SPZ člen 70, 70/4, 105, 105/1, 105/2, 107, 107/1, 270, 270/1, 270/3. ZPP člen 365, 365-3. ZVEtL-1 člen 17, 17/3, 17/3-2.
dejanska delitev nepremičnine - delitev solastnine - razdružitev solastne nepremičnine - navidezna solastnina - dejanska etažna lastnina - delitev v naravi - idealni delež - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Razmerij dejanske etažne lastnine ni mogoče reševati z institutom delitve solastnine.
Glede na četrti odstavek 11. člena ZST-1 bi bil lahko oproščen plačila sodne takse v presežku nad 44,00 EUR, to je 11,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v ugotovljenih dejanskih okoliščinah ta ne predstavlja zneska, zaradi katerega bi bila ogrožena dejavnost dolžnika, kar je pogoj po tretjem odstavku 11. člena ZST-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00033275
ZNPosr člen 23. OZ člen 239, 240.
nepremičninsko posredovanje - pogodba o nepremičninskem posredovanju - prodajna pogodba za nepremičnino - odškodninska odgovornost nepremičninskega posrednika - kršitev pogodbenih obveznosti - dolžna skrbnost - stanje nepremičnine - pravno stanje nepremičnine - stanje nepremičnin v naravi in zemljiški knjigi - gradbeno dovoljenje - uporabno dovoljenje
Nepremičninski posrednik je moral v času sklepanja kupoprodajne pogodbe preveriti, ali je prodajalec lastnik ter ali so na tej nepremičnini stvarne pravice oziroma pravice, ki bi omejevale oziroma izključevale pravice lastnika. Ker je v času sklepanja pogodbe veljala domneva, da imajo stavbe, ki so bile zgrajene pred 1967, uporabno dovoljenje, v katastru in zemljiški knjigi pa je bila nepremičnina vpisana kot stanovanje, nepremičninskemu agentu ni bilo treba iz prostorskih aktov ugotavljati skladnosti števila stanovanj v stanovanjski hiši. Na ogledu na kraju samem tudi ni bilo nič sumljivega.
odgovornost dedičev za dolgove zapustnika - dedni dogovor
V kolikor je pritožnica menila, da znesek njunega skupnega kredita sodi v zapuščino, bi to moralo sodišče obvestiti na zapuščinski obravnavi in že takrat zahtevati, da se ta znesek - dolg do ... upošteva pri oblikovanju dednega dogovora. Vdova po pokojnem, to je dedinja bo tako morala z drugimi pravnimi sredstvi, v kolikor bo to želela izposlovati drugačno odločitev glede odplačila dolga v višini 4.500,00 EUR, za katerega sicer trdi, da ga je sama poplačala od začetka zapuščinskega postopka. Po določbi 142. člena ZD je dedič odgovoren za zapustnikove dolgove do višine podedovanega premoženja.
neveljavnost pogodbe - vrnitev darila - prikrajšanje nujnega dednega deleža - pogodba o dosmrtnem preživljanju in darilna pogodba - aleatornost pogodbe - načelo enake vrednosti dajatev
Tipični prvini, ki tako zasnovano (abstraktno) kavzo pogodbe o dosmrtnem preživljanju po naravi stvari same dopolnjujeta sta zaupnost oz. osebnostnost razmerja ter aleatornost. Prva prvina onemogoča, da bi bilo mogoče preživljalčeva izpolnitvena ravnanja neposredno odraziti v denarju. Druga prvina (aleatornost) izhaja iz narave stvari. To namreč zaznamuje tančica nevednosti tako o trajanju preživljalčevega izpolnitvenega ravnanja kot tudi o njegovem obsegu. Prva je odvisna od trajanja preživljančevega življenja, druga pa od zahtev, ki jih prinaša njegovo duševno in telesno zdravstveno stanje. Prvina tveganosti je drugi, dodatni razlog, zaradi katerega takšnih pogodb ni mogoče brez pridržkov presojati po določbi o enaki vrednosti dajatev.
