Tožena stranka zmotno meni, da se sodišče z vprašanjem nedopustnega ravnanja zavarovanca tožene stranke sploh ni ukvarjalo. Sodišče prve stopnje je v sodbi obrazložilo, da je v pretežni meri za nastalo poškodbo odgovoren zavarovanec tožene stranke, ki je organiziral delo in tožnika prosil za pomoč pri košnji, kar pomeni, da se je slednja opravljala izključno na njegovo pobudo, on je bil tudi tisti, ki je tožniku izročil koso, kot organizator dela pa bi moral poskrbeti za varnost in tožnika opozoriti na morebitne nevarnosti in tako kositi na še večji varnostni razdalji, pa tega ni storil, in hkrati lahkomiselno v rosi kosil obut v neprimerno obutev, vsled česar mu je spodrsnilo.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrženje prepoznega ugovora - neobrazložena pritožba
Dolžnika obrazloženo ne izpodbijata odločilnih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje kako in kdaj sta jima bila vročena plačilna naloga, kdaj se je iztekel rok za ugovor in kdaj sta ju vložila. Pritožbi sta neobrazloženi, zato je sodišče druge stopnje preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor
Dolžnik vztraja pri ugovorni trditvi, da naj bi bila z upnikom še vedno v pogajanjih glede sporazumnega plačila dolga. Torej ni zatrjeval, da bi se z upnikom že dogovorila o drugačnem plačilu dolga (in predlagal dokaze), ki sicer nesporno izhaja iz izvršilnega naslova. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da tak ugovor ne vsebuje dejstev, ki bi preprečevali izvršbo in ga je utemeljeno štelo za neobrazloženega v skladu z drugim odstavkom 53. člena ZIZ.
namen posestnega varstva - motenje posesti - pravica do posesti
Namen posestnega varstva je preprečevanje samovoljnih poseganj v posest drugega in v ohranitvi dotedanjega načina uporabe stvari, čeprav le začasno, do ugotovitve resničnega stanja pravic na nepremičnini, ki predstavljajo podlago za posest. Naloga sodišča v takšnih sporih je tako le ugotovitev, kdo je bil zadnji posestnik stvari ter, ali je bila posest sploh motena oziroma odvzeta.
Sodišču prve stopnje se je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pripetila očitna pisna pomota, ko se je sklicevalo na izjavo na obrazcu ZST-1. Ta pomota ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.
ugovori hipotekarnega dolžnika - prehod obveznosti - narok v izvršilnem postopku
Druga dolžnica v pritožbi ne navaja, da bi poleg istih trditev in dokazov iz pravdnega postopka zaradi ugotovitve nedopustnosti izvršbe P 37/2016 zatrjevala ter dokazovala še kakšne druge vsebinske razloge glede prehoda obveznosti, o katerih bi glede na vknjižbo solastninske pravice moralo odločati izvršilno sodišče.
Druga dolžnica je v času, ko je bila še tretja in še ni bila vknjižena kot solastnica nepremičnine, vložila tožbo zoper upnika na ugotovitev nedopustnosti izvršbe in želela doseči, da je kasneje ne bi trpela (do tega je prišlo ex lege zaradi vknjižbe njene solastninske pravice na s hipoteko obremenjeni nepremičnini). Sedaj želi po prehodu obveznosti ponovno uveljavljati iste razloge (bistven je ugovor nedobrovernosti upnika) in dokaze, kot jih je v pravdi na ugotovitev nedopustnost izvršbe. Tega ne more, ker je bilo o tem že pravnomočno odločeno. Samo zato, ker je bila do vknjižbe solastninske pravice tretja in po tem trenutku hipotekarna dolžnica, ni pridobila v izvršilnem postopku ponovne možnosti do vsebinske obravnave istih razlogov in dokazov.
ZIZ člen 41, 53, 54, 61, 61/1, 61/2, 62, 62/2. OZ člen 642, 642/3.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - izpodbijanje temelja in višine terjatve - negativno dejstvo - podjemna pogodba - neizvedena dela
Dolžnik trdi, da dela predvidena po tem računu niso bila v celoti izvedena, zaradi česar je omenjeni račun poravnal le delno, plačilo preostalega dela pa je dolžnik zavrnil, ker ta dela niso bila dokončana. Tak ugovor je prvo sodišče pravilno štelo kot obrazložen. Dolžnik namreč s svojo trditvijo, da dela niso bila končana, smiselno ugovarja temelju in zapadlosti terjatve. Očitno je pri spornem pravnem razmerju šlo za podjemno pogodbo, pri takih pravnih razmerjih pa velja določilo, da naročnik ni dolžan izplačati plačila preden ne pregleda izvršenega dela in ga ne potrdi. S trditvijo, da dela niso dokončana, je dolžnik zatrjeval negativno dejstvo, s tem pa je trditveno in dokazno breme o dokončanju del preložil na upnika, ki bo moral navedeno izkazati v nadaljnjem pravdnem postopku. Že iz tega razloga je torej ugovor dolžnika v tej fazi postopka obrazložen, saj bi v primeru, da se njegove trditve izkažejo za resnične, ta trditev v nadaljnjem pravdnem postopku lahko pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka.
