začasna nezmožnost za delo - odločba imenovanega zdravnika
Tako ZZVZZ, kot tudi Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja določata pravico tako zavarovanca kot tudi njegovega delodajalca, da sodelujeta v postopku v zvezi z ugotavljanjem začasne nezmožnosti za delo. Skladno z 81. členom ZZVZZ lahko poleg zavarovanca tudi delodajalec vloži zahtevo za presojo ocene izbranega osebnega zdravnika, prav tako lahko vloži pritožbo zoper odločbo imenovanega zdravnika. Zoper dokončno odločbo pa je dopustno vložiti tožbo na socialno sodišče. Procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena je torej zgolj dejstvo, da je bila v predsodnem postopku izdana dokončna odločba, zoper dokončno odločbo pa imata možnost vložiti tožbo tako zavarovanec kot tudi delodajalec.
Besedilo same sklenjene poravnave torej po ugotovitvi pritožbenega sodišča ne vsebuje izjave toženca o umiku pritožbe z dne 30. 10. 2019 zoper sodbo P 571/2015 z dne 10. 9. 2019, ki je bila vložena pred dnem 26. 2. 2020 sklenjeno sodno poravnavo. Glede na tako ugotovljena dejstva je pritožbeno sodišče ocenilo, da toženec nima več pravnega interesa za pritožbo zoper sodbo v zadevi Okrožnega sodišča v Celju P 571/2015, zato jo je pritožbeno sodišče zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo kot nedovoljeno (četrti odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku).
KZ-1 člen 257, 257/1, 257/3, 263, 263/2.. ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje - zloraba uradnega položaja - policist - rok za podajo odpovedi
Za presojo pravočasnosti izredne odpovedi je odločilna dejanska ugotovitev, kdaj je bil o kršitvah tožnika obveščen generalni direktor policije. Rok za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi prične teči, ko delodajalec ugotovi odpovedni razlog. Ker gre za osebo, ki nastopa in odloča v imenu takšnega organa, subjektivni 30-dnevni rok za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi prične teči od ugotovitve razloga za izredno odpoved s strani te osebe. Pri tem se šteje, da delodajalec ugotovi razlog za izredno odpoved, ko je seznanjen z vsemi bistvenimi elementi delavčeve kršitve in bistvenimi dejanskimi okoliščinami, ki lahko vplivajo na presojo kršitve. Presojo vprašanja, kdaj je začel teči rok za odpoved, ni mogoče vezati na vprašanje, kdaj bi delodajalec po pravilih notranje varnosti moral biti obveščen o kršitvah delavca, ampak kdaj je o tem dejansko bil obveščen.
Pri presoji, ali gre za hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja je pomembno, kakšnega pomena je obveznost, ki bi jo delavec moral opraviti, pa je ni, oziroma jo je opravil z zamudo. Tožnik je bil pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa in vodja policijske postaje, zato je bilo od njega pričakovati še posebno skrbnost. Vse tri prekrškovne zadeve je tožnik v obravnavanje samoiniciativno prevzel od pomočnika in postopek nadaljeval šele po poizvedovanju in opozorilu, ko je tudi oddal dokumentacijo v knjiženje - kar se sicer opravi vsaj naslednji dan po prejemu vse dokumentacije s strani policista na terenu.
KZ-1 člen 57, 211, 211/1. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1.
kaznivo dejanje goljufije - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - dejanske okoliščine - goljufiv namen - obtožbeni izrek - ni konkretizirano - kršitev kazenskega zakona - ni znakov kaznivega dejanja
Brez navedb konkretnih dejanskih okoliščin v opisu kaznivega dejanja, ki kažejo na to, da je obdolženka ravnala s posebnim namenom, ni izpolnjen navedeni zakonski znak kaznivega dejanja goljufije. Takšne dejanske okoliščine morajo nujno izhajati že iz opisa dejanja, navedenega v tenorju obtožnega akta, saj bi le tako opis dejanja, ki predstavlja okvir predmeta obravnavanja, sodišču omogočal vrednotenje storilkinega ravnanja, obdolženki pa hkrati zagotovil možnost učinkovite obrambe.
izvršilni stroški - zahteva upnika za povrnitev stroškov - priglasitev stroškov - dopis
Vloga, v kateri upnik priglaša stroške izvršitelja ne dosega zahtevnosti in obrazložitve obrazložene vloge, saj te obravnavajo bolj zapleteno dejansko stanje ali zahtevna pravna vprašanja, vendar po presoji pritožbenega sodišča le ta ustreza definiciji obrazloženega dopisa in jo je kot takšno tudi potrebno ovrednotiti.
