vrnitev v prejšnje stanje - očitno neupravičen razlog - napačno vročanje
Vrnitev v prejšnje stanje zajema le primere, ko stranka zamudi narok iz upravičenih razlogov, ki so se pripetili stranki. Ker toženka s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje uveljavlja razlog, ki naj bi bil v napačnem vročanju, ne gre za razlog pri stranki in torej ne gre za razlog, ki bi lahko utemeljeval predlog za vrnitev v prejšnje stanje.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - nevarnost razpolaganja s premoženjem - izkazovanje verjetnosti
O verjetnosti, potrebni za izdajo začasne odredbe, govorimo takrat, kadar so razlogi, ki govore za obstoj določenega dejstva, močnejši od razlogov, ki govore proti njegovemu obstoju. Zavrnitev predlagane začasne odredbe se izkaže za preuranjeno, saj je po presoji pritožbenega sodišča tožnica izkazala za izdajo začasne odredbe potrebno stopnjo verjetnosti, da je ravnanje toženca nevarno za njegovo sposobnost poplačati dolg. Namen njegovega ravnanja je, da tožnici onemogoči izvršbo na edino premoženje, ki ga ima, torej na denarna sredstva, ki jih bo od dolžnice prejel na podlagi pravnomočne sodbe.
odgovornost dedičev za dolgove zapustnika - dedni dogovor
V kolikor je pritožnica menila, da znesek njunega skupnega kredita sodi v zapuščino, bi to moralo sodišče obvestiti na zapuščinski obravnavi in že takrat zahtevati, da se ta znesek - dolg do ... upošteva pri oblikovanju dednega dogovora. Vdova po pokojnem, to je dedinja bo tako morala z drugimi pravnimi sredstvi, v kolikor bo to želela izposlovati drugačno odločitev glede odplačila dolga v višini 4.500,00 EUR, za katerega sicer trdi, da ga je sama poplačala od začetka zapuščinskega postopka. Po določbi 142. člena ZD je dedič odgovoren za zapustnikove dolgove do višine podedovanega premoženja.
oprostitev plačila sodne takse - zavženje predloga - prošnja za podaljšanje roka - prošnja za podaljšanje roka za dopolnitev vloge - preuranjena odločitev
Tožnika sta v predmetni zadevi še pred iztekom roka za dopolnitev predloga za taksno oprostitev na sodišče posredovala prošnjo za podaljšanje roka. Prošnje za podaljšanje roka ne gre enačiti z odobrenim podaljšanjem roka, vendar pa mora sodišče tako prošnjo vsaj vzeti na znanje in se do nje opredeliti. V obravnavani zadevi sodišče prve stopnje, ko je odločilo o zavrženju predloga za taksno oprostitev, sploh ni bilo seznanjeno z vloženo prošnjo za podaljšanje roka (ker je ta pomotoma obležala v drugem spisu), zato je odločitev o zavrženju vsaj preuranjena.
priposestvovanje služnosti - dejansko izvrševanje služnost - nasprotovanje lastnika - ugotovitev služnosti pravice hoje in voženj
Gornji očitek zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost 20 let (upoštevaje njegovega pravnega prednika), lastnik služeče stvari pa temu ni nasprotoval, in da je vtoževano stvarno služnost tožnik pridobil s priposestvovanjem. Ob taki obrazložitvi je jasno, da je sodišče odločitev o pridobitvi služnosti s priposestvovanjem oprlo na drugi odstavek 217. člena SPZ, ki ga je povzelo v 13. točki obrazložitve in ki določa, da nastane stvarna služnost s priposestvovanjem, če je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost 20 let, lastnik služeče stvari pa temu ni nasprotoval. Za tak način pridobitve tožeči stranki v pravdi ni potrebno izkazati dobre vere, kot je to določeno za način pridobitve po prvem odstavku 217. člena SPZ.
