ZUS-1 člen 1, 2, 5, 5/4, 36, 36/1, 36/1-4. ZUreP-2 člen 194, 194/2, 194/3.
zavrženje tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - ugotovitev javnega interesa - razlastitev - sklepi občine - zavrnitev pritožbe
Sklepa, s katerima je Občinski svet potrdil razlastitveni elaborat in ugotovil obstoj javnega interesa za uvedbo razlastitvenega postopka, nista upravna akta v smislu 2. člena ZUS-1, saj ne vsebujeta odločitve o pritožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, ampak bo na njuni podlagi tožena stranka kot razlastitvena upravičenka šele predlagala uvedbo razlastitvenega postopka, v katerem bo pristojna upravna enota odločila o utemeljenosti predloga (obstoju javne koristi, nujnosti razlastitve in sorazmernostjo med javno koristjo in posegom v lastninsko pravico).
Izpodbijana sklepa tudi nista akta v smislu četrtega odstavka 5. člena ZUS-1, saj ej na tej podlagi Upravno sodišče pristojno odločati v upravnem sporu le tedaj, ko akt izpolnjuje pogoje za upravni akt, vendar je izdan v obliki predpisa.
dopuščena revizija - razlastitev na podlagi 19. člena ZJC - obseg razlastitve - javna cesta - pravnomočno rešeno predhodno vprašanje
Dejanski obseg razlastitve po 19. členu ZJC-B je torej opredeljen izključno z dejanskim potekom oziroma obsegom javne ceste v naravi. Pri tem je treba upoštevati, da sta tako ugotovitev mej zemljišča, ki v naravi pomeni javno cesto, kot tudi morebitna parcelacija tega zemljišča lahko predmet posebnega postopka oziroma samostojna pravna celota, zato v postopku razlastitve pomenita predhodno vprašanje v smislu prvega odstavka 147. člena ZUP. Če pa je bila o predhodnem vprašanju že izdana pravnomočna upravna odločba, je organ nanjo vezan (tretji odstavek 147. člena ZUP).
URS člen 69. ZJC-B člen 19, 19/3. ZUreP-1 člen 92, 92/3, 93, 93/3. ZJC člen 2, 2/1. ZCes-1 člen 3, 3/1. Uredba o merilih za kategorizacijo javnih cest (1997) člen 6, 11, 17, 18.
kategorizirana lokalna cesta v zasebni lasti - javni interes za razlastitev - cestni promet - občinska cesta - javna pot - direkcija za ceste - druga ustrezna nepremičnina - test sorazmernosti
Pravilna uporaba meril za kategorizacijo javne ceste je v razlastitvenem postopku lahko predmet sodne presoje po tem, ko je bil izveden z Uredbo predpisan postopek in je Direkcija ugotovila, da so bila predpisana merila za kategorizacijo konkretne ceste uporabljena pravilno.
Zmotno je torej stališče Upravnega sodišča, da je v 19. členu ZJC-B vzpostavljena zakonska domneva, ki je izpolnjena, kolikor po kategorizirani poti poteka promet v skladu s kategorizacijo. Pomembno je, ali kategorizacija ceste ustreza merilom za tako kategorizacijo, tj. da ustreza predpisom, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih. Na ta način je namreč mogoče ugotoviti tudi, ali gre za površino, ki je splošnega pomena za promet.
To, da je na zasebnem zemljišču cesta že zgrajena, samo po sebi ne pomeni, da zemljišča v lasti države oziroma občine že iz tega razloga niso ustrezne za dosego istega cilja. Cilj razlastitve v postopku po 19. členu ZJC-B je namreč enak cilju razlastitev zaradi gradnje javne ceste. Poenostavitev razlastitvenega postopka, kot ga ureja navedena določba ZJC-B, pa ne spreminja in ne sme spreminjati osnovnih zahtev varstva pred prekomernim, v primerih iz tretjega odstavka 92. člena ZUreP-1 celo nepotrebnim poseganjem v lastninsko pravico. To pomeni, da ugotovitev (ne)obstoja druge ustrezne nepremičnine ne more biti odvisna od stanja že zgrajene ceste oziroma od dejstva, da na drugih nepremičninah ni ceste v enakem stanju. Še manj je lahko tako ugotovitev mogoče utemeljiti s stroški gradnje nove ceste. Drugačno stališče bi namreč pomenilo, da je lahko predhodno izveden poseg v zasebno lastnino z gradnjo in kategorizacijo ceste, podlaga za legalizacijo tega posega tudi v primerih, ko sicer razlastitev za gradnjo ceste ne bi bila dopustna iz razloga po tretjem odstavku 92. člena ZUreP-1.
