Upoštevajoč dejstvo, da pred drugim sodiščem teče postopek za popolni ali delni odvzem poslovne sposobnosti stranki, je sodišče skladno z zakonskimi določili moralo prekiniti postopek. Da je v tem primeru sodišče dolžno izdati sklep o prekinitvi postopka izhaja tudi iz sodne prakse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - SODNE TAKSE
VDS00033739
ZPP člen 105a, 105a/3.. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-13.
umik pritožbe - nastanek taksne obveznosti - neplačilo sodne takse
ZPP v 105.a členu določa, da mora biti sodna taksa plačana ob vložitvi pritožbe oziroma najkasneje v roku, ki ga sodišče določi v nalogu za plačilo sodne takse in se šteje, da je vloga umaknjena, če sodna taksa ni plačana v roku ter niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks. Tožniku je bil plačilni nalog vročen na podlagi četrtega odstavka 142. člena ZPP. Tožnik v roku 15 dni pisanja ni dvignil, zato mu je bilo puščeno v njegovem hišnem predalčniku, pri čemer pa se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom roka, to je zadnji dan roka 4. 10. 2019. Glede na navedeno, ker taksa ni bila plačana, je sodišče štelo, da je pritožba z dne 1. 10. 2019 umaknjena.
stroški postopka - procesni pobot - pobot terjatev - kriterij uspeha v postopku - kriterij, da vsaka stranka krije svoje stroške
Pritožnik utemeljeno opozarja, da uspeh tožene stranke s procesnim pobotom ne pomeni, da je tožeča stranka izgubila pravdo ali da je tožena stranka zmagala. V primeru, da je tožbeni zahtevek zavrnjen zaradi v pobot uveljavljene terjatve, je po presoji pritožbenega sodišča pravilna odločitev, da vsaka stranka trpi svoje pravdne stroške.
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo ugovor tožene stranke, da naj ne bi bilo pristojno za odločanje o zahtevku neupravičene obogatitve. Ker gre za delovni spor po točki f 5. člena ZDSS-1 in za pristojnost delovnega sodišča, ni relevantno, ali temelji zahtevek za vračilo štipendije na pogodbi ali drugem pravnem aktu ali pa na določilih o neupravičeni pridobitvi.
priposestvovanje služnosti - dejansko izvrševanje služnost - nasprotovanje lastnika - ugotovitev služnosti pravice hoje in voženj
Gornji očitek zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost 20 let (upoštevaje njegovega pravnega prednika), lastnik služeče stvari pa temu ni nasprotoval, in da je vtoževano stvarno služnost tožnik pridobil s priposestvovanjem. Ob taki obrazložitvi je jasno, da je sodišče odločitev o pridobitvi služnosti s priposestvovanjem oprlo na drugi odstavek 217. člena SPZ, ki ga je povzelo v 13. točki obrazložitve in ki določa, da nastane stvarna služnost s priposestvovanjem, če je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost 20 let, lastnik služeče stvari pa temu ni nasprotoval. Za tak način pridobitve tožeči stranki v pravdi ni potrebno izkazati dobre vere, kot je to določeno za način pridobitve po prvem odstavku 217. člena SPZ.
ZPP člen 13, 13/1, 206, 206/1, 206/1-1. SPZ člen 92.
izpraznitev in izročitev nepremičnin - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - lastništvo na nepremičninah - druga pravdna zadeva
Ker rešitev vprašanja, kdo je lastnik spornih treh nepremičnin, predstavlja v tej pravdi predhodno vprašanje, je prekinitev postopka smotrna, ker se vprašanje lastništva že rešuje v drugi pravdi, poleg tega pa se bo s prekinitvijo preprečila možnost, da bi bili odločitvi različni.
namen posestnega varstva - motenje posesti - pravica do posesti
Namen posestnega varstva je preprečevanje samovoljnih poseganj v posest drugega in v ohranitvi dotedanjega načina uporabe stvari, čeprav le začasno, do ugotovitve resničnega stanja pravic na nepremičnini, ki predstavljajo podlago za posest. Naloga sodišča v takšnih sporih je tako le ugotovitev, kdo je bil zadnji posestnik stvari ter, ali je bila posest sploh motena oziroma odvzeta.