Glede na četrti odstavek 11. člena ZST-1 bi bil lahko oproščen plačila sodne takse v presežku nad 44,00 EUR, to je 11,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v ugotovljenih dejanskih okoliščinah ta ne predstavlja zneska, zaradi katerega bi bila ogrožena dejavnost dolžnika, kar je pogoj po tretjem odstavku 11. člena ZST-1.
dedovanje - denarna socialna pomoč - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno pomoč - omejitev dedovanja premoženja prejemnika družbene pomoči
Ker premoženje, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, ni predmet dedovanja (ob zapustnikovi smrti ne preide na dediče), institut nima razlastitvenih učinkov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00033190
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 4/1, 17, 17/1, 18.
spor z mednarodnim elementom - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost slovenskega sodišča - stalno prebivališče toženca - posebna pristojnost - ugovor pristojnosti - potrošniška pogodba - potrošnik - odgovornost proizvajalca - odgovornost proizvajalca stvari z napako - garancijska izjava - razlaga določb - jezikovna razlaga - jasna določila - restriktivna razlaga
Kupca oziroma "potrošnika" ne varujejo pravila Uredbe Bruselj I - bis o posebni pristojnosti v korist potrošnika, kadar tožbe ne vloži proti prodajalcu, torej proti drugi pogodbeni stranki, temveč proti proizvajalcu. Ker odgovornost proizvajalca do kupca nastane, čeprav proizvajalec ni v pogodbenem odnosu s kupcem, proizvajalec kot garant ne more prevzeti vloge druge pogodbene stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00031881
OZ člen 134, 134/1, 178. ZPP člen 14.
osebnostna pravica - pravica do časti in dobrega imena - razžalitev dobrega imena in časti - izjava priče - žaljiva izjava - neresnična izjava - vprašanje žaljivosti izjave - kriva ovadba - protipravnost - vezanost na pravnomočno obsodilno sodbo - vezanost na pravnomočno kazensko sodbo - obstoj protipravnosti
Pravna podlaga in izhodišče v tej zadevi sta dve medsebojno povezani pravili OZ: vsakdo sme zahtevati, da se odstranijo posledice dejanja, s katerim se krši njegova osebnostna pravica (zadevno relevantni del prvi odstavek 134. člena), in kadar gre za kršitev takšne pravice, se lahko na stroške oškodovalca odredi med drugim to, da mora „preklicati izjavo, s katero je storil kršitev, ali storiti kaj drugega, s čimer je mogoče doseči namen, ki se doseže z odškodnino“ (178. člen).
Tožnik je tisti, ki bi moral konkretno navesti, pojasniti in dokazati, katere konkretne sporne izjave se ne nanašajo na posamezna konkretna kazniva dejanja, ki jih je storil na toženčevo škodo. Na prvi pogled je namreč očitno, da se te izjave nanašajo prav na kazniva dejanja, za katera je bil tožnik obsojen, kar izhaja tudi iz njegovega lastnega ravnanja: tožencu v obravnavani tožbi očita kaznivo dejanje lažne ovadbe. Vendar pa se toženčeva ovadba ni izkazala za lažno, prav nasprotno. Tožnik je bil na njeni podlagi spoznan za krivega kaznivih dejanj. Evidentno je, da so bile vse za tožnika v tem postopku sporne toženčeve izjave dane pri obrambi njegovih lastnih pravic. Protipravnost v toženčevem ravnanju ni podana.
odškodninska odgovornost - denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - soodgovornost oškodovanca - pravična denarna odškodnina - izgubljeni dobiček - plačilo dohodnine - zakonite zamudne obresti - bodoča škoda - invalidnina - premoženjska škoda - tuja pomoč - bruto ali neto znesek - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti
Odškodnina za izgubljeni dohodek je po določbi 27. člena ZDoh-2 obdavčljiva - od nje se plača dohodnina. Obračun akontacije in plačilo v korist javnih prihodkov mora po določbah 127. člena istega zakona izvršiti izplačevalec obdavčljivega dohodka, to pa je v konkretnem primeru tožena zavarovalnica. Tožnik je torej upravičen do odškodnine za izgubljeni dohodek v neto znesku, pri čemer pa ne gre le za golo primerjavo neto plače med tožnikom in primerljivim delavcem, kot zmotno meni tožnik. Sodišče prve stopnje je odločilo v okviru tožbenega zahtevka, saj je tožnik uveljavljal neto znesek, s pomočjo izvedenca pa je ugotovilo, koliko mora toženka dejansko plačati tožniku, po tem ko odvede akontacijo dohodnine. Drugačno pritožbeno stališče ni utemeljeno.
