CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00032984
ZDZdr člen 39, 40, 61, 61/2, 62, 62/4, 65, 67. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3.
prisilna hospitalizacija - zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - postopek zaradi sprejema na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - uvedba postopka - ustavitev postopka - vročitev sklepa - najbližja oseba - pravica do pritožbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo
Sklepa o ustavitvi postopka na podlagi četrtega odstavka 62. člena ZDZdr zaradi pomanjkljivosti ni mogoče preizkusiti. V nadaljevanju postopka naj zato sodišče prve stopnje ugotovi, zakaj je bil zadržani odpuščen iz bolnišnice.
Najbližja oseba v primeru ustavitve postopka na podlagi četrtega odstavka 62. člena ZDZdr nima pravice do pritožbe, v primeru odpusta zadržane osebe z oddelka pod posebnim nadzorom po 65. členu ZDZdr pa ima takšno pravico.
ugovori hipotekarnega dolžnika - prehod obveznosti - narok v izvršilnem postopku
Druga dolžnica v pritožbi ne navaja, da bi poleg istih trditev in dokazov iz pravdnega postopka zaradi ugotovitve nedopustnosti izvršbe P 37/2016 zatrjevala ter dokazovala še kakšne druge vsebinske razloge glede prehoda obveznosti, o katerih bi glede na vknjižbo solastninske pravice moralo odločati izvršilno sodišče.
Druga dolžnica je v času, ko je bila še tretja in še ni bila vknjižena kot solastnica nepremičnine, vložila tožbo zoper upnika na ugotovitev nedopustnosti izvršbe in želela doseči, da je kasneje ne bi trpela (do tega je prišlo ex lege zaradi vknjižbe njene solastninske pravice na s hipoteko obremenjeni nepremičnini). Sedaj želi po prehodu obveznosti ponovno uveljavljati iste razloge (bistven je ugovor nedobrovernosti upnika) in dokaze, kot jih je v pravdi na ugotovitev nedopustnost izvršbe. Tega ne more, ker je bilo o tem že pravnomočno odločeno. Samo zato, ker je bila do vknjižbe solastninske pravice tretja in po tem trenutku hipotekarna dolžnica, ni pridobila v izvršilnem postopku ponovne možnosti do vsebinske obravnave istih razlogov in dokazov.
odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - zelo lahek primer po Fischerjevi lestvici - lahka telesna poškodba - udarec v glavo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - povrnitev stroškov postopka - načelo uspeha v pravdi - brezplačna pravna pomoč
Odškodnina za nepremoženjsko škodo iz naslova telesnih bolečin in strahu v višini 2.200 EUR ustreza merilom iz 179. člena OZ.
Sodišču prve stopnje se je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pripetila očitna pisna pomota, ko se je sklicevalo na izjavo na obrazcu ZST-1. Ta pomota ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.
neveljavnost pogodbe - vrnitev darila - prikrajšanje nujnega dednega deleža - pogodba o dosmrtnem preživljanju in darilna pogodba - aleatornost pogodbe - načelo enake vrednosti dajatev
Tipični prvini, ki tako zasnovano (abstraktno) kavzo pogodbe o dosmrtnem preživljanju po naravi stvari same dopolnjujeta sta zaupnost oz. osebnostnost razmerja ter aleatornost. Prva prvina onemogoča, da bi bilo mogoče preživljalčeva izpolnitvena ravnanja neposredno odraziti v denarju. Druga prvina (aleatornost) izhaja iz narave stvari. To namreč zaznamuje tančica nevednosti tako o trajanju preživljalčevega izpolnitvenega ravnanja kot tudi o njegovem obsegu. Prva je odvisna od trajanja preživljančevega življenja, druga pa od zahtev, ki jih prinaša njegovo duševno in telesno zdravstveno stanje. Prvina tveganosti je drugi, dodatni razlog, zaradi katerega takšnih pogodb ni mogoče brez pridržkov presojati po določbi o enaki vrednosti dajatev.