Status samostojnega podjetnika (s. p.) predstavlja pridobitno dejavnost in nedvomno ni vezan na delodajalca. Odsotnost sodne izvedenke z dela pa je vprašanje, ki ga mora urediti delodajalec z delavcem, pri čemer stroškov odsotnosti z dela ni mogoče preložiti na stranke v postopku.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00032470
ZIL-1 člen 123, 123/2.
patent - začasna odredba - težko nadomestljiva škoda
Upad prodaje kotlov v polovici leta 2019, ki naj bi znašal 436.421,71 EUR, sicer izkazuje nastanek gmotne škode, vendar pa ta škoda po višini ni dovolj konkretizirana, da bi nakazovala utemeljenost pavšalno zatrjevane ogromne materialne škode. Zmotno je pritožbeno stališče, da razlika med skupno vrednostjo prodanih kotlov v letu 2019 in 2018 predstavlja škodo, ki nastaja tožeči stranki. Vrednost prodanih kotlov ne predstavlja priznane škode zaradi kršitve patenta. Odškodnina bi bila lahko kvečjemu vrednost licenčnine, ki bi jo bila dolžna tožena stranka tožeči stranki plačati zaradi neupravičene uporabe njenih pravic, ta pa običajno znaša manj kot 10 % od kosmatega prometa oziroma od prodaje izdelkov.
Pritožba tako z obširno, a neutemeljeno kritiko dokazne ocene ne more izpodbiti prepričljivosti dokaznih zaključkov sodišča prve stopnje, kot tudi ne posledično pravilne materialnopravne presoje o utemeljenosti tožbenega zahtevka iz naslova uporabnine v obsegu, ki ga zajema pritožbeno izpodbijani prisodilni del sodbe.
Prostovoljne izročitve predmetov ni mogoče šteti za osebno preiskavo, zato se v takšni procesni situaciji sestavi le zapisnik o zasegu predmetov. Namen zapisnika o zasegu predmetov je, da se v njem navede, kateri predmeti so bili osebi zaseženi, zapisnik pa mora obsegati tudi bistvene okoliščine tega preiskovalnega dejanja.
Po prvem odstavku 183. člena ZPIZ-2 lahko dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali v korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda, razveljavi ali spremeni pristojna enota zavoda, ki je odločbo izdala. Po drugem odstavku 183. člena ZPIZ-2 se lahko odločba iz prvega odstavka tega člena izda v roku 10 let od vročitve dokončne odločbe zavarovancu ali uživalcu pravic, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta.
Glede na to, da je odločba z dne 31. 7. 2000, s katero je bila tožniku priznana pravica do starostne pokojnine, vročena 1. 8. 2000 in je postala pravnomočna, zahtevo za ponovno odmero pokojnine na podlagi 183. člena ZPIZ-2 pa je tožnik vložil dne 29. 9. 2018, je toženec pravilno odločil, da je njegova zahteva glede na 10-letni rok določena v 183. členu ZPIZ-2 prepozna in jo je pravilno zavrgel.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00035166
OZ člen 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - odmera odškodnine
Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo mora primarno res pomeniti zadoščenje oškodovancu za prestano telesno in duševno trpljenje, vendar pa je pri odmeri višine odškodnine zaradi enotnega obravnavanja treba upoštevati tudi odškodnine, ki so bile prisojene v podobnih primerih, oziroma ustrezno razmerje med odškodninami, ki se v sodni praksi prisojajo za lažje in težje primere poškodb.
ZSPJS člen 22e. 2.. Uredba o dopolnitvah Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) člen 4.
dodatek za povečan obseg dela - javni uslužbenec - policija
Javni uslužbenec je upravičen do dodatka za povečan obseg dela po 22e. členu ZSPJS oziroma 4. členu Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence, če v okviru svojega rednega delovnega časa opravlja tudi naloge drugega delovnega mesta, ki je sistemizirano pri delodajalcu in ki je tudi pri delodajalcu zasedeno.