zahteva za obnovo kazenskega postopka - razlogi za obnovo kazenskega postopka - nov dokaz - zavrnjen dokaz - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Kot je znano so z bistvenimi kršitvami določb kazenskega postopka v 371. členu ZKP določene napake v postopku (error in procedendo), za katere se domneva ali ugotavlja, da so imele za posledico izdajo nepravilne (error facti) ali nezakonite (error iuris) sodno odločbe.
odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - zelo lahek primer po Fischerjevi lestvici - lahka telesna poškodba - udarec v glavo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - povrnitev stroškov postopka - načelo uspeha v pravdi - brezplačna pravna pomoč
Odškodnina za nepremoženjsko škodo iz naslova telesnih bolečin in strahu v višini 2.200 EUR ustreza merilom iz 179. člena OZ.
neveljavnost pogodbe - vrnitev darila - prikrajšanje nujnega dednega deleža - pogodba o dosmrtnem preživljanju in darilna pogodba - aleatornost pogodbe - načelo enake vrednosti dajatev
Tipični prvini, ki tako zasnovano (abstraktno) kavzo pogodbe o dosmrtnem preživljanju po naravi stvari same dopolnjujeta sta zaupnost oz. osebnostnost razmerja ter aleatornost. Prva prvina onemogoča, da bi bilo mogoče preživljalčeva izpolnitvena ravnanja neposredno odraziti v denarju. Druga prvina (aleatornost) izhaja iz narave stvari. To namreč zaznamuje tančica nevednosti tako o trajanju preživljalčevega izpolnitvenega ravnanja kot tudi o njegovem obsegu. Prva je odvisna od trajanja preživljančevega življenja, druga pa od zahtev, ki jih prinaša njegovo duševno in telesno zdravstveno stanje. Prvina tveganosti je drugi, dodatni razlog, zaradi katerega takšnih pogodb ni mogoče brez pridržkov presojati po določbi o enaki vrednosti dajatev.
Zgolj dejstvo, da sta pogodbeni stranki vedeli, da bo preživljanec kmalu umrl, samo po sebi ne more napotovati na sklep, da pogodba ni bila tvegana. Trenutek smrti je namreč vselej negotov, le tveganost je glede na stanje preživljanca lahko bolj ali manj intenzivna
prodajna pogodba - plačilo kupnine - pravne napake - odgovornost za pravne napake - prodaja tuje stvari - pogoji za vknjižbo - dodatni rok za izpolnitev obveznosti - odstop od prodajne pogodbe - razveza pogodbe - kondikcijski zahtevek - vrnitev kupnine - pogodbena subrogacija - mešana pogodba - najemna pogodba - prenovitev obveznosti - novacija - pobotni ugovor - navidezna (simulirana) pogodba - ugovor zastaranja - nezmožnost izpolnitve - pošteni pridobitelj - dobrovernost pridobitelja - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Prodajalec krši svojo pogodbeno obveznost, če je zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lastninske pravice izstavil tudi v korist druge osebe (ne le v korist kupca). Pravna napaka nastane, če se ta druga oseba uspe vknjižiti v zemljiško knjigo prej kot kupec. Bistveno je torej, da po stanju zemljiške knjige vknjižba lastninske pravice na podlagi izdanega zemljiškoknjižnega dovolila v korist tožnika kot kupca ne bi bila (več) mogoča (to pravno možnost preprečuje solastninska pravica toženčeve žene), in da je takšno pravno stanje zakrivil toženec. Ker tožnik ne more več uresničiti interesa, da bo na nepremičninah, ki so bile predmet prodaje, pridobil izključno lastninsko pravico, ima (so)lastninska pravica, vknjižena v korist toženčeve žene, značilnost pravne napake.
Nepošteni pridobitelj, to je tisti, ki je vedel ali bi moral vedeti, da je brez podlage obogaten na tuj račun, dolguje zamudne obresti od dneva pridobitve, oziroma od dneva nedobrovernosti, če je ta nastala pozneje. Dobra vera se domneva, nedobrovernost mora biti s strani nasprotne stranke zatrjevana in dokazana. Tožbene trditve (o razlogih za realizacijo odstopnega upravičenja) ne omogočajo materialnopravne presoje, da je bil toženec nepošten že ob pridobitvi, omogočajo pa presojo, da je postal nepošten s trenutkom, ko je zakrivil nezmožnost izpolnitve, torej tedaj, ko je začela učinkovati vknjižba (so)lastninske pravice v korist njegove žene.