podjemna pogodba - podjemnik - upravnik - etažni lastnik - zakonito zastopanje - zavezanci za plačilo
Tožnik (podjemnik) v tej pravdi od toženke (etažne lastnice) na podlagi izvedenih del na skupnih delih večstanovanjske stavbe, in sicer po podjemni pogodbi, ki jo je v imenu in na račun etažnih lastnikov sklenil z njim upravnik, terja plačilo dela izvedenih del s pripadki, ki odpade na toženko (račun za vsa izvedena dela je izstavil upravniku).
68. člen SZ-1 nima vsebine za katero se zavzema pritožba. Neizpodbojna zakonska presumpcija iz drugega odstavka 68. člena SZ-1 ne pomeni, da pogodbe, ki ne vsebujejo izrecne navedbe ″etažni lastniki″ ne morejo biti sklenjene v imenu in na račun etažnih lastnikov. Enako velja za (ne)izročitev dokumentacije iz tretjega odstavka 68. člena SZ-1 (izročitev seznama etažnih lastnikov,...).
pogodbena odškodninska odgovornost - sklep vlade v zvezi s splošnim dogovorom - splošni dogovor - razvrščanje v tarifni razred
Postopek sprejemanja sprememb Splošnega dogovora za leto 2017 je bil enak kot je predpisan za sprejemanje Splošnega dogovora za posamezno leto. To nedvomno izhaja iz določbe drugega odstavka 65. člena Splošnega dogovora za leto 20176, na katero se je v svojih trditvah sklicevala tudi tožeča stranka. Sklep Vlade s katerim je ta odločila, da se Splošni dogovor za leto 2017 zaradi zvišanja plač za dva plačna razreda v letu 2017, kot je to predlagala Skupnost socialnih zavodov Slovenije in za katere med podpisnicami SD niti na arbitraži ni bilo doseženo soglasje, je bil zakonito sprejet, kot je to pravilno zaključilo sodišče prve stopnje. Pritožbene navedbe tožeče stranke, da vlada ni bila pooblaščena odločati o spremembah SD v letu 2017 so tako neutemeljene.
Razvrščanje delavcev pri tožeči stranki v višje plačne razrede ne pomeni, da bi tožena stranka morala avtomatsko upoštevati tudi takšno prerazvrščanje v višje plačne razrede, temveč morajo skladno z drugim odstavkom 9. člena SD 2017 o tem odločiti partnerji z Aneksom k SD. Upoštevaje deseti odstavek 10. člena SD 2017, da izvajalci za program zdravstvene nege v socialno zdravstvenih zavodih načrtujejo naslednje plačne razrede: tip izvajalca A, B, C: nega I plačni razred 21, nega II plačni razred 22, tip III-plačni razred 24, najzahtevnejša dela plačni razred 26, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni imela pravne podlage, da bi sama pri izračunu cene storitve upoštevala nove plačne razrede, temveč bi jih morali z Aneksom skupaj določiti partnerji dogovora tako, da bi jih ustrezno spremenili.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - objektivna odgovornost voznika - prometna nesreča - I. kategorija invalidnosti - soodgovornost za nezgodo - pešec - prečkanje cestišča izven prehoda za pešce
Odgovornost voznika tovornjaka, torej upravljavca nevarne stvari (149. člen OZ), je v razmerju do pešca objektivna, kavzalna. Drugače povedano: odgovornost zavarovanca toženke bi bila podana tudi v primeru, če ne bi mogli slednjemu očitati niti majhne malomarnosti. Izpostavljanje okoliščin, da pri razgledu iz kabine tovornjaka obstajajo mrtvi koti, zato ne koristi toženki, saj tudi ta okoliščina zgolj potrjuje pravno kvalifikacijo tovornjaka kot nevarne stvari.
