Ne gre za popravo tožbe, ker je tožeča stranka po ugovoru pasivne legitimacije kot toženo stranko označila drugo pravno osebo kot je bila označena v tožbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00097
ZZD člen 242, 243. ZPod člen 196. Odlok o ustanovitvi javnega podjetja za področje dejavnosti železniškega prometa člen 6, 9.
javno podjetje - pravica uporabe na nepremičnini - zavarovanje terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve
Tožeča stranka ni zatrjevala, da ima sama kakšno pravico na nepremičninah, na katerih je v zemljiški knjigi kot imetnik pravice uporabe vknjižena tožena stranka. Odlok IS RS o ustanovitvi tožeče stranke, na katerega se je tožeča stranka sklicevala, pa te pravice ni uredil drugače kot je urejena v zakonu, zato je sodišče zahtevek na prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin zavrnilo.
Družini obeh obtožencev živita v naši državi, pri obeh sta starša slovenska državljana. Obtoženi A je pri nas tudi rojen, oba obtoženca sta si šolsko izobrazbo pridobila v naši državi. Gre še za mlada človeka, izločitev iz okolja v katerem vseskozi živita, kar bi bila praktična posledica izreka varnostnega ukrepa izgona tujca iz države po 70. členu KZJ, pa bi obtoženca hudo prizadela in ločila od ostalih članov družine. Zato izrek predlaganega ukrepa ni na mestu.
pogodba o delu - napake - uveljavljanje po enoletnem roku
Enoletni rok, v katerem lahko naročnik sodno uveljavlja svojo pravico za odpravo napake se uporablja le v primeru, ko izvajalec po pravočasnem obvestilu ne stori ničesar v zvezi z odpravo napak, ne pa tudi v primeru, ko sta se stranki že sporazumeli, da je potrebno napako odpraviti.
Vrednostna (količinska) ocena potomkinega prispevka k povečanju ali ohranitvi zapuščine je mogla biti v danem primeru glede na daljše časovno obdobje in različne oblike njenega prispevanja ter dejstva, da je v družinski skupnosti zapustnika živelo več ljudi (oče, mati, teta), ki so bili tudi več let bolni in zato potrebni posebne nege, le-taka kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje t.j. ocenitvena.
Matematični izračun prispevka namreč ni bil možen, niti ne bi bil življenjsko sprejemljiv.
Če je dolžnik prišel do akceptnega naloga proti volji upnika, ne obstoji naročilo (nalog) za njegovo izpolnitev in vnovčenje, kar kaže na verjetnost terjatve na njegovo vrnitev.
Za zavarovanje izplačila prerekane terjatve se upniku v sklepu o glavni razdelitvi rezervirajo sredstva, če je terjatev pravočasno prijavil in v danem roku vložil tožbo na njeno ugotovitev ter o tem obvestil stečajni senat. Če so izpolnjeni pogoji za rezervacijo sredstev, jih stečajni senat mora rezervirati in pri odločanju o tem ne sme presojati utemeljenosti prijavljene terjatve. Upnik nima pravnega interesa s pritožbo izpodbijati sklep o zavrnitvi ugovora drugega upnika zoper osnutek glavne razdelitve, ker bi se v primeru uspeha pritožbe zmanjšala sredstva za poplačilo terjatev samega pritožnika (in seveda vseh ostalih upnikov).
Sodišče odloča o tožbenem zahtevku praviloma na podlagi ustnega, neposrednega in javnega obravnavanja. Sodišče druge stopnje ocenjuje, da so bile pripombe dane na pisno izvedensko mnenje takšne in da bi sodišče moralo zaradi pravilne ocene vseh okoliščin in dejstev za ugotovitev vzrokov za okvaro na vodovodu slediti predlogu za neposredno zaslišanje izvedenca. Sodišče je kršilo načelo neposrednosti, to pa je vplivalo na pravilnost in zakonitost odločbe.
Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku iskati podlago za odgovornost pravdnih strank (investitorjev, izvajalca, upravljalca) v določilih 154., 173. do 177. in 184. čl. ZOR in ugotavljati morebitno objektivno odgovornost upravljalca vodovoda in kanalizacije.
Sodišče prve stopnje je stvarno pristojno odločiti o predlogu, s katerim se vlagatelj zahteve za izreden preizkus pravnomočne sodbe zavzema, naj se izvršitev pravnomočne sodbe odloži. Po 5. odstavku 428. člena ZKP lahko o takem predlogu odloča sodišče prve stopnje ali sodišče, ki je pristojno presojati vloženo zahtevo.
S tem, da obdolženec kot roditelj več mesecev ni hotel vrniti otroka materi, ki ji je bil otrok dodeljen, je storil kaznivo dejanje protipravnega odvzema mladoletne osebe po 1. odstavku 94. člena KZS, četudi je otrok prišel in ostal pri njem na lastno pobudo. Zato obdolženec ne more imeti uspeha s sklicevanjem na željo dvanajstletnega otroka, da bi živel pri njem in ne pri materi. V tej starosti otrok še nima sposobnosti oceniti vseh tistih dejstev, ki so pomembna pri presoji, kateri od staršev mu objektivno nudi ugodnejše pogoje za nadaljnji razvoj.
ZKP člen 350, 350-1, 350, 350-1. KZS člen 233, 233/1, 233, 233/1.
samovoljnost
Opis dejanja v katerem je navedeno, da je obdolženec samovoljno zasedel garsonjero in na vhodnih vratih zamenjal ključavnico, ne da bi bilo povedano čigava ta garsonjera sploh je in opredeljena pravica, ki naj bi si jo vzel in za katero naj bi mislil, da mu gre, ne vsebuje vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja samovoljnosti po 1. odstavku 233. člena KZS, pa tudi ne kakega drugega kaznivega dejanja. Zato je obdolženca po 1. točki 350. člena ZKP potrebno obtožbe oprostiti.
ZKP člen 346, 346/2, 346, 346/2. KZS člen 54, 54/1, 65, 54, 54/1, 65.
lahka telesna poškodba
Sodišče po 2. odstavku 346. člena ZKP ni vezano na predlog tožilca glede pravne presoje dejanskega stanja. Dasiravno drži, da v dejstvenem opisu v zasebni tožbi obdolženki očitanega kaznivega dejanja ni elementov lahke telesne poškodbe po 1. odstavku 54. člena KZS, pa je sodišče prve stopnje ravnalo napak, ko ni preizkusilo, (obdolženka naj bi zasebno tožilko močno udarila po glavi in ji nato izruvala zajeten šop las), ali ni v njenem početju najti vse zakonske znake kaznivega dejanja grdega ravnanja po 65. členu KZS.