ZOR člen 361, 392, 1010, 1019, 1019/3, 1019/4. OZ člen 336, 1025.
kreditna pogodba - neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti s strani kreditojemalca - odstop od kreditne pogodbe - poroštvo - poroštvena obveznost - zastaranje - zastaranje zahtevka iz kreditne pogodbe - pretrganje zastaranja - zadržanje zastaranja - zastaranje obveznosti poroka - neveljavnost pogodbe - notifikacijska dolžnost - odškodninska odgovornost upnika - zahtevek za plačilo odškodnine - pobotni ugovor
Po ugotovitvi prvostopenjskega sodišča je prišlo do pretrganja teka zastaranja proti toženki kot porokinji z vložitvijo predloga za izvršbo proti glavnemu dolžniku, torej z dnem 30. 6. 2000. Ker specialne določbe ZOR o razmerju med porokom in dolžnikom niso posebej določale, kdaj ob pretrganju zastaranja začne zastaralni rok znova teči, je potrebno uporabiti določbe splošnega dela ZOR, ki so celovito urejale institut zastaranja. Po določbi 392. člena ZOR začne v primeru, če je bilo zastaranje pretrgano z vložitvijo tožbe ali z zahtevo za prisilno izvršbo ali zavarovanje, znova teči od dneva, ko je postopek končan. Zadržanje zastaranja obveznosti glavnega dolžnika, ki po določbi četrtega odstavka 1019. člena ZOR ni imelo učinka nasproti poroku, nima povezave z določbo tretjega odstavka istega člena, ki ureja pretrganje zastaranja. Zadržanje zastaranja je uzakonjeno zaradi posebnih odnosov med upnikom in dolžnikom, varstva pravic določenih oseb in zaradi objektivnih ovir pri uveljavljanju pravic. Zato se prvostopenjsko sodišče pri odločitvi o ugovoru zastaranja na to določbo ne bi smelo sklicevati in jo razumeti tako, da je po pretrganju zastaranja že naslednji dan, torej 1. 7. 2000 proti toženi stranki zastaralni rok začel teči znova.
Tožnica ne more uspeti s pritožbeno navedbo, da je sodišče prve stopnje kršilo določilo 1. odstavka 291. člena ZPP, ker je opustilo s to zakonsko določbo uzakonjeno zaključno besedo strank. Iz določbe 286b. člena ZPP namreč izhaja, da mora stranka kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. Glede na to, da je bila tožnica s tem, da je sodišče prve stopnje opustilo zaključno besedo strank v skladu s 1. odstavkom 291. člena ZPP, seznanjena ob zaključku naroka za glavno obravnavo dne 23. 5. 2019, bi morala to kršitev določb pravdnega postopka uveljavljati po oceni sodišča takoj na tem naroku.