odškodninska odgovornost - denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - soodgovornost oškodovanca - pravična denarna odškodnina - izgubljeni dobiček - plačilo dohodnine - zakonite zamudne obresti - bodoča škoda - invalidnina - premoženjska škoda - tuja pomoč - bruto ali neto znesek - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti
Odškodnina za izgubljeni dohodek je po določbi 27. člena ZDoh-2 obdavčljiva - od nje se plača dohodnina. Obračun akontacije in plačilo v korist javnih prihodkov mora po določbah 127. člena istega zakona izvršiti izplačevalec obdavčljivega dohodka, to pa je v konkretnem primeru tožena zavarovalnica. Tožnik je torej upravičen do odškodnine za izgubljeni dohodek v neto znesku, pri čemer pa ne gre le za golo primerjavo neto plače med tožnikom in primerljivim delavcem, kot zmotno meni tožnik. Sodišče prve stopnje je odločilo v okviru tožbenega zahtevka, saj je tožnik uveljavljal neto znesek, s pomočjo izvedenca pa je ugotovilo, koliko mora toženka dejansko plačati tožniku, po tem ko odvede akontacijo dohodnine. Drugačno pritožbeno stališče ni utemeljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00032984
ZDZdr člen 39, 40, 61, 61/2, 62, 62/4, 65, 67. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3.
prisilna hospitalizacija - zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - postopek zaradi sprejema na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - uvedba postopka - ustavitev postopka - vročitev sklepa - najbližja oseba - pravica do pritožbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo
Sklepa o ustavitvi postopka na podlagi četrtega odstavka 62. člena ZDZdr zaradi pomanjkljivosti ni mogoče preizkusiti. V nadaljevanju postopka naj zato sodišče prve stopnje ugotovi, zakaj je bil zadržani odpuščen iz bolnišnice.
Najbližja oseba v primeru ustavitve postopka na podlagi četrtega odstavka 62. člena ZDZdr nima pravice do pritožbe, v primeru odpusta zadržane osebe z oddelka pod posebnim nadzorom po 65. členu ZDZdr pa ima takšno pravico.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - sodna taksa za pritožbo
Za postopek o pritožbi zoper sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi tar. št. 4031 ZST-1 določa enotno sodno takso 125,00 EUR, kar je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje. Dolžnica se neutemeljeno sklicuje na znesek terjatve, ker v tem primeru višina sodne takse ni odvisna od tega.
DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00033107
ZDen člen 72, 72/2. SZ člen 125.
vrnitev nepremičnine v denacionalizacijskem postopku - nadomestilo za izgubo koristi z uporabo nepremičnine - plačilo nadomestila za uporabo - podlaga za plačilo nadomestila - zavezanec za plačilo nadomestila - premoženjska korist - izgubljena korist - trditveno in dokazno breme - višina izgubljene koristi - neprofitna najemnina za stanovanje - način uporabe
Določba 72. člena ZDen ne opredeljuje, kdo je zavezanec za plačilo izgubljene koristi, vendar je v sodni praksi ustaljeno stališče, da je to tisti, ki je zavezanec za vrnitev nepremičnine v naravi oziroma tisti, ki je kot tak določen v odločbi o denacionalizaciji. Tako razlago so sodišča zgradila na ekonomskem bistvu lastninske pravice (ali njej ustrezajoče pravice uporabe v nekdanjem sistemu družbene lastnine), ki je v tem, da je tisti, ki je titular lastninske ali njej ustrezajoče pravice, od uveljavitve ZDen, pa tudi od vložitve zahteve za denacionalizacijo dalje, vse do pravnomočnosti izdane odločbe, od nacionaliziranih nepremičnin pridobival oziroma bi lahko pridobival ekonomsko korist.
Nadomestilo po drugem odstavku 72. člena ZDen po vsebini predstavlja nadomestilo za izgubo tiste koristi, ki bi jo denacionalizacijski upravičenec lahko dosegel, če bi nepremičnino sam uporabljal oziroma upravljal, pa je ob uveljavitvi ZDen še ni mogel. Sodišče prve stopnje je to pravilno upoštevalo. Izbira metode, s katero sodišče ugotovi, kakšna je korist, ki bi jo upravičenec lahko dosegel, je odvisna od okoliščin vsakega primera. Sodna praksa se večinsko opira na ugotavljanje koristi s pomočjo najemnine, zmanjšane za stroške upravljanja, ki bi bremenili upravičenca in stroške vzdrževanja, ki jih je kril zavezanec. Za ugotavljanje višine nadomestila je nadalje bistveno, da donosa od nepremičnin ni mogoče zgolj predpostavljati, temveč je na konkretnem upravičencu trditveno in dokazno breme o tem, ali in kakšno premoženjsko korist bi imel, če bi premoženje dobil v upravljanje in uporabo že pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00031881
OZ člen 134, 134/1, 178. ZPP člen 14.