Zgolj dejstvo, da sta pogodbeni stranki vedeli, da bo preživljanec kmalu umrl, samo po sebi ne more napotovati na sklep, da pogodba ni bila tvegana. Trenutek smrti je namreč vselej negotov, le tveganost je glede na stanje preživljanca lahko bolj ali manj intenzivna
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor
Dolžnik vztraja pri ugovorni trditvi, da naj bi bila z upnikom še vedno v pogajanjih glede sporazumnega plačila dolga. Torej ni zatrjeval, da bi se z upnikom že dogovorila o drugačnem plačilu dolga (in predlagal dokaze), ki sicer nesporno izhaja iz izvršilnega naslova. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da tak ugovor ne vsebuje dejstev, ki bi preprečevali izvršbo in ga je utemeljeno štelo za neobrazloženega v skladu z drugim odstavkom 53. člena ZIZ.
vročanje pisanj v varni elektronski predal - stečajni upravitelj - navedba dolžnika v predlogu za izvršbo
Dolžnik sicer ima odprt varen elektronski poštni predal, a med strankami ni sporno, da le kot stečajni upravitelj. Stečajni upravitelj sicer mora sprejemati pošto po elektronski poti, a v obravnavani izvršilni zadevi ne gre za tak primer. V obravnavanem postopku dolžnik nastopa kot fizična oseba in ne v vlogi stečajnega upravitelja.
Sodišče prve stopnje pa tudi ni pravilno uporabilo specialnega določila četrtega odstavka 132. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki opredeljuje možnost elektronskega vročanja po prejšnjem obvestilu sodišča, če ima stranka registriran elektronski predal. Navedeno določilo opredeljuje izjemo od pravila, da mora stranka jasno sporočiti, da želi elektronsko vročanje, saj se šteje, da je z registracijo privolila v tovrstno vročanje, če se ji v nadaljevanju postopka ni posebej odpovedala. Vendar v obravnavani zadevi navedene zakonske domneve privolitve in dolžnosti izrecne zavrnitve elektronskega vročanja ni mogoče upoštevati, saj ne gre za svobodno izbiro registracije predala, ampak obvezno registracijo za določen namen zastopanja strank v svojstvu stečajnega upravitelja, ki je ni dopustno avtomatično širiti tudi na druge primere.
Tožnica ne more uspeti s pritožbeno navedbo, da je sodišče prve stopnje kršilo določilo 1. odstavka 291. člena ZPP, ker je opustilo s to zakonsko določbo uzakonjeno zaključno besedo strank. Iz določbe 286b. člena ZPP namreč izhaja, da mora stranka kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. Glede na to, da je bila tožnica s tem, da je sodišče prve stopnje opustilo zaključno besedo strank v skladu s 1. odstavkom 291. člena ZPP, seznanjena ob zaključku naroka za glavno obravnavo dne 23. 5. 2019, bi morala to kršitev določb pravdnega postopka uveljavljati po oceni sodišča takoj na tem naroku.
V konkretnem primeru, je kljub bolezni zapustnice, pogodba o dosmrtnem preživljanju aleatorna, saj dejstvo, da je bila zapustnici diagnosticirana bolezen rak v takem stanju kot je bila, še ne pomeni, da se točno ve, kdaj bo pokojna oz. mati pravdnih strank umrla, saj je to odvisno od uspešnosti zdravljenja, po drugi strani pa je ravno obdobje, ko je nekdo bolan, še posebej pomembno oz. za bolno osebo pomembno, da zanj nekdo skrbi in tej osebi nudi tako moralno kot tudi materialno in po potrebi fizično pomoč, da se lahko na nekoga obrne in mu zaupa, zato v tem konkretnem primeru niso podane okoliščine, zaradi katerih bi bilo mogoče oziroma potrebno pogodbo presojati po načelu enake vrednosti dajatev, saj pride kršitev načela enake vrednosti dajatev pri tovrstnih pogodbah v poštev v res izjemnih primerih, t.j. če bi se v tem konkretnem primeru zapustnica in toženka že ob sklepanju pogodbe zavedali, da bo obstajala razlika med vrednostjo storitev toženke in vrednostjo izročenega stanovanja ter da bo vrednost tako nesorazmerna, da bi v pogodbi očitno prevladal darilni namen, v tem konkretnem primeru pa dokazni postopek ni pokazal, da bi toženka ali zapustnica mogli vedeti, kako bo potekala bolezen kakšen obseg nege, oskrbe in po oči bo potrebovala zapustnica in koliko časa bo zapustnica potrebovala pomoč.