V konkretnem primeru, je kljub bolezni zapustnice, pogodba o dosmrtnem preživljanju aleatorna, saj dejstvo, da je bila zapustnici diagnosticirana bolezen rak v takem stanju kot je bila, še ne pomeni, da se točno ve, kdaj bo pokojna oz. mati pravdnih strank umrla, saj je to odvisno od uspešnosti zdravljenja, po drugi strani pa je ravno obdobje, ko je nekdo bolan, še posebej pomembno oz. za bolno osebo pomembno, da zanj nekdo skrbi in tej osebi nudi tako moralno kot tudi materialno in po potrebi fizično pomoč, da se lahko na nekoga obrne in mu zaupa, zato v tem konkretnem primeru niso podane okoliščine, zaradi katerih bi bilo mogoče oziroma potrebno pogodbo presojati po načelu enake vrednosti dajatev, saj pride kršitev načela enake vrednosti dajatev pri tovrstnih pogodbah v poštev v res izjemnih primerih, t.j. če bi se v tem konkretnem primeru zapustnica in toženka že ob sklepanju pogodbe zavedali, da bo obstajala razlika med vrednostjo storitev toženke in vrednostjo izročenega stanovanja ter da bo vrednost tako nesorazmerna, da bi v pogodbi očitno prevladal darilni namen, v tem konkretnem primeru pa dokazni postopek ni pokazal, da bi toženka ali zapustnica mogli vedeti, kako bo potekala bolezen kakšen obseg nege, oskrbe in po oči bo potrebovala zapustnica in koliko časa bo zapustnica potrebovala pomoč.
SPZ člen 70, 70/4, 105, 105/1, 105/2, 107, 107/1, 270, 270/1, 270/3. ZPP člen 365, 365-3. ZVEtL-1 člen 17, 17/3, 17/3-2.
dejanska delitev nepremičnine - delitev solastnine - razdružitev solastne nepremičnine - navidezna solastnina - dejanska etažna lastnina - delitev v naravi - idealni delež - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Razmerij dejanske etažne lastnine ni mogoče reševati z institutom delitve solastnine.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00033491
KZ-1 člen 62, 62/2.. ZKP člen 95, 95/4, 372, 372-5, 506, 506/4, 507.
preklic pogojne obsodbe - roki za preklic pogojne obsodbe - kršitev kazenskega zakona v škodo obtoženca - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe
Ob reševanju obsojenčeve pritožbe je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je prišlo v obravnavani zadevi do kršitve zakona v škodo obsojenca v smislu določbe 5. točke 372. člena ZKP. Kot je že navedeno je bila namreč pogojna obsodba obsojencu izrečena 8. 12. 2016 in istega dne je postala tudi pravnomočna. Navedeno pa pomeni, da je bilo pogojno obsodbo mogoče v skladu z drugim odstavkom 62. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) pravnomočno preklicati do najkasneje 8. 12. 2019. To je skrajni rok, ko je z upoštevanjem dveletne preizkusne dobe in dodatnega leta, po določilih zakona, pogojno obsodbo sploh še mogoče pravnomočno preklicati.
razpisna dokumentacija - pravilnost ponudbe - načelo vestnosti in poštenja - javno naročanje
Tožeča stranka je javni razpis za oddajo javnega naročila objavila na podlagi Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju ZJN-2), na podlagi odprtega postopka (kot izhaja iz Aneksa 1 k pogodbi). Odprti postopek je po 23. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-2 postopek, v katerem lahko vsak gospodarski subjekt predloži ponudbo. Ponudbo je predložila tožena stranka. Tožeča stranka kot naročnik del v okviru javnega naročila gradnje bi morala ugotoviti ali je ponudba popolna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) , ker pomeni, da bi morala ugotoviti ali je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna.
Tožena stranka v ponudbo ni zajela del sanacija zemljine in zato njena ponudba ni bila popolna in tožeča stranka kot naročnik, bi morala skladno z določbo 80. člena ZJN-2 ponudbo tožene stranke zaradi njene nepopolnosti izločiti. Tega tožeča stranka ni naredila. Ponudba spornih del ne zajema, tožena stranka pa se je z njo zavezala opraviti le dela iz te ponudbe, tožeča stranka pa se ne more sklicevati na razpisno dokumentacijo kot del pogodbene zaveze, saj bi smela sprejeti v postopku javnega naročanja le takšno ponudbo, ki v celoti zajema vsa razpisana dela in pogoje. Ko tega ni storila, bi bilo v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja (5. člen OZ), če bi se tožeča stranka, ki se je sama spravila v položaj, da je sprejela ponudbo, ki ni bila ustrezna, smela glede obsega pogodbenih del sklicevati na razpisno dokumentacijo.