osebnostna pravica - pravica do časti in dobrega imena - razžalitev dobrega imena in časti - izjava priče - žaljiva izjava - neresnična izjava - vprašanje žaljivosti izjave - kriva ovadba - protipravnost - vezanost na pravnomočno obsodilno sodbo - vezanost na pravnomočno kazensko sodbo - obstoj protipravnosti
Pravna podlaga in izhodišče v tej zadevi sta dve medsebojno povezani pravili OZ: vsakdo sme zahtevati, da se odstranijo posledice dejanja, s katerim se krši njegova osebnostna pravica (zadevno relevantni del prvi odstavek 134. člena), in kadar gre za kršitev takšne pravice, se lahko na stroške oškodovalca odredi med drugim to, da mora „preklicati izjavo, s katero je storil kršitev, ali storiti kaj drugega, s čimer je mogoče doseči namen, ki se doseže z odškodnino“ (178. člen).
Tožnik je tisti, ki bi moral konkretno navesti, pojasniti in dokazati, katere konkretne sporne izjave se ne nanašajo na posamezna konkretna kazniva dejanja, ki jih je storil na toženčevo škodo. Na prvi pogled je namreč očitno, da se te izjave nanašajo prav na kazniva dejanja, za katera je bil tožnik obsojen, kar izhaja tudi iz njegovega lastnega ravnanja: tožencu v obravnavani tožbi očita kaznivo dejanje lažne ovadbe. Vendar pa se toženčeva ovadba ni izkazala za lažno, prav nasprotno. Tožnik je bil na njeni podlagi spoznan za krivega kaznivih dejanj. Evidentno je, da so bile vse za tožnika v tem postopku sporne toženčeve izjave dane pri obrambi njegovih lastnih pravic. Protipravnost v toženčevem ravnanju ni podana.
ugovori hipotekarnega dolžnika - prehod obveznosti - narok v izvršilnem postopku
Druga dolžnica v pritožbi ne navaja, da bi poleg istih trditev in dokazov iz pravdnega postopka zaradi ugotovitve nedopustnosti izvršbe P 37/2016 zatrjevala ter dokazovala še kakšne druge vsebinske razloge glede prehoda obveznosti, o katerih bi glede na vknjižbo solastninske pravice moralo odločati izvršilno sodišče.
Druga dolžnica je v času, ko je bila še tretja in še ni bila vknjižena kot solastnica nepremičnine, vložila tožbo zoper upnika na ugotovitev nedopustnosti izvršbe in želela doseči, da je kasneje ne bi trpela (do tega je prišlo ex lege zaradi vknjižbe njene solastninske pravice na s hipoteko obremenjeni nepremičnini). Sedaj želi po prehodu obveznosti ponovno uveljavljati iste razloge (bistven je ugovor nedobrovernosti upnika) in dokaze, kot jih je v pravdi na ugotovitev nedopustnost izvršbe. Tega ne more, ker je bilo o tem že pravnomočno odločeno. Samo zato, ker je bila do vknjižbe solastninske pravice tretja in po tem trenutku hipotekarna dolžnica, ni pridobila v izvršilnem postopku ponovne možnosti do vsebinske obravnave istih razlogov in dokazov.
oprostitev plačila sodne takse - zavženje predloga - prošnja za podaljšanje roka - prošnja za podaljšanje roka za dopolnitev vloge - preuranjena odločitev
Tožnika sta v predmetni zadevi še pred iztekom roka za dopolnitev predloga za taksno oprostitev na sodišče posredovala prošnjo za podaljšanje roka. Prošnje za podaljšanje roka ne gre enačiti z odobrenim podaljšanjem roka, vendar pa mora sodišče tako prošnjo vsaj vzeti na znanje in se do nje opredeliti. V obravnavani zadevi sodišče prve stopnje, ko je odločilo o zavrženju predloga za taksno oprostitev, sploh ni bilo seznanjeno z vloženo prošnjo za podaljšanje roka (ker je ta pomotoma obležala v drugem spisu), zato je odločitev o zavrženju vsaj preuranjena.