ZSVarPre člen 14, 20.. ZFPPIPP člen 226, 382, 381, 381/1, 394, 399.. ZUPJS člen 12.. ZIZ člen 102, 102/1, 102/1-1.
denarna socialna pomoč - varstveni dodatek - lastni dohodek - osebni stečaj
Nesprejemljivo je stališče tožene stranke, da se osebni stečaj ne more upoštevati kot dovoljena izjema, ki bi opravičevala zmanjšanje dohodka pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Nenazadnje je tako restriktivno tolmačenje, kjer se popolnoma spregleda namen priznanja uveljavljenih pravic, nepravilno. Takšen pristop, pravice, ki jih pravo formalno prizna, tožena stranka s svojim načinom razlage pri uveljavitvi de facto odvzame.
Tožnik je prvotno uveljavljal opisni zahtevek, zatem pa je zahtevek postavil po višini tako, da je uveljavljal 15 % dodatek, oziroma kasneje odstotek prilagodil že izplačanim dodatkom. Kasneje, po pridobitvi evidenc in podatkov tožene stranke, pa je lahko prilagodil svoje izračune ter postavil zahtevek glede na tako pridobljene podatke. Glede na naravo spora ter upoštevaje okoliščine konkretnega primera, ko je tožnik konkretneje opredelil zahtevek šele takrat, ko je dobil dodatne podatke tožene stranke, se je pritožbeno sodišče strinjalo z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da tožnikov uspeh znaša 38,75 %. V tem obsegu je tožena stranka dolžna tožniku povrniti tudi stroške sodne takse.
zavarovalno pravo - izključitev zavarovalnega jamstva - poplava
Pritrditi zaključku sodišča prve stopnje, da tožniku vožnje po poplavljeni cesti, ki bi podlagi že navedenih določb Splošnih pogojev izključevala zavarovalno jamstvo, ni mogoče očitati, oziroma povedano drugače, da zavarovalno jamstvo tožene stranke na podlagi že navedenih določb Splošnih pogojev ni izključeno. Tožnik je v ugotovljenih razmerah in ob ugotovljeni padajoči konfiguraciji terena namreč zapeljal v podvoz, kjer se je nahajala stoječa in nadirajoča voda, po zalitju sprednjega dela vozila pa z vožnjo ni nadaljeval.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež
Ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo je urejeno v določbah ZZVZZ in pa v Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja (Pravila). V 232. členu Pravil je določeno, da zadržanost zavarovanca od dela nastopi z dnem, ko osebni zdravnik na podlagi pregleda ugotovi, da začasno ni sposoben opravljati svojega dela zaradi bolezni ali poškodbe. Za ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo pa sta skladno z določbami Pravil pristojna tudi imenovani zdravnik in pa zdravstvena komisija.
ZOR člen 361, 392, 1010, 1019, 1019/3, 1019/4. OZ člen 336, 1025.
kreditna pogodba - neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti s strani kreditojemalca - odstop od kreditne pogodbe - poroštvo - poroštvena obveznost - zastaranje - zastaranje zahtevka iz kreditne pogodbe - pretrganje zastaranja - zadržanje zastaranja - zastaranje obveznosti poroka - neveljavnost pogodbe - notifikacijska dolžnost - odškodninska odgovornost upnika - zahtevek za plačilo odškodnine - pobotni ugovor
Po ugotovitvi prvostopenjskega sodišča je prišlo do pretrganja teka zastaranja proti toženki kot porokinji z vložitvijo predloga za izvršbo proti glavnemu dolžniku, torej z dnem 30. 6. 2000. Ker specialne določbe ZOR o razmerju med porokom in dolžnikom niso posebej določale, kdaj ob pretrganju zastaranja začne zastaralni rok znova teči, je potrebno uporabiti določbe splošnega dela ZOR, ki so celovito urejale institut zastaranja. Po določbi 392. člena ZOR začne v primeru, če je bilo zastaranje pretrgano z vložitvijo tožbe ali z zahtevo za prisilno izvršbo ali zavarovanje, znova teči od dneva, ko je postopek končan. Zadržanje zastaranja obveznosti glavnega dolžnika, ki po določbi četrtega odstavka 1019. člena ZOR ni imelo učinka nasproti poroku, nima povezave z določbo tretjega odstavka istega člena, ki ureja pretrganje zastaranja. Zadržanje zastaranja je uzakonjeno zaradi posebnih odnosov med upnikom in dolžnikom, varstva pravic določenih oseb in zaradi objektivnih ovir pri uveljavljanju pravic. Zato se prvostopenjsko sodišče pri odločitvi o ugovoru zastaranja na to določbo ne bi smelo sklicevati in jo razumeti tako, da je po pretrganju zastaranja že naslednji dan, torej 1. 7. 2000 proti toženi stranki zastaralni rok začel teči znova.