pogodbena odškodninska odgovornost - sklep vlade v zvezi s splošnim dogovorom - splošni dogovor - razvrščanje v tarifni razred
Postopek sprejemanja sprememb Splošnega dogovora za leto 2017 je bil enak kot je predpisan za sprejemanje Splošnega dogovora za posamezno leto. To nedvomno izhaja iz določbe drugega odstavka 65. člena Splošnega dogovora za leto 20176, na katero se je v svojih trditvah sklicevala tudi tožeča stranka. Sklep Vlade s katerim je ta odločila, da se Splošni dogovor za leto 2017 zaradi zvišanja plač za dva plačna razreda v letu 2017, kot je to predlagala Skupnost socialnih zavodov Slovenije in za katere med podpisnicami SD niti na arbitraži ni bilo doseženo soglasje, je bil zakonito sprejet, kot je to pravilno zaključilo sodišče prve stopnje. Pritožbene navedbe tožeče stranke, da vlada ni bila pooblaščena odločati o spremembah SD v letu 2017 so tako neutemeljene.
Razvrščanje delavcev pri tožeči stranki v višje plačne razrede ne pomeni, da bi tožena stranka morala avtomatsko upoštevati tudi takšno prerazvrščanje v višje plačne razrede, temveč morajo skladno z drugim odstavkom 9. člena SD 2017 o tem odločiti partnerji z Aneksom k SD. Upoštevaje deseti odstavek 10. člena SD 2017, da izvajalci za program zdravstvene nege v socialno zdravstvenih zavodih načrtujejo naslednje plačne razrede: tip izvajalca A, B, C: nega I plačni razred 21, nega II plačni razred 22, tip III-plačni razred 24, najzahtevnejša dela plačni razred 26, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni imela pravne podlage, da bi sama pri izračunu cene storitve upoštevala nove plačne razrede, temveč bi jih morali z Aneksom skupaj določiti partnerji dogovora tako, da bi jih ustrezno spremenili.
vročanje pisanj v varni elektronski predal - stečajni upravitelj - navedba dolžnika v predlogu za izvršbo
Dolžnik sicer ima odprt varen elektronski poštni predal, a med strankami ni sporno, da le kot stečajni upravitelj. Stečajni upravitelj sicer mora sprejemati pošto po elektronski poti, a v obravnavani izvršilni zadevi ne gre za tak primer. V obravnavanem postopku dolžnik nastopa kot fizična oseba in ne v vlogi stečajnega upravitelja.
Sodišče prve stopnje pa tudi ni pravilno uporabilo specialnega določila četrtega odstavka 132. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki opredeljuje možnost elektronskega vročanja po prejšnjem obvestilu sodišča, če ima stranka registriran elektronski predal. Navedeno določilo opredeljuje izjemo od pravila, da mora stranka jasno sporočiti, da želi elektronsko vročanje, saj se šteje, da je z registracijo privolila v tovrstno vročanje, če se ji v nadaljevanju postopka ni posebej odpovedala. Vendar v obravnavani zadevi navedene zakonske domneve privolitve in dolžnosti izrecne zavrnitve elektronskega vročanja ni mogoče upoštevati, saj ne gre za svobodno izbiro registracije predala, ampak obvezno registracijo za določen namen zastopanja strank v svojstvu stečajnega upravitelja, ki je ni dopustno avtomatično širiti tudi na druge primere.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrženje prepoznega ugovora - neobrazložena pritožba
Dolžnika obrazloženo ne izpodbijata odločilnih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje kako in kdaj sta jima bila vročena plačilna naloga, kdaj se je iztekel rok za ugovor in kdaj sta ju vložila. Pritožbi sta neobrazloženi, zato je sodišče druge stopnje preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - zelo lahek primer po Fischerjevi lestvici - lahka telesna poškodba - udarec v glavo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - povrnitev stroškov postopka - načelo uspeha v pravdi - brezplačna pravna pomoč
Odškodnina za nepremoženjsko škodo iz naslova telesnih bolečin in strahu v višini 2.200 EUR ustreza merilom iz 179. člena OZ.