Pritožba tako z obširno, a neutemeljeno kritiko dokazne ocene ne more izpodbiti prepričljivosti dokaznih zaključkov sodišča prve stopnje, kot tudi ne posledično pravilne materialnopravne presoje o utemeljenosti tožbenega zahtevka iz naslova uporabnine v obsegu, ki ga zajema pritožbeno izpodbijani prisodilni del sodbe.
predlog za taksno oprostitev - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost
Po določbi drugega odstavka 12. člena ZST-1 mora predlog za oprostitev plačila sodnih taks med drugim vsebovati tudi soglasje stranke in njenih polnoletnih družinskih članov, da lahko sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov oziroma premoženjskega in likvidnostnega stanja stranke po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00035463
KZ-1 člen 22, 22/2, 122, 122/1, 122/2, 135, 135/1, 135/2. ZKP člen 370, 370/3, 371, 371/1, 371/1-11, 392, 392/4.
lahka telesna poškodba - grožnja - silobran - istočasnost napada in obrambe - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - razveljavitev kazenske sodbe
Postavitev toge ločnice med ravnanjem obdolženega T. in obdolženke, kot jo vsebuje obrazložitev izpodbijane sodbe v delu, kjer prvostopno sodišče zaključuje, da nista bila podana istočasnost napada obdolženega T. in obdolženki očitanega ravnanja, je glede na intenzivnost dogajanja med njima, ki je potekalo v relativno kratkem časovnem okviru in na majhnem prostoru (v stanovanju), tudi po oceni pritožbenega sodišča vsaj preuranjeno, zlasti upoštevajoč povezanost opisa dejanj iz točk I/2 in I/3 prvostopnega izreka, kjer se eno dejanje po opisu preliva v drugo.
OZ člen 105, 105/2, 117, 117/1, 619, 619/1, 626, 626/1.
podjemna pogodba - obligacija rezultata - neizpolnitev pogodbe - razveza pogodbe - poslovna odškodninska odgovornost - pozitivni pogodbeni interes - dogovor o roku in načinu plačila - način izpolnitve pogodbe - zapadlost posameznih obrokov
Po presoji pritožbenega sodišča je bila namreč z določilom 3.1 točke 3. člena pogodbe dogovorjena le dinamika plačila sicer enotno določene pogodbene vrednosti dobave in montaže pomičnih stopnic, ker za posamezno fazo izpolnitve cena pogodbeno ni bila dogovorjena, niti v pogodbi ni govora o faznih izpolnitvah pogodbe. Neživljenjsko in nelogično pa je, da bi že sama sklenitev pogodbe in primopredaja predstavljali 40 % vrednosti projekta oziroma predmeta pogodbe.
Podpis pogodbe, na katerega je vezana zapadlost 30 % pogodbene vrednosti, predstavlja sklenitveno fazo pogodbe, v kateri pogodbeni stranki šele definirata medsebojne pogodbene obveznosti, zato sama sklenitev pogodbe že pojmovno ne more predstavljati fazne obveznosti izpolnitve pogodbe, kot jo pojmuje tožena stranka.
Ni dvoma, da je pogodbena obveznost toženke, zagotoviti tožeči stranki pogoje za začetek montaže, obligacija rezultata, saj je bila od nje odvisna tudi realizacija pogodbene obveznosti tožeče stranke po sklenjeni pogodbi, ki je po vsebini podjemna pogodba. Zanjo pa je značilna obligacija rezultata.
Ker je za nemožnost izpolnitve tožničine pogodbene obveznosti montaže pomičnih stopnic odgovorna tožena stranka, je ugasnila obveznost tožeče stranke, ki je na podlagi prvega odstavka 117. člena OZ obdržala svojo terjatev tožene stranke, zmanjšano za koristi od tega, ker je bila prosta lastne obveznosti. Navedeno zakonsko določilo torej tožeči stranki priznava odškodnino v višini pozitivnega izpolnitvenega pogodbenega interesa, zmanjšanega za koristi, ker je prosta svoje obveznosti.
Prostovoljne izročitve predmetov ni mogoče šteti za osebno preiskavo, zato se v takšni procesni situaciji sestavi le zapisnik o zasegu predmetov. Namen zapisnika o zasegu predmetov je, da se v njem navede, kateri predmeti so bili osebi zaseženi, zapisnik pa mora obsegati tudi bistvene okoliščine tega preiskovalnega dejanja.
