dopuščena revizija - neposredna plačila v kmetijstvu - zamudne obresti od glavnice - pristojnost upravnega organa - začetek teka zamudnih obresti - odpravljena odločba - izvršljivost odločbe po določbah ZUP - zavrnitev revizije
Če stranka v upravnem postopku uveljavlja tudi zahtevek na izplačilo zamudnih obresti, mora organ odločiti tudi o tem zahtevku, ta odločitev oziroma njena zakonitost pa je nato lahko tudi predmet sodnega varstva v upravnem sporu. To, da gre pri zamudnih obrestih za civilnopravni institut, ki ga ureja OZ, torej ne vpliva na pristojnost upravnega organa. Za odločanje o obrestnih zahtevkih, ki so kot akcesorni postavljeni poleg glavnega denarnega zahtevka (neposredna plačila v kmetijstvu), kadar pride do zamude z izplačilom odobrenih denarnih sredstev, so pristojni upravni organi in Upravno sodišče.
Revidentka je pravico do plačila denarnega zneska pridobila šele z dokončno in izvršljivo odločbo upravnega organa oziroma po poteku 30 dnevnega roka za izplačilo, in ne z nastopom določenega dogodka oziroma ob izpolnitvi določenih pogojev na podlagi določb posebnih predpisov, zato je tudi temelj za nastanek obveznosti tožene stranke dokončna in izvršljiva odločba oziroma potek 30 dnevnega roka. Od tega roka dalje tako tečejo zakonite zamudne obresti in ne od dne izdaje prve odločbe, ki je bil v pritožbenem postopku odpravljena.
Za škodo, ki komitentu nastane zaradi nepravilne izvršitve naloga za plačilo, banka odgovarja objektivno. Poskuse neodobrenih dvigov gotovine z ukradenimi bančnimi karticami in ponarejenimi osebnim dokumenti bi banka mogla in morala pričakovati.
Nižji sodišči tožnikovega soprispevka k škodnemu dogodku nista odmerili previsoko. Ker je bila banka dolžna neodobrene dvige gotovine s tožnikovega bančnega računa preprečiti, odgovarja po pravilih o objektivni odškodninski odgovornosti. Z očitki, da bi morala z bolj skrbnim ravnanjem preprečiti zlorabo tožnikove bančne kartice, revizija ne more zmanjšati pomena in teže tožnikovega neskrbnega ravnanja. On je namreč ustvaril nevaren položaj, ki je privedel do odtujitve bančne kartice.
ZPlaP člen 24, 24/3. OZ člen 149, 153, 153/1, 153/2, 153/3.
odškodninska odgovornost bank - odškodninska odgovornost izvajalca plačilnega prometa nalogodajalca - nepravilna izvršitev naloga - odgovornost ponudnika plačilnih storitev za neodobreno plačilno transakcijo - spletno bančništvo - uporaba storitve spletnega bančništva - varnostni ukrepi - dodatno varnostno geslo - profesionalna skrbnost - deljena odgovornost - uporabnik - ravnanje s potrebno skrbnostjo - dopuščena revizija
Presoja o utemeljenosti revizije je odvisna od odgovora na vprašanje, ali je toženka uspela dokazati, da vzroka za neodobrene transakcije ni mogla pričakovati niti se njegovim posledicam ni mogla izogniti ali jih odvrniti. Odgovor na zastavljeno vprašanje je nikalen. Neuporaba dodatnega varnostnega gesla ne more izključiti toženkine objektivne odgovornosti za nepravilno izvršitev nalogov za plačilo iz 24. člena ZPlaP. Ker je v času neodobrenih plačilnih transakcij dopuščala manj varen postopek za avtorizacijo plačil prek spletne banke A.., ni ravnala v skladu s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Ker tožnik kljub seznanitvi z varnostnim tveganjem svojega računalnika ni opremil z ustreznim protivirusnim programom in požarnim zidom in tudi ni upošteval toženkinih priporočil glede uporabe dodatnega varnostnega gesla, je podan njegov 30 % soprispevek k nastali škodi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PLAČILNI PROMET
VS00027585
ZPPDFT člen 8, 22, 22a. ZPlaSS člen 119. OZ člen 239. ZPP člen 367a, 367a/1, 339, 339/2.
