KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00035463
KZ-1 člen 22, 22/2, 122, 122/1, 122/2, 135, 135/1, 135/2. ZKP člen 370, 370/3, 371, 371/1, 371/1-11, 392, 392/4.
lahka telesna poškodba - grožnja - silobran - istočasnost napada in obrambe - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - razveljavitev kazenske sodbe
Postavitev toge ločnice med ravnanjem obdolženega T. in obdolženke, kot jo vsebuje obrazložitev izpodbijane sodbe v delu, kjer prvostopno sodišče zaključuje, da nista bila podana istočasnost napada obdolženega T. in obdolženki očitanega ravnanja, je glede na intenzivnost dogajanja med njima, ki je potekalo v relativno kratkem časovnem okviru in na majhnem prostoru (v stanovanju), tudi po oceni pritožbenega sodišča vsaj preuranjeno, zlasti upoštevajoč povezanost opisa dejanj iz točk I/2 in I/3 prvostopnega izreka, kjer se eno dejanje po opisu preliva v drugo.
odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - napake volje - sila - grožnja
Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi na podlagi prvega odstavka 82. člena ZDR-1 v povezavi z določbami 45. in 46. člena OZ pravilno odločilo, da ni utemeljen tožbeni zahtevek tožnice za razveljavitev odpovedi, ki jo je podala, saj ta ni bila podana pod vplivom grožnje oziroma pod prisilo nadrejenih.
KZ-1 člen 57, 211, 211/1. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1.
kaznivo dejanje goljufije - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - dejanske okoliščine - goljufiv namen - obtožbeni izrek - ni konkretizirano - kršitev kazenskega zakona - ni znakov kaznivega dejanja
Brez navedb konkretnih dejanskih okoliščin v opisu kaznivega dejanja, ki kažejo na to, da je obdolženka ravnala s posebnim namenom, ni izpolnjen navedeni zakonski znak kaznivega dejanja goljufije. Takšne dejanske okoliščine morajo nujno izhajati že iz opisa dejanja, navedenega v tenorju obtožnega akta, saj bi le tako opis dejanja, ki predstavlja okvir predmeta obravnavanja, sodišču omogočal vrednotenje storilkinega ravnanja, obdolženki pa hkrati zagotovil možnost učinkovite obrambe.
NELOJALNA KONKURENCA - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00048281
ZASP člen 170, 170/1, 170/2. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2.
kršitev avtorskih pravic - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - težko nadomestljiva škoda - okrnitev ugleda in dobrega imena - hujše neugodne posledice, kot bi nastale upniku
Drži, da poseg v ugled in dobro ime lahko predstavlja težko nadomestljivo škodo. Da bi tovrstna škoda nastajala, pa ni izkazano že s tem, da dolžnik posluje na enak način kot prej in v javnosti domnevno ustvarja vtis, da je povezan z upnikom. Obstoj navedene povezave in dejstvo, da upnik ne more vplivati na poslovanje dolžnika, za izkazanost posega v ugled in dobro ime upnika, ki bi opravičeval takojšno regulacijo spornega razmerja, ne zadoščata. Upnik ni pojasnil, kako naj bi te okoliščine negativno vplivale na njegov ugled. Takšen poseg bi na primer utemeljevale okoliščine, ko bi dolžnikove storitve, ki bi jih javnost povezovala z upnikom, bile slabše kvalitete, ali če bi dolžnik sicer ravnal v smeri, ki bi razvrednotila upnikov koncept, tako da bi slednje morebiti utegnilo ime upnika in njegov ugled razvrednotiti. Zaradi izostanka negativnih posledic dolžnikovega poslovanja na ugled upnika zatrjevana težko nadomestljiva škoda v obravnavanem primeru ni verjetno izkazana.