ZUreP-2 člen 197. ZEKom-1 člen 20, 20/2, 20/3, 20/4.
dopuščena revizija - služnost v javno korist - cenitev nepremične
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je mogoče šteti, da določbe drugega, tretjega in četrtega odstavka 20. člena ZEKom-1 vprašanje ustanovitve služnosti urejajo samostojno in celovito, ali pa je za vprašanje obvezne cenitve treba uporabiti ureditev po 197. členu ZureP-2?
CESTE IN CESTNI PROMET - RAZLASTITEV - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00051833
URS člen 23, 25, 33, 67, 69. ZUreP-1 člen 92, 92/2, 93, 93/1, 93/2, 93/3, 100, 100/1, 102. ZUreP-2 člen 200. ZPNačrt člen 109.
razlastitev - občinska javna cesta - razlastitveni postopek - dvofazni postopek - uvedba razlastitvenega postopka - pogoji za uvedbo razlastitvenega postopka - odločba o začetku razlastitvenega postopka - pogoji za razlastitev - obstoj javne koristi - pogoj nujnosti in sorazmernosti - dopuščena revizija - zavrnitev revizije
Za uvedbo postopka razlastitve je dovolj ugotovitev abstraktne (splošne) javne koristi in (še) ni treba presojati ostalih pogojev za razlastitev.
Razlastitveni postopek poteka v dveh fazah: v prvi fazi upravni organ izda odločbo o začetku razlastitvenega postopka, v drugi fazi pa odloči o sami razlastitvi (ali sploh oziroma v kakšnem obsegu bo zahtevi za razlastitev ugodeno).
V skladu z jasno zakonsko določbo 100. člena ZUreP-1 (in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča) upravni organ v primerih iz prvega odstavka 93. člena ZUreP-1 izda o začetku razlastitvenega postopka odločbo, v kateri ugotovi samo ali je (splošna) javna korist za potrebe uvedbe postopka izkazana in odloči o uvedbi postopka razlastitve. Glede na določbo tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1 velja zakonska domneva, da je javna korist za nepremičnine iz prvega odstavka tega člena izkazana, če so predvidene v državnem oziroma občinskem lokacijskem načrtu, oziroma se v skladu s 109. členom ZPNačrt šteje, da je javna korist iz tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1 izkazana, če so v grafičnem delu državnega prostorskega načrta, občinskega prostorskega načrta ali občinskega podrobnega prostorskega načrta nepremičnine določene tako, da jih je mogoče identificirati v zemljiškem katastru. Vendar pa navedeno ne omejuje sodišča, da v primeru uveljavljanja presoja morebitno nezakonitost oziroma neustavnost odloka, ki je podlaga za ugotovitev obstoja javne koristi.
V drugi fazi postopka odloča o sami razlastitvi in v tej fazi postopka se pred odločitvijo o razlastitvi ugotavlja še konkretna javna korist. Ugotavlja se, ali so za odvzem lastninske pravice na posamezni (konkretni) nepremičnini izpolnjeni zakonski pogoji iz drugega odstavka 92. člena ZUreP-1, med drugim, ali je razlastitev te konkretne nepremičnine nujno potrebna za dosego javne koristi ter, ali obstoji sorazmerje med to koristjo in posegom v zasebno lastnino.
dopuščena revizija - razlastitev na podlagi 19. člena ZJC - javni interes - druga ustrezna nepremičnina
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali za izkazanost javnega interesa v razlastitvenem postopku zadošča že samo dejstvo kategorizacije javne poti, ali je treba vseeno ugotavljati dejansko javno korist?
Ali se kot druga ustrezna nepremičnina v smislu tretjega odstavka 92. člena ZUreP-1 šteje le nepremičnina v lasti občine ali države po kateri že poteka vsaj enakovredna pot?