SPZ člen 70, 70/4, 105, 105/1, 105/2, 107, 107/1, 270, 270/1, 270/3. ZPP člen 365, 365-3. ZVEtL-1 člen 17, 17/3, 17/3-2.
dejanska delitev nepremičnine - delitev solastnine - razdružitev solastne nepremičnine - navidezna solastnina - dejanska etažna lastnina - delitev v naravi - idealni delež - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Razmerij dejanske etažne lastnine ni mogoče reševati z institutom delitve solastnine.
Tožnica ne more uspeti s pritožbeno navedbo, da je sodišče prve stopnje kršilo določilo 1. odstavka 291. člena ZPP, ker je opustilo s to zakonsko določbo uzakonjeno zaključno besedo strank. Iz določbe 286b. člena ZPP namreč izhaja, da mora stranka kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. Glede na to, da je bila tožnica s tem, da je sodišče prve stopnje opustilo zaključno besedo strank v skladu s 1. odstavkom 291. člena ZPP, seznanjena ob zaključku naroka za glavno obravnavo dne 23. 5. 2019, bi morala to kršitev določb pravdnega postopka uveljavljati po oceni sodišča takoj na tem naroku.
V konkretnem primeru, je kljub bolezni zapustnice, pogodba o dosmrtnem preživljanju aleatorna, saj dejstvo, da je bila zapustnici diagnosticirana bolezen rak v takem stanju kot je bila, še ne pomeni, da se točno ve, kdaj bo pokojna oz. mati pravdnih strank umrla, saj je to odvisno od uspešnosti zdravljenja, po drugi strani pa je ravno obdobje, ko je nekdo bolan, še posebej pomembno oz. za bolno osebo pomembno, da zanj nekdo skrbi in tej osebi nudi tako moralno kot tudi materialno in po potrebi fizično pomoč, da se lahko na nekoga obrne in mu zaupa, zato v tem konkretnem primeru niso podane okoliščine, zaradi katerih bi bilo mogoče oziroma potrebno pogodbo presojati po načelu enake vrednosti dajatev, saj pride kršitev načela enake vrednosti dajatev pri tovrstnih pogodbah v poštev v res izjemnih primerih, t.j. če bi se v tem konkretnem primeru zapustnica in toženka že ob sklepanju pogodbe zavedali, da bo obstajala razlika med vrednostjo storitev toženke in vrednostjo izročenega stanovanja ter da bo vrednost tako nesorazmerna, da bi v pogodbi očitno prevladal darilni namen, v tem konkretnem primeru pa dokazni postopek ni pokazal, da bi toženka ali zapustnica mogli vedeti, kako bo potekala bolezen kakšen obseg nege, oskrbe in po oči bo potrebovala zapustnica in koliko časa bo zapustnica potrebovala pomoč.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00031881
OZ člen 134, 134/1, 178. ZPP člen 14.
osebnostna pravica - pravica do časti in dobrega imena - razžalitev dobrega imena in časti - izjava priče - žaljiva izjava - neresnična izjava - vprašanje žaljivosti izjave - kriva ovadba - protipravnost - vezanost na pravnomočno obsodilno sodbo - vezanost na pravnomočno kazensko sodbo - obstoj protipravnosti
Pravna podlaga in izhodišče v tej zadevi sta dve medsebojno povezani pravili OZ: vsakdo sme zahtevati, da se odstranijo posledice dejanja, s katerim se krši njegova osebnostna pravica (zadevno relevantni del prvi odstavek 134. člena), in kadar gre za kršitev takšne pravice, se lahko na stroške oškodovalca odredi med drugim to, da mora „preklicati izjavo, s katero je storil kršitev, ali storiti kaj drugega, s čimer je mogoče doseči namen, ki se doseže z odškodnino“ (178. člen).