Zgolj dejstvo, da sta pogodbeni stranki vedeli, da bo preživljanec kmalu umrl, samo po sebi ne more napotovati na sklep, da pogodba ni bila tvegana. Trenutek smrti je namreč vselej negotov, le tveganost je glede na stanje preživljanca lahko bolj ali manj intenzivna
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - objektivna odgovornost voznika - prometna nesreča - I. kategorija invalidnosti - soodgovornost za nezgodo - pešec - prečkanje cestišča izven prehoda za pešce
Odgovornost voznika tovornjaka, torej upravljavca nevarne stvari (149. člen OZ), je v razmerju do pešca objektivna, kavzalna. Drugače povedano: odgovornost zavarovanca toženke bi bila podana tudi v primeru, če ne bi mogli slednjemu očitati niti majhne malomarnosti. Izpostavljanje okoliščin, da pri razgledu iz kabine tovornjaka obstajajo mrtvi koti, zato ne koristi toženki, saj tudi ta okoliščina zgolj potrjuje pravno kvalifikacijo tovornjaka kot nevarne stvari.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - zmotna uporaba materialnega prava - bolezen stranke - upravičen razlog - nenadnost in nepredvidljivost bolezni - kumulativna izpolnitev pogojev - alkoholizem - procesna nesposobnost - pomanjkanje procesne sposobnosti
Vrnitev v prejšnje stanje je procesnopravni institut, ki omogoča, da se odpravijo posledice zamude in da se pravda vrne v stanje, v kakršnem je bila pred zamudo. V pravni teoriji in sodni praksi se je izoblikovalo enotno stališče, da je vrnitev v prejšnje stanje mogoče dopustiti, če je zamuda posledica upravičenega vzroka, ki se je pripetil stranki. Upravičen vzrok je vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko pomeni oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje; vzrok bo upravičljiv, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma če se lahko pripiše naključju, ki se je pripetilo stranki. Torej mora zamudo povzročiti dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla niti predvideti niti preprečiti. Poleg tega pravna teorija in sodna praksa zahtevata, da je tak dogodek nepričakovan, torej nenaden in nepredvidljiv. Vsakršna bolezen ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje, ne glede na njeno težo in vpliv na strankine psihofizične sposobnosti, temveč mora biti izpolnjen dodaten pogoj, da je bolezen ali poškodba nastopila nenadno in nepredvidljivo.
Toženčeva bolezen (alkoholizem in z njim povezani zapleti) ne izpolnjuje enega od osnovnih pogojev za upravičenost vrnitve v prejšnje stanje, to je kriterija nenadnosti in nepredvidljivosti, saj je šlo za dalj časa trajajoče stanje.
odškodninska odgovornost - denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - soodgovornost oškodovanca - pravična denarna odškodnina - izgubljeni dobiček - plačilo dohodnine - zakonite zamudne obresti - bodoča škoda - invalidnina - premoženjska škoda - tuja pomoč - bruto ali neto znesek - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti
Odškodnina za izgubljeni dohodek je po določbi 27. člena ZDoh-2 obdavčljiva - od nje se plača dohodnina. Obračun akontacije in plačilo v korist javnih prihodkov mora po določbah 127. člena istega zakona izvršiti izplačevalec obdavčljivega dohodka, to pa je v konkretnem primeru tožena zavarovalnica. Tožnik je torej upravičen do odškodnine za izgubljeni dohodek v neto znesku, pri čemer pa ne gre le za golo primerjavo neto plače med tožnikom in primerljivim delavcem, kot zmotno meni tožnik. Sodišče prve stopnje je odločilo v okviru tožbenega zahtevka, saj je tožnik uveljavljal neto znesek, s pomočjo izvedenca pa je ugotovilo, koliko mora toženka dejansko plačati tožniku, po tem ko odvede akontacijo dohodnine. Drugačno pritožbeno stališče ni utemeljeno.
pogodbena odškodninska odgovornost - sklep vlade v zvezi s splošnim dogovorom - splošni dogovor - razvrščanje v tarifni razred
Postopek sprejemanja sprememb Splošnega dogovora za leto 2017 je bil enak kot je predpisan za sprejemanje Splošnega dogovora za posamezno leto. To nedvomno izhaja iz določbe drugega odstavka 65. člena Splošnega dogovora za leto 20176, na katero se je v svojih trditvah sklicevala tudi tožeča stranka. Sklep Vlade s katerim je ta odločila, da se Splošni dogovor za leto 2017 zaradi zvišanja plač za dva plačna razreda v letu 2017, kot je to predlagala Skupnost socialnih zavodov Slovenije in za katere med podpisnicami SD niti na arbitraži ni bilo doseženo soglasje, je bil zakonito sprejet, kot je to pravilno zaključilo sodišče prve stopnje. Pritožbene navedbe tožeče stranke, da vlada ni bila pooblaščena odločati o spremembah SD v letu 2017 so tako neutemeljene.