SPZ člen 70, 70/4, 105, 105/1, 105/2, 107, 107/1, 270, 270/1, 270/3. ZPP člen 365, 365-3. ZVEtL-1 člen 17, 17/3, 17/3-2.
dejanska delitev nepremičnine - delitev solastnine - razdružitev solastne nepremičnine - navidezna solastnina - dejanska etažna lastnina - delitev v naravi - idealni delež - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Razmerij dejanske etažne lastnine ni mogoče reševati z institutom delitve solastnine.
ZPP člen 13, 13/1, 206, 206/1, 206/1-1. SPZ člen 92.
izpraznitev in izročitev nepremičnin - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - lastništvo na nepremičninah - druga pravdna zadeva
Ker rešitev vprašanja, kdo je lastnik spornih treh nepremičnin, predstavlja v tej pravdi predhodno vprašanje, je prekinitev postopka smotrna, ker se vprašanje lastništva že rešuje v drugi pravdi, poleg tega pa se bo s prekinitvijo preprečila možnost, da bi bili odločitvi različni.
oprostitev plačila sodne takse - zavženje predloga - prošnja za podaljšanje roka - prošnja za podaljšanje roka za dopolnitev vloge - preuranjena odločitev
Tožnika sta v predmetni zadevi še pred iztekom roka za dopolnitev predloga za taksno oprostitev na sodišče posredovala prošnjo za podaljšanje roka. Prošnje za podaljšanje roka ne gre enačiti z odobrenim podaljšanjem roka, vendar pa mora sodišče tako prošnjo vsaj vzeti na znanje in se do nje opredeliti. V obravnavani zadevi sodišče prve stopnje, ko je odločilo o zavrženju predloga za taksno oprostitev, sploh ni bilo seznanjeno z vloženo prošnjo za podaljšanje roka (ker je ta pomotoma obležala v drugem spisu), zato je odločitev o zavrženju vsaj preuranjena.
ZZZDR člen 51, 51/2, 59. ZPP člen 140, 142/1, 142/3, 142/4, 224, 318, 318/1.
zamudna sodba - pravilna vročitev tožbe v odgovor - pogoji za izdajo zamudne sodbe - skupno premoženje - delež zakonca na skupnem premoženju - domneva o enakem deležu zakoncev
Vročilnica je javna listina, ki v skladu z 224. členom ZPP dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, t.j. da je bilo sodno pisanje vročeno in kdaj je bilo vročeno. Dovoljen je nasproten dokaz. Sodna praksa je že večkrat izrekla, da je ta dokaz mogoče ovreči samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - nevarnost razpolaganja s premoženjem - izkazovanje verjetnosti
O verjetnosti, potrebni za izdajo začasne odredbe, govorimo takrat, kadar so razlogi, ki govore za obstoj določenega dejstva, močnejši od razlogov, ki govore proti njegovemu obstoju. Zavrnitev predlagane začasne odredbe se izkaže za preuranjeno, saj je po presoji pritožbenega sodišča tožnica izkazala za izdajo začasne odredbe potrebno stopnjo verjetnosti, da je ravnanje toženca nevarno za njegovo sposobnost poplačati dolg. Namen njegovega ravnanja je, da tožnici onemogoči izvršbo na edino premoženje, ki ga ima, torej na denarna sredstva, ki jih bo od dolžnice prejel na podlagi pravnomočne sodbe.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - zmotna uporaba materialnega prava - bolezen stranke - upravičen razlog - nenadnost in nepredvidljivost bolezni - kumulativna izpolnitev pogojev - alkoholizem - procesna nesposobnost - pomanjkanje procesne sposobnosti
Vrnitev v prejšnje stanje je procesnopravni institut, ki omogoča, da se odpravijo posledice zamude in da se pravda vrne v stanje, v kakršnem je bila pred zamudo. V pravni teoriji in sodni praksi se je izoblikovalo enotno stališče, da je vrnitev v prejšnje stanje mogoče dopustiti, če je zamuda posledica upravičenega vzroka, ki se je pripetil stranki. Upravičen vzrok je vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko pomeni oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje; vzrok bo upravičljiv, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma če se lahko pripiše naključju, ki se je pripetilo stranki. Torej mora zamudo povzročiti dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla niti predvideti niti preprečiti. Poleg tega pravna teorija in sodna praksa zahtevata, da je tak dogodek nepričakovan, torej nenaden in nepredvidljiv. Vsakršna bolezen ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje, ne glede na njeno težo in vpliv na strankine psihofizične sposobnosti, temveč mora biti izpolnjen dodaten pogoj, da je bolezen ali poškodba nastopila nenadno in nepredvidljivo.