vpis spremembe družbenika - ničnost pravnega posla - materialnopravne predpostavke za dovolitev vpisa - predhodno vprašanje
Ko registrsko sodišče po 34. členu ZSreg presoja materialnopravne predpostavke za vpis določenega podatka v sodni register, temelječega na določenem pravnem poslu, presoja tudi veljavnost takega posla. Pri tem kot relevantnih za presojo dovoljenosti vpisa ne gre enačiti neveljavnosti iz izpodbojnih ali ničnostnih razlogov. Če se namreč neveljavnost utemeljuje z izpodbojnimi razlogi, taka neveljavnost ni ovira za vpis v sodni register. Pravni posel, za katerega se zatrjuje neveljavnost, neha veljati šele z njegovo razveljavitvijo po pravnomočni sodni odločbi, dotlej pa je veljaven in učinkovit. Drugače velja za nične pravne posle. Ti nimajo pravnih učinkov, zato že od njihove sklenitve ne učinkujejo in posledično ne učinkuje niti vpis v sodni register, izveden na podlagi takšnega neučinkovitega posla.
Ker je tožena stranka objavila razpis devet mesecev po pravnomočno zaključenem postopku, dejstvo, ki ga uveljavlja tožnik, ni razlog za obnovo postopka po tej določbi, ne glede na to, da je bil vložen v rokih, ki jih določa 396. člen ZPP.
ZPP člen 288. ZDOdv člen 27, 27/1, 27/4, 27/6. ZFPPIPP člen 60, 61, 62, 63, 302.
procesna predpostavka za dopustnost tožbe - država kot stranka v postopku - mirna rešitev spora - predhodni postopek kot procesna predpostavka - potrdilo o poskusu mirne rešitve spora - izjeme - prijava in preizkus terjatev - napotitev na pravdo o obstoju prerekane terjatve - sporno pravno razmerje
Tožnik je bil po pravnomočnem sklepu sodišča napoten na pravdo zoper toženke, ki so njegove upnice, ker so bile njihove terjatve v stečajnem postopku nad njim s strani njegove stečajne upraviteljice delno prerekane. To pomeni, da se je že v postopku, brez katerega ne bi bilo te pravde, ugotavljala spornost razmerja med pravdnima strankama, zato bi bila ponovna obveznost predloga tožnika za mirno rešitev spora med njima nesmiselna.
Uredba o nagradah za sklenitev in podaljšanje pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2008) člen 4, 4/2.
vračilo nagrade - vojak - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - prekinitev delovnega razmerja
Čeprav je sodišče prve stopnje v enem delu obrazložitve sodbe toženčevo prošnjo res opredelilo kot odpoved, na kar opozarja pritožba, pa je bolj relevanten pravilni poudarek sodišča prve stopnje, da samo poimenovanje (prošnja, dopis, vloga, odpoved) ne spremeni pomena toženčeve prošnje za prekinitev delovnega razmerja, ki ima za posledico povračilo nagrade po 4. členu Uredbe o nagradah za sklenitev in podaljšanje pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski.
NELOJALNA KONKURENCA - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00035295
ZIL-1 člen 123, 123/1,123/2. ZASP člen 170, 170/2. ZPOmK-1 člen 63a.
blagovna znamka - varstvo blagovne znamke - dejanja nelojalne konkurence - ustvarjanje zmede na trgu - začasna odredba po ZIL-1 - pogoji za izdajo začasne odredbe - načelo kontradiktornosti pri izdaji začasne odredbe
Omemba 20-letnih izkušenj dela z "X." tiskalnimi napravami ni dejanje nelojalne konkurence. Lahko bi sicer bil vprašljiv zapis o omembi 20-letnih izkušenj, vendar ta ne kaže na povezavo dolžnice z upnico.
Kupci v farmacevtski industriji, to so farmacevtske družbe, so profesionalne stranke in je zato zaključek sodišča prve stopnje, da ne gre za povezovanje dolžnice z upnico, pravilen. To dejstvo je zatrjevala upnica in sodišče prve stopnje ni odločilo izven njene trditvene popdlage.
Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da do okvare stroja ni prišlo le zaradi težav s črnilom ampak tudi zaradi neoriginalnih tesnil. Poudarilo je, da je bistveno naslednje, da iz servisnega poročila tudi ni izhajalo, da bi bil edini razlog težav pri okvari stroja neoriginalna tesnila in niti, da je bila dobaviteljica teh delov dolžnica.