Status samostojnega podjetnika (s. p.) predstavlja pridobitno dejavnost in nedvomno ni vezan na delodajalca. Odsotnost sodne izvedenke z dela pa je vprašanje, ki ga mora urediti delodajalec z delavcem, pri čemer stroškov odsotnosti z dela ni mogoče preložiti na stranke v postopku.
ZFPPIPP člen 399, 399/4, 399/4-5, 403, 403/1, 403/1-1.
odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - namen odpusta obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti
Pritožnica si zmotno razlaga določbo 1. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP v zvezi s 5. točko četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, po kateri lahko vsak upnik ali upravitelj vloži ugovor, da ni pogojev za odpust obveznosti, če lahko stečajni dolžnik glede na svoj premoženjski položaj v celoti izpolni svoje obveznosti. Takšen ugovorni razlog bi bil podan, če bi se premoženjski položaj dolžnice tekom postopka odpusta obveznosti tako spremenil, da bi omogočal takojšnje poplačilo vseh obveznosti ali poplačilo v zelo kratkem času. Pri dolžnici do takšne spremembe ni prišlo.
NELOJALNA KONKURENCA - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00035295
ZIL-1 člen 123, 123/1,123/2. ZASP člen 170, 170/2. ZPOmK-1 člen 63a.
blagovna znamka - varstvo blagovne znamke - dejanja nelojalne konkurence - ustvarjanje zmede na trgu - začasna odredba po ZIL-1 - pogoji za izdajo začasne odredbe - načelo kontradiktornosti pri izdaji začasne odredbe
Omemba 20-letnih izkušenj dela z "X." tiskalnimi napravami ni dejanje nelojalne konkurence. Lahko bi sicer bil vprašljiv zapis o omembi 20-letnih izkušenj, vendar ta ne kaže na povezavo dolžnice z upnico.
Kupci v farmacevtski industriji, to so farmacevtske družbe, so profesionalne stranke in je zato zaključek sodišča prve stopnje, da ne gre za povezovanje dolžnice z upnico, pravilen. To dejstvo je zatrjevala upnica in sodišče prve stopnje ni odločilo izven njene trditvene popdlage.
Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da do okvare stroja ni prišlo le zaradi težav s črnilom ampak tudi zaradi neoriginalnih tesnil. Poudarilo je, da je bistveno naslednje, da iz servisnega poročila tudi ni izhajalo, da bi bil edini razlog težav pri okvari stroja neoriginalna tesnila in niti, da je bila dobaviteljica teh delov dolžnica.
Sodišče je le materialnopravno sklepalo, da ne zadošča le opozorilo upnice, da so načrti avtorskopravno varovani. Vedno je treba namreč upoštevati tudi generalno klavzulo iz prvega odstavka 5. člena ZASP. Zgolj enoznačne oznake blaga tudi po oceni sodišče druge stopnje ne izpolnjujejo kriterija avtorskega dela.
Povsem posplošeno je pritožbeno stališče, da je dolžnik ustvarjal zmedo na trgu, da je protipravno izkoriščal prepoznavnost upnice in se naslanjal na njeno dobro ime. Vse to upnica povezuje z nižjo kakovostjo in (ne)zanesljivostjo neoriginalnih izdelkov dolžnika, ki jih kupci pomotoma zamenjujejo in povezujejo z originalnimi upničinimi izdelki in izrazito negativno vplivajo na ugled upnice v očeh kupca.
ZDR-1 člen 83, 83/2, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 91.. Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa glasbene šole (2008) člen 2.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Pri toženi stranki je obstajal zakonit razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici iz poslovnega razloga, ki je onemogočal nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Pravilna je namreč dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje, da se je po vrnitvi tožnice na delovno mesto večina učencev violine izpisala. Ostali sta vpisani dve učenki, kar znaša 2,66 pedagoške ure oziroma 4,8 delovne ure tedensko. Tako zmanjšan obseg dela pomeni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove v smislu določbe 91. člena ZDR-1.
Dejstvo, da je bila pred tem tožnici dvakrat nezakonito izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi, za odločitev ni bistveno, temveč je odločilna okoliščina o zmanjšanem obsegu dela zaradi izpisa otrok od pouka violine.
ZPP člen 105b, 105b/1, 105b/7116, 117, 117/2, 118, 120, 120/1.. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih (2010) člen 20, 21.
vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga - pritožba - nepopolna pritožba - podpis - elektronsko podpisana vloga
Ker je podan dejanski procesni stan iz 118. člena ZPP, je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev pritožbe na temelju 120. člena ZPP zakonito zavržen.