Razvrščanje delavcev pri tožeči stranki v višje plačne razrede ne pomeni, da bi tožena stranka morala avtomatsko upoštevati tudi takšno prerazvrščanje v višje plačne razrede, temveč morajo skladno z drugim odstavkom 9. člena SD 2017 o tem odločiti partnerji z Aneksom k SD. Upoštevaje deseti odstavek 10. člena SD 2017, da izvajalci za program zdravstvene nege v socialno zdravstvenih zavodih načrtujejo naslednje plačne razrede: tip izvajalca A, B, C: nega I plačni razred 21, nega II plačni razred 22, tip III-plačni razred 24, najzahtevnejša dela plačni razred 26, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni imela pravne podlage, da bi sama pri izračunu cene storitve upoštevala nove plačne razrede, temveč bi jih morali z Aneksom skupaj določiti partnerji dogovora tako, da bi jih ustrezno spremenili.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor
Dolžnik vztraja pri ugovorni trditvi, da naj bi bila z upnikom še vedno v pogajanjih glede sporazumnega plačila dolga. Torej ni zatrjeval, da bi se z upnikom že dogovorila o drugačnem plačilu dolga (in predlagal dokaze), ki sicer nesporno izhaja iz izvršilnega naslova. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da tak ugovor ne vsebuje dejstev, ki bi preprečevali izvršbo in ga je utemeljeno štelo za neobrazloženega v skladu z drugim odstavkom 53. člena ZIZ.
ugotovitvena tožba - pravni interes za ugotovitveno tožbo - dajatvena tožba - zakupno razmerje - brezplačna uporaba - garaža - zakup garaže - najem garaže - služnostna pravica - dostop do objekta - odpoved najemne (zakupne) pogodbe - odpoved zaradi pogodbi nasprotne rabe - posodbena pogodba - izvensodna poravnava - nečelo superficies solo cedit - ničnost poravnave
Za odločanje o predmetnem tožbenem zahtevku so relevantne le trditve, ki predstavljajo izpolnitev zakonskega stanu 582. člena ZOR, tj. uporaba garaže (ne zemljišča pred garažo) v nasprotju s pogodbo ali z njenim namenom ali zanemarjanje njenega vzdrževanja, zaradi česar obstaja nevarnost, da bo tožniku nastala precejšnja škoda, kar bi bila lahko podlaga, na kateri bi tožnik lahko odpovedal toženki najemno pogodbo brez odpovednega roka.
dedovanje - denarna socialna pomoč - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno pomoč - omejitev dedovanja premoženja prejemnika družbene pomoči
Ker premoženje, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, ni predmet dedovanja (ob zapustnikovi smrti ne preide na dediče), institut nima razlastitvenih učinkov.
zahteva za obnovo kazenskega postopka - razlogi za obnovo kazenskega postopka - nov dokaz - zavrnjen dokaz - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Kot je znano so z bistvenimi kršitvami določb kazenskega postopka v 371. členu ZKP določene napake v postopku (error in procedendo), za katere se domneva ali ugotavlja, da so imele za posledico izdajo nepravilne (error facti) ali nezakonite (error iuris) sodno odločbe.
prodajna pogodba - plačilo kupnine - pravne napake - odgovornost za pravne napake - prodaja tuje stvari - pogoji za vknjižbo - dodatni rok za izpolnitev obveznosti - odstop od prodajne pogodbe - razveza pogodbe - kondikcijski zahtevek - vrnitev kupnine - pogodbena subrogacija - mešana pogodba - najemna pogodba - prenovitev obveznosti - novacija - pobotni ugovor - navidezna (simulirana) pogodba - ugovor zastaranja - nezmožnost izpolnitve - pošteni pridobitelj - dobrovernost pridobitelja - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Prodajalec krši svojo pogodbeno obveznost, če je zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lastninske pravice izstavil tudi v korist druge osebe (ne le v korist kupca). Pravna napaka nastane, če se ta druga oseba uspe vknjižiti v zemljiško knjigo prej kot kupec. Bistveno je torej, da po stanju zemljiške knjige vknjižba lastninske pravice na podlagi izdanega zemljiškoknjižnega dovolila v korist tožnika kot kupca ne bi bila (več) mogoča (to pravno možnost preprečuje solastninska pravica toženčeve žene), in da je takšno pravno stanje zakrivil toženec. Ker tožnik ne more več uresničiti interesa, da bo na nepremičninah, ki so bile predmet prodaje, pridobil izključno lastninsko pravico, ima (so)lastninska pravica, vknjižena v korist toženčeve žene, značilnost pravne napake.
Nepošteni pridobitelj, to je tisti, ki je vedel ali bi moral vedeti, da je brez podlage obogaten na tuj račun, dolguje zamudne obresti od dneva pridobitve, oziroma od dneva nedobrovernosti, če je ta nastala pozneje. Dobra vera se domneva, nedobrovernost mora biti s strani nasprotne stranke zatrjevana in dokazana. Tožbene trditve (o razlogih za realizacijo odstopnega upravičenja) ne omogočajo materialnopravne presoje, da je bil toženec nepošten že ob pridobitvi, omogočajo pa presojo, da je postal nepošten s trenutkom, ko je zakrivil nezmožnost izpolnitve, torej tedaj, ko je začela učinkovati vknjižba (so)lastninske pravice v korist njegove žene.
vročanje pisanj v varni elektronski predal - stečajni upravitelj - navedba dolžnika v predlogu za izvršbo
Dolžnik sicer ima odprt varen elektronski poštni predal, a med strankami ni sporno, da le kot stečajni upravitelj. Stečajni upravitelj sicer mora sprejemati pošto po elektronski poti, a v obravnavani izvršilni zadevi ne gre za tak primer. V obravnavanem postopku dolžnik nastopa kot fizična oseba in ne v vlogi stečajnega upravitelja.