Tožnik je tisti, ki bi moral konkretno navesti, pojasniti in dokazati, katere konkretne sporne izjave se ne nanašajo na posamezna konkretna kazniva dejanja, ki jih je storil na toženčevo škodo. Na prvi pogled je namreč očitno, da se te izjave nanašajo prav na kazniva dejanja, za katera je bil tožnik obsojen, kar izhaja tudi iz njegovega lastnega ravnanja: tožencu v obravnavani tožbi očita kaznivo dejanje lažne ovadbe. Vendar pa se toženčeva ovadba ni izkazala za lažno, prav nasprotno. Tožnik je bil na njeni podlagi spoznan za krivega kaznivih dejanj. Evidentno je, da so bile vse za tožnika v tem postopku sporne toženčeve izjave dane pri obrambi njegovih lastnih pravic. Protipravnost v toženčevem ravnanju ni podana.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00033491
KZ-1 člen 62, 62/2.. ZKP člen 95, 95/4, 372, 372-5, 506, 506/4, 507.
preklic pogojne obsodbe - roki za preklic pogojne obsodbe - kršitev kazenskega zakona v škodo obtoženca - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe
Ob reševanju obsojenčeve pritožbe je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je prišlo v obravnavani zadevi do kršitve zakona v škodo obsojenca v smislu določbe 5. točke 372. člena ZKP. Kot je že navedeno je bila namreč pogojna obsodba obsojencu izrečena 8. 12. 2016 in istega dne je postala tudi pravnomočna. Navedeno pa pomeni, da je bilo pogojno obsodbo mogoče v skladu z drugim odstavkom 62. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) pravnomočno preklicati do najkasneje 8. 12. 2019. To je skrajni rok, ko je z upoštevanjem dveletne preizkusne dobe in dodatnega leta, po določilih zakona, pogojno obsodbo sploh še mogoče pravnomočno preklicati.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - objektivna odgovornost voznika - prometna nesreča - I. kategorija invalidnosti - soodgovornost za nezgodo - pešec - prečkanje cestišča izven prehoda za pešce
Odgovornost voznika tovornjaka, torej upravljavca nevarne stvari (149. člen OZ), je v razmerju do pešca objektivna, kavzalna. Drugače povedano: odgovornost zavarovanca toženke bi bila podana tudi v primeru, če ne bi mogli slednjemu očitati niti majhne malomarnosti. Izpostavljanje okoliščin, da pri razgledu iz kabine tovornjaka obstajajo mrtvi koti, zato ne koristi toženki, saj tudi ta okoliščina zgolj potrjuje pravno kvalifikacijo tovornjaka kot nevarne stvari.
dedovanje - denarna socialna pomoč - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno pomoč - omejitev dedovanja premoženja prejemnika družbene pomoči
Ker premoženje, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, ni predmet dedovanja (ob zapustnikovi smrti ne preide na dediče), institut nima razlastitvenih učinkov.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrženje prepoznega ugovora - neobrazložena pritožba
Dolžnika obrazloženo ne izpodbijata odločilnih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje kako in kdaj sta jima bila vročena plačilna naloga, kdaj se je iztekel rok za ugovor in kdaj sta ju vložila. Pritožbi sta neobrazloženi, zato je sodišče druge stopnje preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00033190
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 4/1, 17, 17/1, 18.
spor z mednarodnim elementom - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost slovenskega sodišča - stalno prebivališče toženca - posebna pristojnost - ugovor pristojnosti - potrošniška pogodba - potrošnik - odgovornost proizvajalca - odgovornost proizvajalca stvari z napako - garancijska izjava - razlaga določb - jezikovna razlaga - jasna določila - restriktivna razlaga
Kupca oziroma "potrošnika" ne varujejo pravila Uredbe Bruselj I - bis o posebni pristojnosti v korist potrošnika, kadar tožbe ne vloži proti prodajalcu, torej proti drugi pogodbeni stranki, temveč proti proizvajalcu. Ker odgovornost proizvajalca do kupca nastane, čeprav proizvajalec ni v pogodbenem odnosu s kupcem, proizvajalec kot garant ne more prevzeti vloge druge pogodbene stranke.