Na podlagi ugotovitve, da je tožnik opravljal dela in naloge delovnih mest, ki sicer sodijo v okvir drugega delovnega mesta, sistemiziranega pri toženi stranki, ni mogoče sklepati, da določenih del drugega delovnega mesta ni mogoče odrediti v okviru del in nalog delovnega mesta, ki jih opravlja tožnik.
ZFPPIPP člen 103, 103/7, 103/7-6, 294, 294/2, 294/2-3, 355, 355/2, 355/2-1, 355/2-9, 355/3, 355/3-6, 357, 357/1. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 18, 20, 21.
ZFPPIPP ne opredeljuje stroškov upravitelja, ki jih je treba obravnavati kot tekoče stroške stečajnega postopka po 1. točki drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP. Za razlago te določbe si je zato treba pomagati z določbami VII. poglavja Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (v nadaljevanju Pravilnik), kjer je opredeljena vrsta stroškov: stroški prevoza (18. člen), dnevnice, stroški prehrane in prenočišča (20. člen) in stroški pisarniškega poslovanja (21. člen). Kateri od teh stroškov so tekoči in kateri občasni stroški, pa si je mogoče pomagati z dopolnilnim opredelitvenim kriterijem tekočih stroškov glede na pogostost oziroma frekvenco njihovega nastanka iz 9. točke drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP, to pa so stroški, ki nastajajo mesečno ali v drugih rednih obdobjih med potekom stečajnega postopka. Že na prvi pogled je namreč jasno, da strošek dnevnice, prehrane in prenočišča iz 21. člena Pravilnika ni tekoči, ampak občasni strošek.
stroški postopka - procesni pobot - pobot terjatev - kriterij uspeha v postopku - kriterij, da vsaka stranka krije svoje stroške
Pritožnik utemeljeno opozarja, da uspeh tožene stranke s procesnim pobotom ne pomeni, da je tožeča stranka izgubila pravdo ali da je tožena stranka zmagala. V primeru, da je tožbeni zahtevek zavrnjen zaradi v pobot uveljavljene terjatve, je po presoji pritožbenega sodišča pravilna odločitev, da vsaka stranka trpi svoje pravdne stroške.
spor majhne vrednosti - narok za glavno obravnavo - pravni pouk
Podatki v spisu dokazujejo, da je toženec skupaj z dopolnjeno tožbo prejel tudi poziv sodišča s pravnim poukom, da mora odgovor s trditvami in dokazi podati v roku 8 dni, da gre za postopek v sporu majhne vrednosti in da mora v pripravljalni vlogi izrecno navesti ali zahteva izvedbo naroka ali ne.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 89/2.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Presoja o tem, ali razlogi, ki jih navaja delodajalec, dejansko zadoščajo za utemeljenost odpovedi, je prepuščena sodišču, ki pa se ne more zadovoljiti le z ugotovitvijo, da je poslovni razlog podan, ker je prišlo do zmanjšanja prihodkov zaradi nerealiziranega plana in zmanjšanja potrebe po številu zaposlenih zaradi prerazporeditve nalog, določenih delovnih mest na preostale zaposlene. Delodajalec ima sicer z ustavo zagotovljeno pravico do svobodne gospodarske pobude - v ta okvir sodi tudi zmanjšanje števila zaposlenih in prerazporeditev nalog - vendar ta ni absolutna. Uravnotežena mora biti s pravicami zaposlenih, ki se v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na splošno uresničujejo prav skozi določbo drugega odstavka 89. člena ZDR-1. Če namesto odpovedi pogodbe o zaposlitvi obstajajo druge ustrezne možnosti brez škode za učinkovito delovanje delodajalca, ni mogoče ugotoviti utemeljenega poslovnega razloga, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Zato okoliščina, da delodajalec v obdobju, ko odpoveduje pogodbe o zaposlitvi zaposlenim zaradi poslovnega razloga (ker izkazuje potrebo po zmanjšanju števila zaposlenih), na enakih delih zaposluje delavce za določen čas, najema agencijske delavce ali študente, ni nepomembna. Ohranitev zaposlitev delavcev ima načeloma prednost pred zagotavljanjem dela najetih delavcev, ki niso v delovnem razmerju pri delodajalcu, kadar se ta odloča za zmanjšanje ali racionalizacijo poslovanja (tako je odločilo VSRS v sklepu opr. št. VIII Ips 82/2017 z dne 19. 12. 2017).