ZUreP-1 člen 92, 92/2, 93, 93/1, 93/3, 100, 100/1, 102. ZUreP-2 člen 200. ZPNačrt člen 109.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - pogoji za uvedbo razlastitvenega postopka - obstoj javne koristi - zakonska domneva - pogoj nujnosti in sorazmernosti - dopuščena revizija - zavrnitev revizije
V skladu z jasno zakonsko določbo 100. člena ZUreP-1 in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča upravni organ v primerih iz prvega odstavka 93. člena ZUreP-1 izda o začetku razlastitvenega postopka odločbo, v kateri ugotovi samo ali je (splošna) javna korist izkazana in odloči o uvedbi postopka razlastitve. Glede na določbo tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1 velja zakonska domneva, da je javna korist za nepremičnine iz prvega odstavka tega člena izkazana, če so predvidene v državnem oziroma občinskem lokacijskem načrtu, oziroma se v skladu s 109. členom ZPNačrt šteje, da je javna korist iz tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1 izkazana, če so v grafičnem delu državnega prostorskega načrta, občinskega prostorskega načrta ali občinskega podrobnega prostorskega načrta nepremičnine določene tako, da jih je mogoče identificirati v zemljiškem katastru. To pomeni, da v teh primerih splošne (abstraktne) javne koristi ni treba ugotavljati v posebnem ugotovitvenem postopku.
Šele v drugi fazi postopka se odloča o sami razlastitvi in v tej fazi postopka se pred odločitvijo o razlastitvi ugotavlja še konkretna javna korist. Ugotavlja se, ali so za odvzem lastninske pravice na posamezni (konkretni) nepremičnini izpolnjeni zakonski pogoji iz drugega odstavka 92. člena ZUreP-1, med drugim, ali je razlastitev te konkretne nepremičnine nujno potrebna za dosego javne koristi ter ali obstoji sorazmerje med to koristjo in posegom v zasebno lastnino.
Izpodbijane sodbe ni mogoče razlagati tako, da je bila s tem, ko je bila z izpodbijanim upravnim aktom ugotovljena javna korist za uvedbo postopka, ugotovljena tudi konkretna javna korist za razlastitev, in da je o tem odločeno že z učinkom pravnomočnosti. Zato to tudi ne pomeni, da revidentka ne more doseči presoje teh razlogov. Nasprotno bodo ti razlogi, v primeru vložitve pravnih sredstev pa tudi njihova pravilnost in zakonitost, predmet odločbe, izdane na podlagi 102. člena ZUreP-1 v naslednji fazi postopka in zato, kar je upravni organ odločil več, kot je predmet te faze postopka, kot že poudarjeno, ne more biti pokrito z učinkom pravnomočnosti.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3, 36/1-6, 36/2.
postopek razlastitve nepremičnin - nepremičnina obremenjena s hipoteko - dovolitev izvedbe pripravljalnih del - tožba v upravnem sporu - stranski udeleženec - hipotekarni upnik - izbris hipoteke - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe - zavrnitev pritožbe
Le okoliščina, da je bil tožniku priznan pravni interes za udeležbo v upravnem postopku, še ne pomeni, da mu je samo zato priznan tudi ves čas upravnega spora. Presoja njegovega obstoja in s tem ene do procesnih predpostavk upravnega spora je v pristojnosti sodišča in ni vezana na predhodne odločitve upravnega organa. Ves čas upravnega spora mora biti zato kot verjetno izkazano, da bi ugoditev tožbi pomenila za tožnika določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči.
V obravnavni zadevi ni sporno, da se je pritožnik udeleževal postopka razlastitve kot stranski udeleženec, ker je na zemljiščih razlastitvenega zavezanca, ki so predmet razlastitvenega postopka, imel vknjiženo hipoteko. Prav tako ni sporno, da je bil nad razlastitvenim zavezancem uveden stečajni postopek ter da so bila predmetna zemljišča v stečajnem postopku prodana, pritožnikova hipoteka pa izbrisana iz zemljiške knjige. Zato pritožnik nima več pravnega interesa za vsebinsko presojo tožbe. Z njo je namreč zahteval presojo pravilnosti odločbe o dovolitvi parcelacije zemljišč, na katerih nima več pravnih upravičenj, ki bi jih lahko varoval z vloženo tožbo. Njegov pravno upošteven položaj upnika terjatev, zavarovanih z hipoteko na zemljiščih razlastitvenega zavezanca, je z izbrisom hipotek v celoti prenehal. Ker je bila njegova pravovarstvena potreba utemeljena prav na tem položaju, je s tem prenehal tudi njegov pravni interes za vsebinsko presojo tožbe o dopustitvi parcelacije zemljišč.