oprostitev plačila sodne takse - zavženje predloga - prošnja za podaljšanje roka - prošnja za podaljšanje roka za dopolnitev vloge - preuranjena odločitev
Tožnika sta v predmetni zadevi še pred iztekom roka za dopolnitev predloga za taksno oprostitev na sodišče posredovala prošnjo za podaljšanje roka. Prošnje za podaljšanje roka ne gre enačiti z odobrenim podaljšanjem roka, vendar pa mora sodišče tako prošnjo vsaj vzeti na znanje in se do nje opredeliti. V obravnavani zadevi sodišče prve stopnje, ko je odločilo o zavrženju predloga za taksno oprostitev, sploh ni bilo seznanjeno z vloženo prošnjo za podaljšanje roka (ker je ta pomotoma obležala v drugem spisu), zato je odločitev o zavrženju vsaj preuranjena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00032984
ZDZdr člen 39, 40, 61, 61/2, 62, 62/4, 65, 67. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3.
prisilna hospitalizacija - zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - postopek zaradi sprejema na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - uvedba postopka - ustavitev postopka - vročitev sklepa - najbližja oseba - pravica do pritožbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo
Sklepa o ustavitvi postopka na podlagi četrtega odstavka 62. člena ZDZdr zaradi pomanjkljivosti ni mogoče preizkusiti. V nadaljevanju postopka naj zato sodišče prve stopnje ugotovi, zakaj je bil zadržani odpuščen iz bolnišnice.
Najbližja oseba v primeru ustavitve postopka na podlagi četrtega odstavka 62. člena ZDZdr nima pravice do pritožbe, v primeru odpusta zadržane osebe z oddelka pod posebnim nadzorom po 65. členu ZDZdr pa ima takšno pravico.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - zmotna uporaba materialnega prava - bolezen stranke - upravičen razlog - nenadnost in nepredvidljivost bolezni - kumulativna izpolnitev pogojev - alkoholizem - procesna nesposobnost - pomanjkanje procesne sposobnosti
Vrnitev v prejšnje stanje je procesnopravni institut, ki omogoča, da se odpravijo posledice zamude in da se pravda vrne v stanje, v kakršnem je bila pred zamudo. V pravni teoriji in sodni praksi se je izoblikovalo enotno stališče, da je vrnitev v prejšnje stanje mogoče dopustiti, če je zamuda posledica upravičenega vzroka, ki se je pripetil stranki. Upravičen vzrok je vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko pomeni oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje; vzrok bo upravičljiv, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma če se lahko pripiše naključju, ki se je pripetilo stranki. Torej mora zamudo povzročiti dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla niti predvideti niti preprečiti. Poleg tega pravna teorija in sodna praksa zahtevata, da je tak dogodek nepričakovan, torej nenaden in nepredvidljiv. Vsakršna bolezen ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje, ne glede na njeno težo in vpliv na strankine psihofizične sposobnosti, temveč mora biti izpolnjen dodaten pogoj, da je bolezen ali poškodba nastopila nenadno in nepredvidljivo.
Toženčeva bolezen (alkoholizem in z njim povezani zapleti) ne izpolnjuje enega od osnovnih pogojev za upravičenost vrnitve v prejšnje stanje, to je kriterija nenadnosti in nepredvidljivosti, saj je šlo za dalj časa trajajoče stanje.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - sodna taksa za pritožbo
Za postopek o pritožbi zoper sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi tar. št. 4031 ZST-1 določa enotno sodno takso 125,00 EUR, kar je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje. Dolžnica se neutemeljeno sklicuje na znesek terjatve, ker v tem primeru višina sodne takse ni odvisna od tega.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00033275
ZNPosr člen 23. OZ člen 239, 240.
nepremičninsko posredovanje - pogodba o nepremičninskem posredovanju - prodajna pogodba za nepremičnino - odškodninska odgovornost nepremičninskega posrednika - kršitev pogodbenih obveznosti - dolžna skrbnost - stanje nepremičnine - pravno stanje nepremičnine - stanje nepremičnin v naravi in zemljiški knjigi - gradbeno dovoljenje - uporabno dovoljenje
Nepremičninski posrednik je moral v času sklepanja kupoprodajne pogodbe preveriti, ali je prodajalec lastnik ter ali so na tej nepremičnini stvarne pravice oziroma pravice, ki bi omejevale oziroma izključevale pravice lastnika. Ker je v času sklepanja pogodbe veljala domneva, da imajo stavbe, ki so bile zgrajene pred 1967, uporabno dovoljenje, v katastru in zemljiški knjigi pa je bila nepremičnina vpisana kot stanovanje, nepremičninskemu agentu ni bilo treba iz prostorskih aktov ugotavljati skladnosti števila stanovanj v stanovanjski hiši. Na ogledu na kraju samem tudi ni bilo nič sumljivega.