Prispevek obdolženega H.W. k storitvi kaznivega dejanja je jasen in obdolžencu omogoča, da se zoper njega uspešno brani. Kot je pritožbeno sodišče že pojasnilo (v sklepu v tej zadevi z dne 6. 3. 2019), v opisu kaznivega dejanja ni potrebno navesti prav vseh ravnanj in besed, s katerimi je storilec poslovne goljufije prikazoval, da bodo obveznosti izpolnjene in prikrival, da ne bodo izpolnjene, temveč je to predmet obrazložitve sodbe.
Posledica kaznivega dejanja poslovne goljufije je pridobitev premoženjske koristi ali nastanek škode za stranko ali koga drugega, zato pritožba neutemeljeno navaja, da se kaznivo dejanje ni moglo izvrševati do 29. 4. 2011, temveč kvečjemu do pridobitve posesti nad zadnjo dobavo kupljenega blaga.
Ne drži pritožbena trditev, da sodišče prve stopnje v napadeni sodbi ni utemeljilo niti objektivnih niti subjektivnih kriterijev sostorilstva, saj je v obrazložitvi sodbe opisalo ravnanje obeh obdolžencev in ga presodilo. Pojasnilo je, da sta poslovne odločitve sprejemala v soglasju in dogovoru, da je obdolženi R.H. poslovne odločitve sprejel v soglasju in dogovoru z direktorjem in družbenikom družbe H.W., ki mu je dajal navodila kako poslovati in je prav tako zelo dobro poznal bilance stanja oziroma finančno stanje družbe; da zagovoru obdolženega H.W., ko je trdil, da je družbo vodil soobdolženec, sam pa zagotovil le osnovna sredstva za poslovanje družbe, ne gre slediti glede na njuno usklajeno delovanje in ob dejstvu, da je družba A. dobavljeno pločevino predelala v P., ki jih je nato posredovala v prodajo materinski družbi v Avstriji, ki je bila v lasti obdolženega H.W., in ki je iz tega dobila provizijo, ter nadalje, da sta se o vseh večjih naročilih, tudi pri oškodovani družbi, posvetovala in odločala skupaj ter da je naročanje potekalo tako, da sta oba pridobivala ponudbe in se nato odločila za najugodnejšo, kot je povedal obdolženi R.H..
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00033861
ZASP člen 113, 113/1, 113/1-2, 170, 170/1, 170/2.
zavarovanje z začasno odredbo - zavarovanje nedenarnih terjatev - verjetnost terjatve - nevarnost - avtorska pravica - prenos materialnih avtorskih pravic - računalniški program - spletna aplikacija - konfigurator - izvorna koda - plačilo nadomestila za uporabo - najem
Upnica ni nikoli pridobila materialne avtorske pravice na konfiguratorju A.. Konfigurator A. pomeni implementacijo Y konfiguratorja na konfiguratorju A., ta pa je v imetništvu dolžnika. Implementacija Y konfiguratorja na konfiguratorju A. je videti podobna implementaciji konfiguratorja X. To pa v smislu kode programa in avtorskih pravic ne pomeni nič oziroma ne more biti podlaga za materialnopravno sklepanje, da je upnica pridobila tudi na spornem konfiguratorju materialnopravno upravičenje po 170. členu ZASP. A. je sistem, ki ga dolžnik trži kot splošno in univerzalno spletno aplikacijo.
Sodišče prve stopnje je citirani sodbi Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah pripisalo drugačno vsebino, kot jo ima v resnici, ko je v njenem izreku zapis o izrečenem posebnem pogoju štelo kot odločitev o premoženjskopravnem zahtevku oškodovanca - tožeče stranke. Izpodbijani sklep je obremenjen z bistveno kršitvijo iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.