Toženčeva bolezen (alkoholizem in z njim povezani zapleti) ne izpolnjuje enega od osnovnih pogojev za upravičenost vrnitve v prejšnje stanje, to je kriterija nenadnosti in nepredvidljivosti, saj je šlo za dalj časa trajajoče stanje.
ugotovitvena tožba - pravni interes za ugotovitveno tožbo - dajatvena tožba - zakupno razmerje - brezplačna uporaba - garaža - zakup garaže - najem garaže - služnostna pravica - dostop do objekta - odpoved najemne (zakupne) pogodbe - odpoved zaradi pogodbi nasprotne rabe - posodbena pogodba - izvensodna poravnava - nečelo superficies solo cedit - ničnost poravnave
Za odločanje o predmetnem tožbenem zahtevku so relevantne le trditve, ki predstavljajo izpolnitev zakonskega stanu 582. člena ZOR, tj. uporaba garaže (ne zemljišča pred garažo) v nasprotju s pogodbo ali z njenim namenom ali zanemarjanje njenega vzdrževanja, zaradi česar obstaja nevarnost, da bo tožniku nastala precejšnja škoda, kar bi bila lahko podlaga, na kateri bi tožnik lahko odpovedal toženki najemno pogodbo brez odpovednega roka.
Tožena stranka zmotno meni, da se sodišče z vprašanjem nedopustnega ravnanja zavarovanca tožene stranke sploh ni ukvarjalo. Sodišče prve stopnje je v sodbi obrazložilo, da je v pretežni meri za nastalo poškodbo odgovoren zavarovanec tožene stranke, ki je organiziral delo in tožnika prosil za pomoč pri košnji, kar pomeni, da se je slednja opravljala izključno na njegovo pobudo, on je bil tudi tisti, ki je tožniku izročil koso, kot organizator dela pa bi moral poskrbeti za varnost in tožnika opozoriti na morebitne nevarnosti in tako kositi na še večji varnostni razdalji, pa tega ni storil, in hkrati lahkomiselno v rosi kosil obut v neprimerno obutev, vsled česar mu je spodrsnilo.
ZOR člen 361, 392, 1010, 1019, 1019/3, 1019/4. OZ člen 336, 1025.
kreditna pogodba - neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti s strani kreditojemalca - odstop od kreditne pogodbe - poroštvo - poroštvena obveznost - zastaranje - zastaranje zahtevka iz kreditne pogodbe - pretrganje zastaranja - zadržanje zastaranja - zastaranje obveznosti poroka - neveljavnost pogodbe - notifikacijska dolžnost - odškodninska odgovornost upnika - zahtevek za plačilo odškodnine - pobotni ugovor
Po ugotovitvi prvostopenjskega sodišča je prišlo do pretrganja teka zastaranja proti toženki kot porokinji z vložitvijo predloga za izvršbo proti glavnemu dolžniku, torej z dnem 30. 6. 2000. Ker specialne določbe ZOR o razmerju med porokom in dolžnikom niso posebej določale, kdaj ob pretrganju zastaranja začne zastaralni rok znova teči, je potrebno uporabiti določbe splošnega dela ZOR, ki so celovito urejale institut zastaranja. Po določbi 392. člena ZOR začne v primeru, če je bilo zastaranje pretrgano z vložitvijo tožbe ali z zahtevo za prisilno izvršbo ali zavarovanje, znova teči od dneva, ko je postopek končan. Zadržanje zastaranja obveznosti glavnega dolžnika, ki po določbi četrtega odstavka 1019. člena ZOR ni imelo učinka nasproti poroku, nima povezave z določbo tretjega odstavka istega člena, ki ureja pretrganje zastaranja. Zadržanje zastaranja je uzakonjeno zaradi posebnih odnosov med upnikom in dolžnikom, varstva pravic določenih oseb in zaradi objektivnih ovir pri uveljavljanju pravic. Zato se prvostopenjsko sodišče pri odločitvi o ugovoru zastaranja na to določbo ne bi smelo sklicevati in jo razumeti tako, da je po pretrganju zastaranja že naslednji dan, torej 1. 7. 2000 proti toženi stranki zastaralni rok začel teči znova.