Ker torej pritožnik na zemljiščih, ki so predmet izpodbijane odločbe, nima pravnih upravičenj, ki bi jih lahko varoval z vloženo tožbo, mu tudi morebitni uspeh s tožbo ne prinaša nobene koristi.
ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00048934
ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - razlastitev nepremičnine - odškodnina zaradi razlastitve - zamudne obresti - zastaranje terjatve iz naslova obresti
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je odločitev sodišča druge stopnje v II. točki izreka o zastaranju terjatve za plačilo zakonskih zamudnih obresti pravilna.
ZUreP-1 člen 92, 92/3, 100, 100/2, 100/3, 104. ZUS-1 člen 22, 22/2, 32, 32/2, 84, 84/2.
začasna odredba v revizijskem postopku - dopuščena revizija - ureditvena (regulacijska) začasna odredba - zadržanje izvršitve upravnega akta - uvedba razlastitvenega postopka - vknjižba prepovedi odtujitve in obremenitve - zahteva za izdajo začasne odredbe - zadržanje posledic uvedbe postopka - pravne posledica na podlagi zakona - zadržanje zakonskih posledic - zavrnitev zahteve
Odločba o uvedbi postopka razlastitve ne predstavlja akta, katerega izvrševanje oziroma izvršitev bi bilo mogoče zadržati. Ta odločba je po svoji naravi ugotovitvena odločba, ki je ni mogoče izvršiti po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku. Prav tako ni mogoče začasno zadržati nastopa v tej odločbi določenih pravnih posledic (vpis v zemljiško knjigo in prepoved prometa), saj te niso posledica izvršitve odločbe ampak nastopijo po samem zakonu z vročitvijo prvostopenjske odločbe o uvedbi razlastitvenega postopka strankam (drugi oziroma tretji odstavek 100. člena ZUreP-1). Na podlagi te odločbe upravni organ nadaljuje upravni postopek in v drugi fazi postopka s samostojno odločbo odloči o sami razlastitvi. Z začasno odredbo pa tudi ni mogoče zahtevati prepovedi nadaljevanja postopka in s tem izvajanja samega upravnega postopka razlastitve, saj gre za izvajanje pristojnosti upravnega organa, v katero sodišče na zahtevani način ne more posegati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - RAZLASTITEV - UPRAVNI SPOR
VS00044933
ZUreP-1 člen 92, 92/2, 92/3, 93, 93/3. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - uvedba razlastitvenega postopka - pogoji za uvedbo razlastitvenega postopka - obstoj javne koristi - pogoj nujnosti in sorazmernosti - dopuščena revizija - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se lahko v postopku ugotavljanja javnega interesa za razlastitev že ugotavlja tudi izpolnjevanje ostalih pogojev iz tretjega odstavka 92. člena ZUreP-1.
ODVETNIŠTVO - RAZLASTITEV - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00044320
URS člen 69. ZUreP-1 člen 105. Odvetniška tarifa (2015) člen 3, 4, 4/4, 19, 20, 20/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 18, 18-1, 28, 28/1, 28/1-1, 28/1-2.
postopek razlastitve - odločba o razlastitvi - vrednost razlaščenih nepremičnin - vrednost spornega predmeta ni navedena - neocenljiva zadeva - stroški odvetniškega zastopanja - odvetniška tarifa - nagrada odvetniku - odmera nagrade odvetniku - dopuščena revizija - zavrnitev revizije
OT glede vrednosti obravnavanega predmeta napotuje na uporabo vrednosti predmeta, ki jo navedejo stranke oziroma udeleženci v postopku, v katerem se odloča o predmetu (podrejeno na način iz četrtega odstavka 4. člena OT). Na podlagi tega je mogoče sklepati, da bi bila zadeva v upravnem postopku ocenljiva, če bi se v tem postopku določala oziroma ugotavljala vrednost spornega predmeta. A Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) ne določa, da se v upravnem postopku za namen odločanja o stroških postopka zaradi uporabe OT ali za drug namen ugotavlja vrednost spornega predmeta, niti, kako naj se ugotavlja. Omenjeni zakon pojma spornega predmeta in ocenljive zadeve sploh ne pozna. Ne glede na to upravnosodna praksa priznava izjemo v primerih, kadar vrednost pravice ali obveznosti, o kateri se odloča v upravnem postopku, izhaja iz odločbe. To je tudi okoliščina, na kateri temelji izpodbijana sodba in ji revidentka ne oporeka – da vrednost spornega predmeta iz odločbe o razlastitvi ne izhaja.