Sodišče je le materialnopravno sklepalo, da ne zadošča le opozorilo upnice, da so načrti avtorskopravno varovani. Vedno je treba namreč upoštevati tudi generalno klavzulo iz prvega odstavka 5. člena ZASP. Zgolj enoznačne oznake blaga tudi po oceni sodišče druge stopnje ne izpolnjujejo kriterija avtorskega dela.
Povsem posplošeno je pritožbeno stališče, da je dolžnik ustvarjal zmedo na trgu, da je protipravno izkoriščal prepoznavnost upnice in se naslanjal na njeno dobro ime. Vse to upnica povezuje z nižjo kakovostjo in (ne)zanesljivostjo neoriginalnih izdelkov dolžnika, ki jih kupci pomotoma zamenjujejo in povezujejo z originalnimi upničinimi izdelki in izrazito negativno vplivajo na ugled upnice v očeh kupca.
odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - ustavitev postopka
Pritožbeno sodišče po pregledu spisovnega gradiva pritrjuje zaključkom sodišča prve stopnje, da dolžniku ni uspelo ustrezno pojasniti, za kakšne namene je porabil denarna sredstva v višini 7.500,00 EUR, ki so izkazana v bilanci stanja družbe A. d. o. o. na dan 31. 12. 2017 niti izkazati, da je ta sredstva porabil za plačevanje prispevkov, plač in drugih stroškov poslovanja oziroma za pokrivanje izgube. Trditveno in dokazno breme v zvezi s porabo teh sredstev je na dolžniku.
plačilo razlike plače - visokošolski učitelj - delovna in pedagoška obveznost - dejavnost vzgoje in izobraževanja
Vrhovno sodišče RS je v sklepu opr. št. VIII Ips 128/2018 z dne 19. 6. 2018 v enem od istovrstnih sporov že zavzelo stališče, da drugi odstavek 37. člena ZVis ne določa pedagoške obveznosti visokošolskih učiteljev. Delovna in pedagoška obveznost visokošolskih učiteljev je urejena v 63. členu ZVis, po katerem je število ur pedagoške obveznosti omejeno na tedenski in ne na letni ravni. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožena stranka tudi dejansko obračunavala osnovno plačo tožnice glede na tedensko in ne letno število opravljenih ur pedagoške obveznosti v skladu s 63. členom ZVis in 3. členom Meril za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev univerze. Obračun plače tako ni bil odvisen od tega, ali je predavatelj sodeloval pri izvajanju 30-tedenskega ali pri izvajanju 40-tedenskega akreditiranega programa, kar tudi ni v nasprotju z akti tožene stranke. Ker je pedagoška obveznost visokošolskih učiteljev omejena zgolj na tedenski, ne pa na letni ravni, so neutemeljene pritožbene navedbe tožnice, da bi morala tožena stranka obračunati plače ob upoštevanju pedagoške obveznosti v trajanju 30 tednov.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00033861
ZASP člen 113, 113/1, 113/1-2, 170, 170/1, 170/2.
zavarovanje z začasno odredbo - zavarovanje nedenarnih terjatev - verjetnost terjatve - nevarnost - avtorska pravica - prenos materialnih avtorskih pravic - računalniški program - spletna aplikacija - konfigurator - izvorna koda - plačilo nadomestila za uporabo - najem
Upnica ni nikoli pridobila materialne avtorske pravice na konfiguratorju A.. Konfigurator A. pomeni implementacijo Y konfiguratorja na konfiguratorju A., ta pa je v imetništvu dolžnika. Implementacija Y konfiguratorja na konfiguratorju A. je videti podobna implementaciji konfiguratorja X. To pa v smislu kode programa in avtorskih pravic ne pomeni nič oziroma ne more biti podlaga za materialnopravno sklepanje, da je upnica pridobila tudi na spornem konfiguratorju materialnopravno upravičenje po 170. členu ZASP. A. je sistem, ki ga dolžnik trži kot splošno in univerzalno spletno aplikacijo.
spor majhne vrednosti - narok za glavno obravnavo - pravni pouk
Podatki v spisu dokazujejo, da je toženec skupaj z dopolnjeno tožbo prejel tudi poziv sodišča s pravnim poukom, da mora odgovor s trditvami in dokazi podati v roku 8 dni, da gre za postopek v sporu majhne vrednosti in da mora v pripravljalni vlogi izrecno navesti ali zahteva izvedbo naroka ali ne.
