plačilo razlike plače - visokošolski učitelj - delovna in pedagoška obveznost - dejavnost vzgoje in izobraževanja
Vrhovno sodišče RS je v sklepu opr. št. VIII Ips 128/2018 z dne 19. 6. 2018 v enem od istovrstnih sporov že zavzelo stališče, da drugi odstavek 37. člena ZVis ne določa pedagoške obveznosti visokošolskih učiteljev. Delovna in pedagoška obveznost visokošolskih učiteljev je urejena v 63. členu ZVis, po katerem je število ur pedagoške obveznosti omejeno na tedenski in ne na letni ravni. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožena stranka tudi dejansko obračunavala osnovno plačo tožnice glede na tedensko in ne letno število opravljenih ur pedagoške obveznosti v skladu s 63. členom ZVis in 3. členom Meril za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev univerze. Obračun plače tako ni bil odvisen od tega, ali je predavatelj sodeloval pri izvajanju 30-tedenskega ali pri izvajanju 40-tedenskega akreditiranega programa, kar tudi ni v nasprotju z akti tožene stranke. Ker je pedagoška obveznost visokošolskih učiteljev omejena zgolj na tedenski, ne pa na letni ravni, so neutemeljene pritožbene navedbe tožnice, da bi morala tožena stranka obračunati plače ob upoštevanju pedagoške obveznosti v trajanju 30 tednov.
Tožnik je prvotno uveljavljal opisni zahtevek, zatem pa je zahtevek postavil po višini tako, da je uveljavljal 15 % dodatek, oziroma kasneje odstotek prilagodil že izplačanim dodatkom. Kasneje, po pridobitvi evidenc in podatkov tožene stranke, pa je lahko prilagodil svoje izračune ter postavil zahtevek glede na tako pridobljene podatke. Glede na naravo spora ter upoštevaje okoliščine konkretnega primera, ko je tožnik konkretneje opredelil zahtevek šele takrat, ko je dobil dodatne podatke tožene stranke, se je pritožbeno sodišče strinjalo z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da tožnikov uspeh znaša 38,75 %. V tem obsegu je tožena stranka dolžna tožniku povrniti tudi stroške sodne takse.
ZDR-1 člen 200, 200/3.. ZPP člen 112, 112/6, 112/7, 116, 116/1.. ZDR člen 204, 204/3.. OZ člen 345.
rok za vložitev tožbe - materialni rok - vrnitev v prejšnje stanje
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se lahko poda samo zaradi zamude procesnega roka, ne pa v primeru zamude materialnega roka, za kar je šlo v konkretnem primeru zamude roka za vložitev tožbe, ki je določen v tretjem odstavku 200. člena ZDR-1.
ZDR-1 člen 83, 83/2, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 91.. Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa glasbene šole (2008) člen 2.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Pri toženi stranki je obstajal zakonit razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici iz poslovnega razloga, ki je onemogočal nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Pravilna je namreč dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje, da se je po vrnitvi tožnice na delovno mesto večina učencev violine izpisala. Ostali sta vpisani dve učenki, kar znaša 2,66 pedagoške ure oziroma 4,8 delovne ure tedensko. Tako zmanjšan obseg dela pomeni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove v smislu določbe 91. člena ZDR-1.
Dejstvo, da je bila pred tem tožnici dvakrat nezakonito izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi, za odločitev ni bistveno, temveč je odločilna okoliščina o zmanjšanem obsegu dela zaradi izpisa otrok od pouka violine.
Upoštevajoč dejstvo, da pred drugim sodiščem teče postopek za popolni ali delni odvzem poslovne sposobnosti stranki, je sodišče skladno z zakonskimi določili moralo prekiniti postopek. Da je v tem primeru sodišče dolžno izdati sklep o prekinitvi postopka izhaja tudi iz sodne prakse.
Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje sprejelo izpodbijani sklep, po katerem mora (zaradi sklenitve sodne poravnave) tožnica plačati 1/3 sodne takse, katere je bila oproščena, saj je pridobila v postopku premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati, če ne bi bila oproščena plačila sodne takse.
Kadar so izpolnjene predpostavke določene v 183. členu ZPIZ-2, je mogoče posamični upravi akt spremeniti ali razveljaviti. Sprememba ali razveljavitev pa velja le za naprej. Torej tudi vzpostavitev zakonitega stanja je možna le za naprej, ne pa za nazaj.