Ustava priznava premoženjski (vrednostni oziroma denarni) vidik lastninske pravice in lastniku kot razlastitvenemu zavezancu zagotavlja varstvo njegovega premoženjskega področja. Vendar to za uporabo OT v razlastitvenem postopku kot ocenljivi zadevi ne zadošča, saj noben predpis ne določa, kako naj se uporabi OT v primerih, ko vrednost ni razvidna iz odločbe, čeprav gre za odločanje o premoženjski pravici. Glede na navedeno bi lahko le OT določila posebna pravila za ocenjevanje razlastitvenih zadev, a jih ne.
Po obrazloženem je neutemeljeno revizijsko stališče, da bi moral upravni organ ugotoviti vrednost razlaščenih zemljišč in da je podlaga za to lahko ponudba razlastitvenega upravičenca ali posplošena vrednost nepremičnin v evidencah GURS. OT za tako ocenjevanje ne daje podlage, zato bi odločitev zanj in za način, kako naj se izvede, pomenila samovoljo upravnega organa, ki bi vodila v neenako uporabo OT in s tem neenako obravnavo razlastitvenih zavezancev pri odmeri stroškov postopka. Zaradi tega je tudi nepomembno, ali je moral razlastitveni upravičenec pred vložitvijo predloga za razlastitev zavezancu (revidentki) vročiti ponudbo za odkup nepremičnine.
Odločanje o razlastitvi v upravnem postopku je odločanje v neocenljivi zadevi, zato je pri povračilu stroškov razlastitvenemu zavezancu treba nagrado odvetnika odmeriti na podlagi druge alineje 1. točke tarifne številke 28 OT, ki se nanaša na neocenljive zadeve. Na to ne more vplivati revizijska primerjava med razlastitvijo in klasičnim obligacijskim odškodninskim postopkom, ker da gre v obeh primerih za dvofazno odločanje, ki tvori neločljivo celoto. Gre namreč za odločanje, ki se opravi v različnih postopkih na podlagi različne procesne ureditve v različnih zakonih (ZUP in ZPP).
Revizijske navedbe v bistvenem odpirajo vprašanja, ki se nanašajo na vsebino OT v smislu primernosti obstoječega cenika odvetniških storitev. To po vsebini pomeni očitek o podcenjenem odvetniškem delu v upravnih postopkih, ki pa je v prvi vrsti namenjen odvetniški zbornici, ki sprejema odvetniško tarifo, in ne sodišču, saj neustreznost tarife ne pomeni njene nezakonitosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - RAZLASTITEV - UPRAVNI SPOR
VS00044937
ZUreP-1 člen 92, 92/2, 92/3. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - uvedba razlastitvenega postopka - pogoji za uvedbo razlastitvenega postopka - obstoj javne koristi - pogoj nujnosti in sorazmernosti - dopuščena revizija - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je za uvedbo postopka razlastitve dovolj ugotavljanje abstraktne javne koristi za razlastitev, pri čemer ni treba presojati ostalih pogojev.
CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - RAZLASTITEV - UPRAVNI SPOR
VS00041426
ZJC-B člen 19. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZUS-1 člen 59.
predlog za dopustitev revizije - javna cesta na zasebnem zemljišču - postopek razlastitve - pogoji za razlastitev - javna korist - odločitev brez glavne obravnave - neizvedba glavne obravnave - zavrnitev dokaznih predlogov - dopuščena revizija - pomembno pravno vprašanje izkazano - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča
Revizija se dopusti glede vprašanja, na kakšen način mora sodišče ugotavljati, ali po javni poti poteka cestni promet in ali je bila v konkretnem primeru ta okoliščina ugotovljena na ustrezen način.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - RAZLASTITEV
VS00038571
ZJC-B člen 19. OZ člen 378. URS člen 33.