Prvostopenjsko socialno sodišče nima informacijskega sistema za vlaganje vlog v elektronski obliki v skladu s Pravilnikom o elektronskem poslovanju v civilnih in sodnih postopkih. Za socialne spore torej ni sistemske opreme, ki bi omogočala vlaganje vlog po elektronski poti na način, da bi bila takšna vloga izenačena pisni vlogi z lastnoročnim podpisom.
ZDR-1 člen 200, 200/3.. ZPP člen 112, 112/6, 112/7, 116, 116/1.. ZDR člen 204, 204/3.. OZ člen 345.
rok za vložitev tožbe - materialni rok - vrnitev v prejšnje stanje
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se lahko poda samo zaradi zamude procesnega roka, ne pa v primeru zamude materialnega roka, za kar je šlo v konkretnem primeru zamude roka za vložitev tožbe, ki je določen v tretjem odstavku 200. člena ZDR-1.
KZ-1 člen 57, 211, 211/1. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1.
kaznivo dejanje goljufije - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - dejanske okoliščine - goljufiv namen - obtožbeni izrek - ni konkretizirano - kršitev kazenskega zakona - ni znakov kaznivega dejanja
Brez navedb konkretnih dejanskih okoliščin v opisu kaznivega dejanja, ki kažejo na to, da je obdolženka ravnala s posebnim namenom, ni izpolnjen navedeni zakonski znak kaznivega dejanja goljufije. Takšne dejanske okoliščine morajo nujno izhajati že iz opisa dejanja, navedenega v tenorju obtožnega akta, saj bi le tako opis dejanja, ki predstavlja okvir predmeta obravnavanja, sodišču omogočal vrednotenje storilkinega ravnanja, obdolženki pa hkrati zagotovil možnost učinkovite obrambe.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00033861
ZASP člen 113, 113/1, 113/1-2, 170, 170/1, 170/2.
zavarovanje z začasno odredbo - zavarovanje nedenarnih terjatev - verjetnost terjatve - nevarnost - avtorska pravica - prenos materialnih avtorskih pravic - računalniški program - spletna aplikacija - konfigurator - izvorna koda - plačilo nadomestila za uporabo - najem
Upnica ni nikoli pridobila materialne avtorske pravice na konfiguratorju A.. Konfigurator A. pomeni implementacijo Y konfiguratorja na konfiguratorju A., ta pa je v imetništvu dolžnika. Implementacija Y konfiguratorja na konfiguratorju A. je videti podobna implementaciji konfiguratorja X. To pa v smislu kode programa in avtorskih pravic ne pomeni nič oziroma ne more biti podlaga za materialnopravno sklepanje, da je upnica pridobila tudi na spornem konfiguratorju materialnopravno upravičenje po 170. členu ZASP. A. je sistem, ki ga dolžnik trži kot splošno in univerzalno spletno aplikacijo.
ZSVarPre člen 14, 20.. ZFPPIPP člen 226, 382, 381, 381/1, 394, 399.. ZUPJS člen 12.. ZIZ člen 102, 102/1, 102/1-1.
denarna socialna pomoč - varstveni dodatek - lastni dohodek - osebni stečaj
Nesprejemljivo je stališče tožene stranke, da se osebni stečaj ne more upoštevati kot dovoljena izjema, ki bi opravičevala zmanjšanje dohodka pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Nenazadnje je tako restriktivno tolmačenje, kjer se popolnoma spregleda namen priznanja uveljavljenih pravic, nepravilno. Takšen pristop, pravice, ki jih pravo formalno prizna, tožena stranka s svojim načinom razlage pri uveljavitvi de facto odvzame.
ZZLPPO člen 6, 6/1. Uredba o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja (1993) člen 35, 35/1.
lastninsko preoblikovanje podjetij - vezanost na odločitev upravnega organa - premoženje, ki ni bilo upoštevano v otvoritveni bilanci - otvoritvena bilanca na dan 1. 1. 1993 - odpis terjatve - vrednost terjatve - neizterljivost terjatve
Če se je kakšen del premoženja izmaknil procesu lastninskega preoblikovanja, potem ni pripadel privatiziranemu podjetju. Prešel je sprva na Slovensko razvojno družbo, in je sedaj njegov imetnik tožeča stranka kot njena pravna naslednica. Posebne okoliščine tega primera jasno kažejo na to, da je bil namen navedene določbe ZZLPPO dosežen, četudi terjatev ni bila navedena v otvoritveni bilanci. Terjatev do inozemskega dolžnika je bila namreč v postopku privatizacije večkrat navedena v različnih listinah, med drugim tudi v posebni prilogi k programu lastninskega preoblikovanja podjetij.