ZPIZ-2 člen 129.. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 164, 165.. Zakon o starostnem zavarovanju kmetov (1972) člen 1.
pokojninska doba - starostno zavarovanje kmeta
Po 165. členu ZPIZ/83 za prevzemnika kmečkega gospodarstva šteje oseba, ki je postala lastnik na podlagi dedovanja, darilne pogodbe ali kako drugače in ima to lastnost tudi v času uveljavljanja pokojninske dobe na tem pravnem temelju. Pokojninsko dobo je mogoče priznati, kadar so izpolnjeni vsi, kumulativno predpisani pogoji, med katere zagotovo sodi tudi lastništvo kmetijske obdelovalne površine na podlagi prevzema. Lastnost prevzemnika kmečkega gospodarstva mora biti izpolnjena v času vložitve zahteve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00031897
ZPP člen 341, 458, 458/1, 458/5, 495. SPZ člen 11, 11/1. SZ-1 člen 17, 17/1. SZ člen 118. ZLNDL člen 5.
gospodarski spor majhne vrednosti - vezanost pritožbenega sodišča na ugotovljeno dejansko stanje - večstanovanjska stavba - stroški obratovanja, vzdrževanja in upravljanja - obveznost plačila stroškov - pasivna legitimacija - domneva o lastniku nepremičnine - obvestilna dolžnost - obvestilo upravnika o spremembi lastništva - originarna pridobitev lastninske pravice - imetnik stanovanjske pravice - dejanski lastnik nepremičnine - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - narava vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo - zmotna uporaba materialnega prava
118. člen SZ je določal, da kupci po SZ (imetniki stanovanjske pravice) prevzamejo vse pravice in obveznosti, ki jih imajo lastniki stanovanj, že s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe. SZ je torej v 118. členu določal originarno pridobitev lastninske pravice, saj za te nakupe vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutivne narave (prim. sodbo VS RS II Ips 202/2012 z dne 23.10.2014). Navedeno potrjuje, da je imetnica stanovanjske pravice B. A. leta 1992 s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe s toženo stranko postala lastnica spornega stanovanja. Slednja je bila vseskozi kot uporabnica navedena na računih za opravljene storitve upravljanja, obratovanja in vzdrževanja ter je očitno stanovanje vseskozi tudi uporabljala oziroma trditev o nasprotnem ni bilo.
Dejstvo, da je bila nato leta 2006 tožena stranka na podlagi 5. člena ZLNDL po uradni dolžnosti vknjižena v zemljiško knjigo, navedenega ne spreminja, saj dejansko leta 2006 do prenosa lastninske pravice, ki ga predvideva 17. člen SZ-1 kot podlago za obveznost obvestila o prenosu lastništva, ni prišlo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba delodajalca
ZDR-1 v prvem odstavku 89. člena določa, da delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi v primeru prenehanja potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih in tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Ob navedenem pa drugi odstavek 89. člena ZDR-1 določa, da delodajalec lahko delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi le, če obstaja utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. ZDR-1 tudi v 84. členu ureja dokazno breme in določa, da v primeru, če delodajalec odpoveduje pogodbo o zaposlitvi, je dokazno breme na njegovi strani.
stvarna pristojnost sodišča - ugovor stvarne nepristojnosti - subjekti javnega prava - proračunski porabniki - odškodninski zahtevek - gospodarski spor
Pritožnica pravilno navaja, da gre v danem primeru za spor med dvema javnopravnima subjektoma v zvezi z vprašanjem morebitne škode, ki je enemu proračunskemu uporabniku nastala zaradi nepravilnega dela davčnega organa, in za vprašanje, ali je bilo delovanje oblastnega davčnega organa pri odločitvi, da se NUSZ ne odmeri, pravilno. To pa še ne pomeni, da gre v danem primeru za javnopravni spor po določbah ZUS-1 oziroma da zadeva ne predstavlja gospodarskega spora, pa čeprav se bo sodišče v njem ukvarjalo tudi z vprašanjem pravilnega postopanja upravnega organa.
ZSPJS člen 22e. 2.. Uredba o dopolnitvah Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) člen 4.
dodatek za povečan obseg dela - javni uslužbenec - policija
Javni uslužbenec je upravičen do dodatka za povečan obseg dela po 22e. členu ZSPJS oziroma 4. členu Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence, če v okviru svojega rednega delovnega časa opravlja tudi naloge drugega delovnega mesta, ki je sistemizirano pri delodajalcu in ki je tudi pri delodajalcu zasedeno.
Na podlagi ugotovitve, da je tožnik opravljal dela in naloge delovnih mest, ki sicer sodijo v okvir drugega delovnega mesta, sistemiziranega pri toženi stranki, ni mogoče sklepati, da določenih del drugega delovnega mesta ni mogoče odrediti v okviru del in nalog delovnega mesta, ki jih opravlja tožnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - SODNE TAKSE
VDS00033739
ZPP člen 105a, 105a/3.. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-13.
umik pritožbe - nastanek taksne obveznosti - neplačilo sodne takse
ZPP v 105.a členu določa, da mora biti sodna taksa plačana ob vložitvi pritožbe oziroma najkasneje v roku, ki ga sodišče določi v nalogu za plačilo sodne takse in se šteje, da je vloga umaknjena, če sodna taksa ni plačana v roku ter niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks. Tožniku je bil plačilni nalog vročen na podlagi četrtega odstavka 142. člena ZPP. Tožnik v roku 15 dni pisanja ni dvignil, zato mu je bilo puščeno v njegovem hišnem predalčniku, pri čemer pa se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom roka, to je zadnji dan roka 4. 10. 2019. Glede na navedeno, ker taksa ni bila plačana, je sodišče štelo, da je pritožba z dne 1. 10. 2019 umaknjena.