Prispevek obdolženega H.W. k storitvi kaznivega dejanja je jasen in obdolžencu omogoča, da se zoper njega uspešno brani. Kot je pritožbeno sodišče že pojasnilo (v sklepu v tej zadevi z dne 6. 3. 2019), v opisu kaznivega dejanja ni potrebno navesti prav vseh ravnanj in besed, s katerimi je storilec poslovne goljufije prikazoval, da bodo obveznosti izpolnjene in prikrival, da ne bodo izpolnjene, temveč je to predmet obrazložitve sodbe.
Posledica kaznivega dejanja poslovne goljufije je pridobitev premoženjske koristi ali nastanek škode za stranko ali koga drugega, zato pritožba neutemeljeno navaja, da se kaznivo dejanje ni moglo izvrševati do 29. 4. 2011, temveč kvečjemu do pridobitve posesti nad zadnjo dobavo kupljenega blaga.
Ne drži pritožbena trditev, da sodišče prve stopnje v napadeni sodbi ni utemeljilo niti objektivnih niti subjektivnih kriterijev sostorilstva, saj je v obrazložitvi sodbe opisalo ravnanje obeh obdolžencev in ga presodilo. Pojasnilo je, da sta poslovne odločitve sprejemala v soglasju in dogovoru, da je obdolženi R.H. poslovne odločitve sprejel v soglasju in dogovoru z direktorjem in družbenikom družbe H.W., ki mu je dajal navodila kako poslovati in je prav tako zelo dobro poznal bilance stanja oziroma finančno stanje družbe; da zagovoru obdolženega H.W., ko je trdil, da je družbo vodil soobdolženec, sam pa zagotovil le osnovna sredstva za poslovanje družbe, ne gre slediti glede na njuno usklajeno delovanje in ob dejstvu, da je družba A. dobavljeno pločevino predelala v P., ki jih je nato posredovala v prodajo materinski družbi v Avstriji, ki je bila v lasti obdolženega H.W., in ki je iz tega dobila provizijo, ter nadalje, da sta se o vseh večjih naročilih, tudi pri oškodovani družbi, posvetovala in odločala skupaj ter da je naročanje potekalo tako, da sta oba pridobivala ponudbe in se nato odločila za najugodnejšo, kot je povedal obdolženi R.H..
stvarna pristojnost sodišča - ugovor stvarne nepristojnosti - subjekti javnega prava - proračunski porabniki - odškodninski zahtevek - gospodarski spor
Pritožnica pravilno navaja, da gre v danem primeru za spor med dvema javnopravnima subjektoma v zvezi z vprašanjem morebitne škode, ki je enemu proračunskemu uporabniku nastala zaradi nepravilnega dela davčnega organa, in za vprašanje, ali je bilo delovanje oblastnega davčnega organa pri odločitvi, da se NUSZ ne odmeri, pravilno. To pa še ne pomeni, da gre v danem primeru za javnopravni spor po določbah ZUS-1 oziroma da zadeva ne predstavlja gospodarskega spora, pa čeprav se bo sodišče v njem ukvarjalo tudi z vprašanjem pravilnega postopanja upravnega organa.