razlastitev - dejanska razlastitev - denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - zastaranje obrestnega zahtevka - dopuščena revizija
Zastaranje zahtevka za zamudne obresti od odškodnine za razlaščeno nepremičnino ne more začeti teči pred trenutkom, ko je razlastitveni zavezanec sploh pridobil možnost zahtevati plačilo odškodnine za razlastitev.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialno pravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da se pri določanju zakonskih zamudnih obresti kot odškodnine, ki izvira iz dejanske razlastitve, upošteva tudi triletni zastaralni rok iz določbe prvega odstavka 347. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - RAZLASTITEV
VS00038974
ZPP člen 367a, 367a/1. ZJC-B člen 19.
dopuščena revizija - razlastitev - dejanska razlastitev - denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - zastaranje obrestnega zahtevka
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna presoja sodišč prve in druge stopnje o nezastaranju tožnikovega zahtevka za plačilo zakonskih zamudnih obresti od odmene za nepremičnini, po katerih poteka javna cesta, naknadno pa je bil uveden postopek razlastitve po 19. členu ZJC-B, in sicer za čas od odvzema posesti, ter glede pravne podlage takega tožnikovega zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - RAZLASTITEV - UPRAVNI SPOR
VS00032202
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. Odvetniška tarifa (2015) točka 28, 28/1, 28/1-2.
dopuščena revizija - postopek razlastitve - stroški odvetniškega zastopanja - ocenljiva ali neocenljiva zadeva - vrednost razlaščenih nepremičnin - nagrada odvetniku - odmera nagrade - pomembno pravno vprašanje
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali gre v postopku razlastitve za odločanje o neocenljivi zadevi, ker vrednost spornega predmeta (tj. razlaščenih zemljišč) ne izhaja iz odločbe o razlastitvi, in je zato pri odločanju o povračilu stroškov razlastitvenemu zavezancu treba nagrado odvetnika vrednotiti po drugi alineji prve točke tarifne št. 28 Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/15, 28/18, 22/19).
CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - RAZLASTITEV - UPRAVNI SPOR
VS00031811
ZJC-B člen 19. ZEN člen 48. ZCes-1 člen 14. ZUreP-1 člen 92. ZPP člen 367, 367c, 367c/3. URS člen 22.
dopuščena revizija - obstoječa javna cesta - razlastitev nepremičnine - obseg razlastitve - postopek ugotavljanja - postopek pred geodetsko upravo - upravni postopek ureditve meje in parcelacije - postopek razlastitve - pravica do izjave - pomembno pravno vprašanje izkazano
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se obseg razlastitve obstoječe javne ceste po 19. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih cestah (ZJC-B) ugotavlja v geodetskem postopku ali v postopku razlastitve.
ZRPPN člen 1, 2, 16, 17. Zakon o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (1972) člen 1, 2, 6. ZDen člen 5. ZOR člen 103, 107. ZGJS člen 76.
izbrisna tožba - pogodba, sklenjena namesto razlastitve - pogodba namesto razlastitve - splošni interes - ugotovitev splošnega interesa - deklaratornost vpisa v zemljiško knjigo - ničnost - izpodbojnost - prepoved manjšega pomena
V konkretni zadevi je bistveno, da je bil „dejanski“ splošni interes za razlastitev spornih nepremičnin v izgradnji B. obvoznice in da je bila ta po sklenitvi spornih pogodb na spornih nepremičninah tudi v resnici zgrajena. Poleg navedenega sta pravna prednika pravdnih strank sklenila pogodbo namesto razlastitve, kar pomeni, da je med njima očitno obstajalo soglasje o obstoju splošnega interesa, četudi prostorski izvedbeni akt (ali odločba) v skladu s 16. ali 17. členom ZRPPN (še) ni bil sprejet. Upoštevaje vse navedeno je v konkretnem primeru splošni interes očitno obstajal, zato Vrhovno sodišče ocenjuje, da gre v konkretnem primeru, kljub opustitvi ugotavljanja splošnega interesa „na način, ki ga določa zakon“, za prepoved manjšega pomena. Ker je ob tem pravni posel realiziran, sta izpolnjena oba pogoja iz drugega odstavka 107. člena ZOR. Zato (zaradi opustitve ugotavljanja splošnega interesa „na način, ki ga določa zakon“) ni mogoče uveljavljati ničnosti pogodb.