ZFPPIPP člen 399, 399/4, 399/4-5, 403, 403/1, 403/1-1.
odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - namen odpusta obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti
Pritožnica si zmotno razlaga določbo 1. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP v zvezi s 5. točko četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, po kateri lahko vsak upnik ali upravitelj vloži ugovor, da ni pogojev za odpust obveznosti, če lahko stečajni dolžnik glede na svoj premoženjski položaj v celoti izpolni svoje obveznosti. Takšen ugovorni razlog bi bil podan, če bi se premoženjski položaj dolžnice tekom postopka odpusta obveznosti tako spremenil, da bi omogočal takojšnje poplačilo vseh obveznosti ali poplačilo v zelo kratkem času. Pri dolžnici do takšne spremembe ni prišlo.
začasna odredba - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - prepoved odtujitve in obremenitve premičnin - trditveno breme - pogoji za izdajo začasne odredbe
Tožnica v pritožbi še vedno vztraja pri osamljenih in nepojasnjenih frazah ter pravnih pojmih, golem citiranju zakonskih določb in tako pavšalnih ter nekonkretiziranih navedbah, da izdaja začasne odredbe na takšni trditveni podlagi preprosto ni mogoča, saj že same navedbe ne zadoščajo za njeno izdajo.
Ker je bila pritožba vložena po preteku pritožbenega roka, ki ga ni mogoče podaljšati, sodišče prve stopnje vsebine pritožbe oškodovanca ni moglo presojati, temveč jo je pravilno zavrglo kot prepozno.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSC00032790
SPZ člen 43, 46. ZLNDL člen 3.
pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - lastninjenje kmetijskih zemljišč - društvo - odplačna pridobitev
Praksa VS RS, ki je izpostavljena v izpodbijani sodbi, je enotna in jo je mogoče povzeti v tem, da gre v takšnih pravdah za (navidezno) konkurenco originarnih pridobitnih načinov lastninske pravice (med zakoni, s katerimi je bila izvedena denacionalizacija, to je npr. med ZSKZ in ZLNDL), ki je ni mogoče obiti z institutom priposestvovanja, pa čeprav so bile že izvedene pomotne vknjižbe lastninske pravice, saj je institut priposestvovanja namenjen saniranju napak pri pravno poslovnih (izvedenih) pridobitvah lastninske pravice.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00032470
ZIL-1 člen 123, 123/2.
patent - začasna odredba - težko nadomestljiva škoda
Upad prodaje kotlov v polovici leta 2019, ki naj bi znašal 436.421,71 EUR, sicer izkazuje nastanek gmotne škode, vendar pa ta škoda po višini ni dovolj konkretizirana, da bi nakazovala utemeljenost pavšalno zatrjevane ogromne materialne škode. Zmotno je pritožbeno stališče, da razlika med skupno vrednostjo prodanih kotlov v letu 2019 in 2018 predstavlja škodo, ki nastaja tožeči stranki. Vrednost prodanih kotlov ne predstavlja priznane škode zaradi kršitve patenta. Odškodnina bi bila lahko kvečjemu vrednost licenčnine, ki bi jo bila dolžna tožena stranka tožeči stranki plačati zaradi neupravičene uporabe njenih pravic, ta pa običajno znaša manj kot 10 % od kosmatega prometa oziroma od prodaje izdelkov.
Pritožba tako z obširno, a neutemeljeno kritiko dokazne ocene ne more izpodbiti prepričljivosti dokaznih zaključkov sodišča prve stopnje, kot tudi ne posledično pravilne materialnopravne presoje o utemeljenosti tožbenega zahtevka iz naslova uporabnine v obsegu, ki ga zajema pritožbeno izpodbijani prisodilni del sodbe.
ZSVarPre člen 14, 20.. ZFPPIPP člen 226, 382, 381, 381/1, 394, 399.. ZUPJS člen 12.. ZIZ člen 102, 102/1, 102/1-1.
denarna socialna pomoč - varstveni dodatek - lastni dohodek - osebni stečaj
Nesprejemljivo je stališče tožene stranke, da se osebni stečaj ne more upoštevati kot dovoljena izjema, ki bi opravičevala zmanjšanje dohodka pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Nenazadnje je tako restriktivno tolmačenje, kjer se popolnoma spregleda namen priznanja uveljavljenih pravic, nepravilno. Takšen pristop, pravice, ki jih pravo formalno prizna, tožena stranka s svojim načinom razlage pri uveljavitvi de facto odvzame.