Sodišče prve stopnje pa tudi ni pravilno uporabilo specialnega določila četrtega odstavka 132. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki opredeljuje možnost elektronskega vročanja po prejšnjem obvestilu sodišča, če ima stranka registriran elektronski predal. Navedeno določilo opredeljuje izjemo od pravila, da mora stranka jasno sporočiti, da želi elektronsko vročanje, saj se šteje, da je z registracijo privolila v tovrstno vročanje, če se ji v nadaljevanju postopka ni posebej odpovedala. Vendar v obravnavani zadevi navedene zakonske domneve privolitve in dolžnosti izrecne zavrnitve elektronskega vročanja ni mogoče upoštevati, saj ne gre za svobodno izbiro registracije predala, ampak obvezno registracijo za določen namen zastopanja strank v svojstvu stečajnega upravitelja, ki je ni dopustno avtomatično širiti tudi na druge primere.
DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00033107
ZDen člen 72, 72/2. SZ člen 125.
vrnitev nepremičnine v denacionalizacijskem postopku - nadomestilo za izgubo koristi z uporabo nepremičnine - plačilo nadomestila za uporabo - podlaga za plačilo nadomestila - zavezanec za plačilo nadomestila - premoženjska korist - izgubljena korist - trditveno in dokazno breme - višina izgubljene koristi - neprofitna najemnina za stanovanje - način uporabe
Določba 72. člena ZDen ne opredeljuje, kdo je zavezanec za plačilo izgubljene koristi, vendar je v sodni praksi ustaljeno stališče, da je to tisti, ki je zavezanec za vrnitev nepremičnine v naravi oziroma tisti, ki je kot tak določen v odločbi o denacionalizaciji. Tako razlago so sodišča zgradila na ekonomskem bistvu lastninske pravice (ali njej ustrezajoče pravice uporabe v nekdanjem sistemu družbene lastnine), ki je v tem, da je tisti, ki je titular lastninske ali njej ustrezajoče pravice, od uveljavitve ZDen, pa tudi od vložitve zahteve za denacionalizacijo dalje, vse do pravnomočnosti izdane odločbe, od nacionaliziranih nepremičnin pridobival oziroma bi lahko pridobival ekonomsko korist.
Nadomestilo po drugem odstavku 72. člena ZDen po vsebini predstavlja nadomestilo za izgubo tiste koristi, ki bi jo denacionalizacijski upravičenec lahko dosegel, če bi nepremičnino sam uporabljal oziroma upravljal, pa je ob uveljavitvi ZDen še ni mogel. Sodišče prve stopnje je to pravilno upoštevalo. Izbira metode, s katero sodišče ugotovi, kakšna je korist, ki bi jo upravičenec lahko dosegel, je odvisna od okoliščin vsakega primera. Sodna praksa se večinsko opira na ugotavljanje koristi s pomočjo najemnine, zmanjšane za stroške upravljanja, ki bi bremenili upravičenca in stroške vzdrževanja, ki jih je kril zavezanec. Za ugotavljanje višine nadomestila je nadalje bistveno, da donosa od nepremičnin ni mogoče zgolj predpostavljati, temveč je na konkretnem upravičencu trditveno in dokazno breme o tem, ali in kakšno premoženjsko korist bi imel, če bi premoženje dobil v upravljanje in uporabo že pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji.
Sodišču prve stopnje se je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pripetila očitna pisna pomota, ko se je sklicevalo na izjavo na obrazcu ZST-1. Ta pomota ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.
Tožena stranka zmotno meni, da se sodišče z vprašanjem nedopustnega ravnanja zavarovanca tožene stranke sploh ni ukvarjalo. Sodišče prve stopnje je v sodbi obrazložilo, da je v pretežni meri za nastalo poškodbo odgovoren zavarovanec tožene stranke, ki je organiziral delo in tožnika prosil za pomoč pri košnji, kar pomeni, da se je slednja opravljala izključno na njegovo pobudo, on je bil tudi tisti, ki je tožniku izročil koso, kot organizator dela pa bi moral poskrbeti za varnost in tožnika opozoriti na morebitne nevarnosti in tako kositi na še večji varnostni razdalji, pa tega ni storil, in hkrati lahkomiselno v rosi kosil obut v neprimerno obutev, vsled česar mu je spodrsnilo.