pogodbena odškodninska odgovornost - sklep vlade v zvezi s splošnim dogovorom - splošni dogovor - razvrščanje v tarifni razred
Postopek sprejemanja sprememb Splošnega dogovora za leto 2017 je bil enak kot je predpisan za sprejemanje Splošnega dogovora za posamezno leto. To nedvomno izhaja iz določbe drugega odstavka 65. člena Splošnega dogovora za leto 20176, na katero se je v svojih trditvah sklicevala tudi tožeča stranka. Sklep Vlade s katerim je ta odločila, da se Splošni dogovor za leto 2017 zaradi zvišanja plač za dva plačna razreda v letu 2017, kot je to predlagala Skupnost socialnih zavodov Slovenije in za katere med podpisnicami SD niti na arbitraži ni bilo doseženo soglasje, je bil zakonito sprejet, kot je to pravilno zaključilo sodišče prve stopnje. Pritožbene navedbe tožeče stranke, da vlada ni bila pooblaščena odločati o spremembah SD v letu 2017 so tako neutemeljene.
Razvrščanje delavcev pri tožeči stranki v višje plačne razrede ne pomeni, da bi tožena stranka morala avtomatsko upoštevati tudi takšno prerazvrščanje v višje plačne razrede, temveč morajo skladno z drugim odstavkom 9. člena SD 2017 o tem odločiti partnerji z Aneksom k SD. Upoštevaje deseti odstavek 10. člena SD 2017, da izvajalci za program zdravstvene nege v socialno zdravstvenih zavodih načrtujejo naslednje plačne razrede: tip izvajalca A, B, C: nega I plačni razred 21, nega II plačni razred 22, tip III-plačni razred 24, najzahtevnejša dela plačni razred 26, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni imela pravne podlage, da bi sama pri izračunu cene storitve upoštevala nove plačne razrede, temveč bi jih morali z Aneksom skupaj določiti partnerji dogovora tako, da bi jih ustrezno spremenili.
prodajna pogodba - plačilo kupnine - pravne napake - odgovornost za pravne napake - prodaja tuje stvari - pogoji za vknjižbo - dodatni rok za izpolnitev obveznosti - odstop od prodajne pogodbe - razveza pogodbe - kondikcijski zahtevek - vrnitev kupnine - pogodbena subrogacija - mešana pogodba - najemna pogodba - prenovitev obveznosti - novacija - pobotni ugovor - navidezna (simulirana) pogodba - ugovor zastaranja - nezmožnost izpolnitve - pošteni pridobitelj - dobrovernost pridobitelja - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Prodajalec krši svojo pogodbeno obveznost, če je zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lastninske pravice izstavil tudi v korist druge osebe (ne le v korist kupca). Pravna napaka nastane, če se ta druga oseba uspe vknjižiti v zemljiško knjigo prej kot kupec. Bistveno je torej, da po stanju zemljiške knjige vknjižba lastninske pravice na podlagi izdanega zemljiškoknjižnega dovolila v korist tožnika kot kupca ne bi bila (več) mogoča (to pravno možnost preprečuje solastninska pravica toženčeve žene), in da je takšno pravno stanje zakrivil toženec. Ker tožnik ne more več uresničiti interesa, da bo na nepremičninah, ki so bile predmet prodaje, pridobil izključno lastninsko pravico, ima (so)lastninska pravica, vknjižena v korist toženčeve žene, značilnost pravne napake.
Nepošteni pridobitelj, to je tisti, ki je vedel ali bi moral vedeti, da je brez podlage obogaten na tuj račun, dolguje zamudne obresti od dneva pridobitve, oziroma od dneva nedobrovernosti, če je ta nastala pozneje. Dobra vera se domneva, nedobrovernost mora biti s strani nasprotne stranke zatrjevana in dokazana. Tožbene trditve (o razlogih za realizacijo odstopnega upravičenja) ne omogočajo materialnopravne presoje, da je bil toženec nepošten že ob pridobitvi, omogočajo pa presojo, da je postal nepošten s trenutkom, ko je zakrivil nezmožnost izpolnitve, torej tedaj, ko je začela učinkovati vknjižba (so)lastninske pravice v korist njegove žene.