Besedilo same sklenjene poravnave torej po ugotovitvi pritožbenega sodišča ne vsebuje izjave toženca o umiku pritožbe z dne 30. 10. 2019 zoper sodbo P 571/2015 z dne 10. 9. 2019, ki je bila vložena pred dnem 26. 2. 2020 sklenjeno sodno poravnavo. Glede na tako ugotovljena dejstva je pritožbeno sodišče ocenilo, da toženec nima več pravnega interesa za pritožbo zoper sodbo v zadevi Okrožnega sodišča v Celju P 571/2015, zato jo je pritožbeno sodišče zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo kot nedovoljeno (četrti odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku).
nasilje v družini - stroški postopka - prosti preudarek - okoliščine konkretnega primera - plačilo odvetniških storitev iz naslova brezplačne pravne pomoči
V postopkih po ZPND se odloča o stroških postopka po prostem preudarku, kar pomeni, da mora sodišče upoštevati ne le uspeh udeležencev v postopku, kot to določa 154. člen ZPP, ki se uporablja na podlagi 42. člena ZNP-1 v zvezi s prvim odstavkom 22.a člena ZPND, marveč vse okoliščine konkretnega primera.
zamudna sodba - pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas
V obeh pogodbah je kot razlog sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas naveden povečan obseg dela pri drugo toženi stranki. Hkrati je tožnica navedla, da povečan obseg dela pri drugo toženi stranki ni bil podan, zato so bile pogodbe o zaposlitvi sklenjene za določen čas nezakonite. Sodišče prve stopnje je na podlagi navedenega pravila zaključilo, da, ker zakonski razlog v času sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni bil podan, se v skladu s 56. členom ZDR-1 šteje, da je tožnica s prvo toženo stranko sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Tožnik je prvotno uveljavljal opisni zahtevek, zatem pa je zahtevek postavil po višini tako, da je uveljavljal 15 % dodatek, oziroma kasneje odstotek prilagodil že izplačanim dodatkom. Kasneje, po pridobitvi evidenc in podatkov tožene stranke, pa je lahko prilagodil svoje izračune ter postavil zahtevek glede na tako pridobljene podatke. Glede na naravo spora ter upoštevaje okoliščine konkretnega primera, ko je tožnik konkretneje opredelil zahtevek šele takrat, ko je dobil dodatne podatke tožene stranke, se je pritožbeno sodišče strinjalo z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da tožnikov uspeh znaša 38,75 %. V tem obsegu je tožena stranka dolžna tožniku povrniti tudi stroške sodne takse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00031897
ZPP člen 341, 458, 458/1, 458/5, 495. SPZ člen 11, 11/1. SZ-1 člen 17, 17/1. SZ člen 118. ZLNDL člen 5.
gospodarski spor majhne vrednosti - vezanost pritožbenega sodišča na ugotovljeno dejansko stanje - večstanovanjska stavba - stroški obratovanja, vzdrževanja in upravljanja - obveznost plačila stroškov - pasivna legitimacija - domneva o lastniku nepremičnine - obvestilna dolžnost - obvestilo upravnika o spremembi lastništva - originarna pridobitev lastninske pravice - imetnik stanovanjske pravice - dejanski lastnik nepremičnine - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - narava vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo - zmotna uporaba materialnega prava
118. člen SZ je določal, da kupci po SZ (imetniki stanovanjske pravice) prevzamejo vse pravice in obveznosti, ki jih imajo lastniki stanovanj, že s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe. SZ je torej v 118. členu določal originarno pridobitev lastninske pravice, saj za te nakupe vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutivne narave (prim. sodbo VS RS II Ips 202/2012 z dne 23.10.2014). Navedeno potrjuje, da je imetnica stanovanjske pravice B. A. leta 1992 s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe s toženo stranko postala lastnica spornega stanovanja. Slednja je bila vseskozi kot uporabnica navedena na računih za opravljene storitve upravljanja, obratovanja in vzdrževanja ter je očitno stanovanje vseskozi tudi uporabljala oziroma trditev o nasprotnem ni bilo.
Dejstvo, da je bila nato leta 2006 tožena stranka na podlagi 5. člena ZLNDL po uradni dolžnosti vknjižena v zemljiško knjigo, navedenega ne spreminja, saj dejansko leta 2006 do prenosa lastninske pravice, ki ga predvideva 17. člen SZ-1 kot podlago za obveznost obvestila o prenosu lastništva, ni prišlo.