odškodninska odgovornost - denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - soodgovornost oškodovanca - pravična denarna odškodnina - izgubljeni dobiček - plačilo dohodnine - zakonite zamudne obresti - bodoča škoda - invalidnina - premoženjska škoda - tuja pomoč - bruto ali neto znesek - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti
Odškodnina za izgubljeni dohodek je po določbi 27. člena ZDoh-2 obdavčljiva - od nje se plača dohodnina. Obračun akontacije in plačilo v korist javnih prihodkov mora po določbah 127. člena istega zakona izvršiti izplačevalec obdavčljivega dohodka, to pa je v konkretnem primeru tožena zavarovalnica. Tožnik je torej upravičen do odškodnine za izgubljeni dohodek v neto znesku, pri čemer pa ne gre le za golo primerjavo neto plače med tožnikom in primerljivim delavcem, kot zmotno meni tožnik. Sodišče prve stopnje je odločilo v okviru tožbenega zahtevka, saj je tožnik uveljavljal neto znesek, s pomočjo izvedenca pa je ugotovilo, koliko mora toženka dejansko plačati tožniku, po tem ko odvede akontacijo dohodnine. Drugačno pritožbeno stališče ni utemeljeno.
odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - zelo lahek primer po Fischerjevi lestvici - lahka telesna poškodba - udarec v glavo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - povrnitev stroškov postopka - načelo uspeha v pravdi - brezplačna pravna pomoč
Odškodnina za nepremoženjsko škodo iz naslova telesnih bolečin in strahu v višini 2.200 EUR ustreza merilom iz 179. člena OZ.
prodajna pogodba - plačilo kupnine - pravne napake - odgovornost za pravne napake - prodaja tuje stvari - pogoji za vknjižbo - dodatni rok za izpolnitev obveznosti - odstop od prodajne pogodbe - razveza pogodbe - kondikcijski zahtevek - vrnitev kupnine - pogodbena subrogacija - mešana pogodba - najemna pogodba - prenovitev obveznosti - novacija - pobotni ugovor - navidezna (simulirana) pogodba - ugovor zastaranja - nezmožnost izpolnitve - pošteni pridobitelj - dobrovernost pridobitelja - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Prodajalec krši svojo pogodbeno obveznost, če je zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lastninske pravice izstavil tudi v korist druge osebe (ne le v korist kupca). Pravna napaka nastane, če se ta druga oseba uspe vknjižiti v zemljiško knjigo prej kot kupec. Bistveno je torej, da po stanju zemljiške knjige vknjižba lastninske pravice na podlagi izdanega zemljiškoknjižnega dovolila v korist tožnika kot kupca ne bi bila (več) mogoča (to pravno možnost preprečuje solastninska pravica toženčeve žene), in da je takšno pravno stanje zakrivil toženec. Ker tožnik ne more več uresničiti interesa, da bo na nepremičninah, ki so bile predmet prodaje, pridobil izključno lastninsko pravico, ima (so)lastninska pravica, vknjižena v korist toženčeve žene, značilnost pravne napake.
Nepošteni pridobitelj, to je tisti, ki je vedel ali bi moral vedeti, da je brez podlage obogaten na tuj račun, dolguje zamudne obresti od dneva pridobitve, oziroma od dneva nedobrovernosti, če je ta nastala pozneje. Dobra vera se domneva, nedobrovernost mora biti s strani nasprotne stranke zatrjevana in dokazana. Tožbene trditve (o razlogih za realizacijo odstopnega upravičenja) ne omogočajo materialnopravne presoje, da je bil toženec nepošten že ob pridobitvi, omogočajo pa presojo, da je postal nepošten s trenutkom, ko je zakrivil nezmožnost izpolnitve, torej tedaj, ko je začela učinkovati vknjižba (so)lastninske pravice v korist njegove žene.
razpisna dokumentacija - pravilnost ponudbe - načelo vestnosti in poštenja - javno naročanje
Tožeča stranka je javni razpis za oddajo javnega naročila objavila na podlagi Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju ZJN-2), na podlagi odprtega postopka (kot izhaja iz Aneksa 1 k pogodbi). Odprti postopek je po 23. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-2 postopek, v katerem lahko vsak gospodarski subjekt predloži ponudbo. Ponudbo je predložila tožena stranka. Tožeča stranka kot naročnik del v okviru javnega naročila gradnje bi morala ugotoviti ali je ponudba popolna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) , ker pomeni, da bi morala ugotoviti ali je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna.
Tožena stranka v ponudbo ni zajela del sanacija zemljine in zato njena ponudba ni bila popolna in tožeča stranka kot naročnik, bi morala skladno z določbo 80. člena ZJN-2 ponudbo tožene stranke zaradi njene nepopolnosti izločiti. Tega tožeča stranka ni naredila. Ponudba spornih del ne zajema, tožena stranka pa se je z njo zavezala opraviti le dela iz te ponudbe, tožeča stranka pa se ne more sklicevati na razpisno dokumentacijo kot del pogodbene zaveze, saj bi smela sprejeti v postopku javnega naročanja le takšno ponudbo, ki v celoti zajema vsa razpisana dela in pogoje. Ko tega ni storila, bi bilo v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja (5. člen OZ), če bi se tožeča stranka, ki se je sama spravila v položaj, da je sprejela ponudbo, ki ni bila ustrezna, smela glede obsega pogodbenih del sklicevati na razpisno dokumentacijo.