ZFPPIPP člen 399, 399/5, 399/5-4, 403, 403/1, 403/1-1.
odpust obveznosti - ugovor upnika proti odpustu obveznosti
Pritožnica si zmotno razlaga določbo 1. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP v zvezi s 5. točko četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, po kateri lahko vsak upnik ali upravitelj vloži ugovor, da ni pogojev za odpust obveznosti, če lahko stečajni dolžnik glede na svoj premoženjski položaj v celoti izpolni svoje obveznosti. Takšen ugovorni razlog bi bil podan, če bi se premoženjski položaj dolžnice tekom postopka odpusta obveznosti tako spremenil, da bi omogočal takojšnje poplačilo vseh obveznosti ali poplačilo v zelo kratkem času. Pri dolžnici do takšne spremembe ni prišlo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Pri presoji zakonitosti odpovedi je bistveno prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 89. člena ZDR-1) in do tega je prišlo; tožničino delo se je prerazporedilo na način, da je določene naloge prevzel sodelavec, določene strokovne naloge pa sodelavka. Pritožbeno poudarjanje, da reorganizacija pri toženki še ni dokončno izvedena oziroma da se načrtuje drugačno prerazporeditev dela tožnice, prav tako ni bistveno. Bistveno je, da je bila prerazporeditev izvedena in da toženka namesto tožnice ni zaposlila nobenega novega delavca.
ZPP člen 80, 249, 360, 360/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 37/3.
odmera nagrade in stroškov izvedenca - dvom v pravdno sposobnost - izvedenec psihiatrične stroke - pregled stranke - nagrada za študij spisa - število prilog
Izvedenec je opravil študij spisa, vendar tožnica ni pristopila na pregled in zato ni mogel izdelati izvedeniškega mnenja. Ne glede na navedeno izvedencu za opravljeno delo pripada nagrada za študij spisa.
nadomestilo plače - poškodba pri delu - izvedensko mnenje - možnost obravnavanja pred sodiščem - izvedensko mnenje - zaslišanje izvedenca - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Pritožbeno sodišče je v številnih zadevah zavzelo stališče, da opustitev neposrednega zaslišanja izvedenca na naroku za glavno obravnavo, kljub izrecnemu predlogu stranke, da se tak dokaz izvede, predstavlja kršitev načela neposrednosti in načela kontradiktornosti. To še posebej velja v primeru, kot je obravnavani, ko sodišče prve stopnje v zvezi s tožničinimi pripombami, ki niso očitno neutemeljene (določene nejasnosti in nasprotja v mnenju je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje), izvedencu ni naložilo izdelave dopolnitve izvedenskega mnenja, niti se do tožničinih pripomb ni opredelilo v izpodbijani sodbi. Stališče, da je potrebno neposredno zaslišanje izvedenca v primeru, ko so v pisnem mnenju protislovja, pomanjkljivosti in nedorečenosti, je zavzelo tudi Ustavno sodišče RS v odločbi št. Up-680/2014 z dne 5. 6. 2016. Sodišče prve stopnje je zato z opustitvijo neposrednega zaslišanja izvedenca tožnici odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00033408
OZ člen 191.
povrnitev stroškov prevoza na delo in z dela - neupravičena obogatitev - odločitev o pravdnih stroških
Za zakonitost in pravilnost izplačil iz naslova plačila za delo je bila odgovorna tožena stranka, ki v tem sporu ni zatrjevala, da so tožeče stranke kakorkoli krivdno prispevale k neupravičenim izplačilom, niti da bi morale vedeti, da jim je bil dodatek za delovno dobo izplačan v nepravilnem znesku. V okviru utemeljevanja v pobot uveljavljanih terjatev je zatrjevala le, da naj bi do napake pri višini spornih izplačil prišlo zato, ker je pomotoma upoštevala le prvi del določila tretjega odstavka 72. člena Kolektivne pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije, kar glede na jasno besedilo določila kolektivne pogodbe ne more biti pravno upoštevno. Za odločitev je bistvena določba 191. člena OZ, v skladu s katero tisti, ki kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, tega nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili. Česa takšnega tožena stranka v tem sporu ni niti navajala niti dokazovala, posledično pa domnevno preveč izplačanih zneskov iz naslova dodatka za delovno dobo od tožečih strank nima pravice zahtevati nazaj.