dopuščena revizija - odškodninska odgovornost bank - spletno bančništvo - sumljiva in neobičajna bančna transakcija - zloraba - varnostni ukrepi - ravnanje s potrebno skrbnostjo - skrbnost dobrega gospodarja - ravnanje uporabnika - huda malomarnost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - ugotovitev dejanskega stanja brez obravnave
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je v okoliščinah konkretnega primera tožnik pri uporabi spletne banke ravnal s hudo malomarnostjo,
- ali je pritožbeno sodišče storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, s tem ko je brez opravljene obravnave ugotovilo dejansko stanje, ki ga sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, nanj ni oprlo sodbe oziroma ga ugotovilo drugače, in sicer v zvezi z dolžnostmi uporabnika, ki naj bi jih določal Priročnik za uporabo programa A., dejstvom, ali bi bilo mogoče izvesti sporno transakcijo brez pametne kartice v računalniku ter okoliščinami sporne transakcije,
- ali so bile v okoliščinah konkretnega primera podane okoliščine sumljive ter neobičajne transakcije, v katerih je dolžna banka opraviti podrobnejši pregled po 8. in 22.a členu Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PLAČILNI PROMET
VS00021163
ZPlaP člen 24, 24/3. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - odškodninska odgovornost bank - odškodninska odgovornost izvajalca plačilnega prometa nalogodajalca - nepravilna izvršitev naloga - spletno bančništvo - uporaba storitve spletnega bančništva - varnostni ukrepi - dodatno varnostno geslo - profesionalna skrbnost - uporabnik - ravnanje s potrebno skrbnostjo
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno uporabili tretji odstavek 24. člena Zakona o plačilnem prometu,
- ali je pravilna materialnopravna presoja nižjih sodišč, da je ravnanje tožnika, ki ni uporabil priporočenega dodatnega varnostnega gesla, razlog za popolno razbremenitev odgovornosti toženke.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3. ZPlaSS člen 44, 196, 196/1-2, 196/1-3. ZBan-1 člen 337, 337/2, 338.
začasna odredba – odvzem dovoljenja hibridni plačilni instituciji - težko popravljiva škoda – izkazanost škode - trditveno in dokazno breme
Če tožeča stranka zahteva izdajo začasne odredbe, mora izkazati težko popravljivo škodo, ki bi utegnila nastati njej, ne pa tretji osebi, ki ni tožeča stranka.
Glede zatrjevane velike poslovne škode, ki je tožeča stranka ne konkretizira, pa Vrhovno sodišče ugotavlja, da sicer lahko obstaja možnost nastanka finančne škode, da pa tožeča stranka te škode ni konkretizirala, ni navedla njene višine ne konkretizirala njenega nastanka.
ZBS člen 71. ZDP (1991) člen 5, 5/2, 26, 26/1, 26/3.
plačilni devizni promet med domačimi pravnimi osebami - plačilo v tuji valuti
Določba tretjega odstavka 26. člena Zakona o deviznem poslovanju (ZDP) ne predstavlja izjeme od načela, da se po 71. členu Zakona o Banki Slovenije in drugem odstavku 5. člena ZDP lahko opravljajo plačila med domačimi osebami le v domači valuti, temveč pove le, koliko časa lahko ima domača oseba na deviznem računu tujo valuto, ki jo je prejela v skladu z določilom prvega odstavka 26. člena ZDP.
začasna odredba - neizpolnjenost pogoja verjetne izkazanosti hujših škodljivih posledic ali grozečega nasilja - spremembe podpisnikov v registru imetnikov računov
Samo pavšalna navedba v zahtevi o nemožnosti političnega delovanja sama po sebi, brez konkretnejših navedb in kakršnihkoli dokazov, in ki možnost političnega delovanja enači z možnostjo finančnega poslovanja, ne more biti takšna okoliščina, zaradi katere bi iz zahteve izhajala izpolnjenost pogoja verjetnega nastanka hujših škodljivih posledic ali grozečega nasilja.