Glede na četrti odstavek 11. člena ZST-1 bi bil lahko oproščen plačila sodne takse v presežku nad 44,00 EUR, to je 11,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v ugotovljenih dejanskih okoliščinah ta ne predstavlja zneska, zaradi katerega bi bila ogrožena dejavnost dolžnika, kar je pogoj po tretjem odstavku 11. člena ZST-1.
oprostitev plačila sodne takse - zavženje predloga - prošnja za podaljšanje roka - prošnja za podaljšanje roka za dopolnitev vloge - preuranjena odločitev
Tožnika sta v predmetni zadevi še pred iztekom roka za dopolnitev predloga za taksno oprostitev na sodišče posredovala prošnjo za podaljšanje roka. Prošnje za podaljšanje roka ne gre enačiti z odobrenim podaljšanjem roka, vendar pa mora sodišče tako prošnjo vsaj vzeti na znanje in se do nje opredeliti. V obravnavani zadevi sodišče prve stopnje, ko je odločilo o zavrženju predloga za taksno oprostitev, sploh ni bilo seznanjeno z vloženo prošnjo za podaljšanje roka (ker je ta pomotoma obležala v drugem spisu), zato je odločitev o zavrženju vsaj preuranjena.
Tožnica ne more uspeti s pritožbeno navedbo, da je sodišče prve stopnje kršilo določilo 1. odstavka 291. člena ZPP, ker je opustilo s to zakonsko določbo uzakonjeno zaključno besedo strank. Iz določbe 286b. člena ZPP namreč izhaja, da mora stranka kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. Glede na to, da je bila tožnica s tem, da je sodišče prve stopnje opustilo zaključno besedo strank v skladu s 1. odstavkom 291. člena ZPP, seznanjena ob zaključku naroka za glavno obravnavo dne 23. 5. 2019, bi morala to kršitev določb pravdnega postopka uveljavljati po oceni sodišča takoj na tem naroku.
V konkretnem primeru, je kljub bolezni zapustnice, pogodba o dosmrtnem preživljanju aleatorna, saj dejstvo, da je bila zapustnici diagnosticirana bolezen rak v takem stanju kot je bila, še ne pomeni, da se točno ve, kdaj bo pokojna oz. mati pravdnih strank umrla, saj je to odvisno od uspešnosti zdravljenja, po drugi strani pa je ravno obdobje, ko je nekdo bolan, še posebej pomembno oz. za bolno osebo pomembno, da zanj nekdo skrbi in tej osebi nudi tako moralno kot tudi materialno in po potrebi fizično pomoč, da se lahko na nekoga obrne in mu zaupa, zato v tem konkretnem primeru niso podane okoliščine, zaradi katerih bi bilo mogoče oziroma potrebno pogodbo presojati po načelu enake vrednosti dajatev, saj pride kršitev načela enake vrednosti dajatev pri tovrstnih pogodbah v poštev v res izjemnih primerih, t.j. če bi se v tem konkretnem primeru zapustnica in toženka že ob sklepanju pogodbe zavedali, da bo obstajala razlika med vrednostjo storitev toženke in vrednostjo izročenega stanovanja ter da bo vrednost tako nesorazmerna, da bi v pogodbi očitno prevladal darilni namen, v tem konkretnem primeru pa dokazni postopek ni pokazal, da bi toženka ali zapustnica mogli vedeti, kako bo potekala bolezen kakšen obseg nege, oskrbe in po oči bo potrebovala zapustnica in koliko časa bo zapustnica potrebovala pomoč.
SPZ člen 70, 70/4, 105, 105/1, 105/2, 107, 107/1, 270, 270/1, 270/3. ZPP člen 365, 365-3. ZVEtL-1 člen 17, 17/3, 17/3-2.
dejanska delitev nepremičnine - delitev solastnine - razdružitev solastne nepremičnine - navidezna solastnina - dejanska etažna lastnina - delitev v naravi - idealni delež - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Razmerij dejanske etažne lastnine ni mogoče reševati z institutom delitve solastnine.
ZPP člen 13, 13/1, 206, 206/1, 206/1-1. SPZ člen 92.
izpraznitev in izročitev nepremičnin - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - lastništvo na nepremičninah - druga pravdna zadeva
Ker rešitev vprašanja, kdo je lastnik spornih treh nepremičnin, predstavlja v tej pravdi predhodno vprašanje, je prekinitev postopka smotrna, ker se vprašanje lastništva že rešuje v drugi pravdi, poleg tega pa se bo s prekinitvijo preprečila možnost, da bi bili odločitvi različni.