ZZK-1 člen 33, 34, 36, 36/1, 38a, 124, 142, 142/1, 142/1-1, 149, 149/4.. OZ-UPB1 člen 52, 75.. SPZ člen 23.. ZN-UPB3 člen 60, 60/2, 61, 61/3, 64, 64a.
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - zemljiškoknjižno dovolilo - pooblastilo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - izvirnik in prepis - overjen prepis pooblastila
Zahtevi iz 34. člena ZZK-1 je zadoščeno, če je zemljiškoknjižnemu dovolilu priložen skladno z ZN overjen prepis izvirnika pooblastila, ki vsebuje ustrezno potrdilo, da gre za prepis izvirnika in je bil ta napravljen po notarjevem vpogledu v sam izvirnik pooblastila, pri čemer je bil tudi na izvirniku podpis pooblastitelja overjen skladno s strogimi pravili ZN.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STVARNO PRAVO
VSL00033879
SZ-1 člen 35, 35/2.
pogodba o upravljanju - stroški upravnika - veljavnost pogodbe o upravljanju - načelo nemo plus iuris transferre potest quam ipse habet - solastniški delež - zavezovalni pravni posel - premoženje pravne osebe - zakoniti zastopnik družbe - volja - pravica do zasebne lastnine - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - vknjižba v zemljiško knjigo
Materialnopravno stališče tožeče stranke, po katerem se solastniški delež soglašajočih etažnih lastnikov presoja šele po poteku trimesečnega roka, določenega v drugem odstavku 35. člena Stanovanjskega zakona, ni pravilno. Upravnik ima po citirani določbi SZ-1 res največ tri mesece časa, da zbere ustrezno število podpisov (po tej določbi je dopusten tudi krajši rok). Vendar, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, se mora veljavnost podpisa posameznega etažnega lastnika upoštevati samo glede deleža, s katerim je razpolagal v trenutku podpisa pogodbe. Nasprotno stališče bi namreč kršilo pravilo, da nihče ne more na drugega prenesti več pravic, kot jih ima sam (nemo plus iuris transferre potest quam ipse habet).
Sledeč materialnopravnemu naziranju tožeče stranke, da ni potrebe po razlikovanju med premoženjem pravne in fizične osebe, bi lahko upnik pravne osebe v posledici ravnanj zakonitih zastopnikov, ki so v imenu pravne osebe prevzeli določene obveznosti, za poplačilo svojih terjatev vselej posegel na premoženje zakonitih zastopnikov. Takšno naziranje pa je v nasprotju tako z ustavno ureditvijo v Republiki Sloveniji, po kateri je pravica do zasebne lastnine zagotovljena tudi pravnim osebam, zato premoženja (obstoječe) pravne osebe ni mogoče hkrati šteti (tudi) kot premoženja fizične osebe, kakor tudi pravilom gospodarskega prava, po katerih zakoniti zastopnik oziroma družbenik družbe z omejeno odgovornostjo (vse omenjene družbe so organizirane kot d. o. o.) ni osebno odgovoren za dolgove družbe.
Prodajalec z izstavitvijo zemljiškoknjižnega dovolila kupcu nepremičnine omogoči, da se ta vknjiži v zemljiški knjigi kot lastnik; ni pa na prodajalcu obveznost, da poskrbi za to, da se bo lastnik tudi v resnici vknjižil v zemljiški knjigi.
Tudi če je storilec prekršek, zaradi katerega mu je bilo izrečenih novih 18 kazenskih točk, storil pred vročitvijo sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, se mu odložitev izvršitve prekliče na podlagi smiselne uporabe tretjega odstavka 202.e člena ZP-1.
Čeprav je treba ravnanje odvetnice presojati po merilu skrbnosti dobrega strokovnjaka (profesionalne skrbnosti), zavrnitev ugovora v postopku še ne avtomatično pomeni odgovornosti za nastalo škodo. Obveznost, ki jo z mandatno pogodbo prevzame odvetnik, je, kot je že bilo pojasnjeno, obligacija prizadevanja in ne obligacija rezultata (uspeha). Protipravnosti odvetnikovega ravnanja tudi ni mogoče enačiti z vsako pomanjkljivostjo oziroma napako v postopku. Narava pravniških poklicev namreč omogoča različno pravno presojo in tudi različno presojo izvedenih dokazov. Kršitev odvetnikove skrbnosti zato predstavlja ravnanje, pri katerem odvetnik ni pokazal običajne skrbnosti povprečnega strokovnjaka z istega področja.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je namreč v obravnavani zadevi preverilo evidenco kazenskih točk in tudi pridobilo plačilne naloge, ki jih je naštelo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa in pri tem sicer napačno povzelo pravno kvalifikacijo prekrška, ki ga je storilec storil 16. 11. 2019, saj je bil kaznovan za prekršek po 3. točki petega odstavka 105. člena ZPrCP, vendar kljub temu pravilno ugotovilo, da je storilcu s plačilnim nalogom PP Mozirje z dne 16. 11. 2019 bilo izrečenih 16 kazenskih točk in da je s tem izpolnil pogoje za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
ureditev razmerij med solastniki - spor iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij - pravdni postopek - nepravdni postopek - vrsta postopka
Ker je med strankama tega postopka spor o dosegi dejanja - evidentiranju lastniških sprememb pri javnem podjetju za uporabo priključka za vodo za nepremičnino, in ne gre za ureditev razmerij med solastniki, se mora njun spor rešiti v pravdnem postopku, z vsemi ustreznimi procesnimi jamstvi, in ne v nespornim razmerjem bistveno prilagojenem nepravdnem postopku, v katerem se pravila pravdnega uporabljajo le smiselno in subsidiarno.
izločitev nedovoljenega dokaza - odredba preiskovalnega sodnika - odredba za pridobitev zaupnih bančnih podatkov - vsebina obrazložitve odločbe
Sodnik mora tudi v obrazložitvi odredbe izdane po določbah 156. člena ZKP pojasniti: 1) na podlagi česa ocenjuje, da so podani razlogi za sum, da naj bi osumljenec storil ali sodeloval pri storitvi določenega kaznivega dejanja (oziroma, da je za določeno osebo, ki ni osumljenec, mogoče utemeljeno sklepati, da je udeležena v finančnih transakcijah ali poslih osumljenca), kot tudi 2) potrebnosti pridobitve zaupnih bančnih podatkov, torej da bi utegnili biti dokaz v kazenskem postopku, ali so potrebni zaradi zasega predmetov ali zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi, oziroma premoženja v vrednosti premoženjske koristi.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00033590
ZP-1 člen 22, 22/3, 22/8.
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na območju RS - pravno relevantni pritožbeni razlogi - posledice izvršitve ukrepa
Pritožbeno sodišče storilcu sicer verjame, da ima lahko izvršitev prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za storilca veliko neugodnih posledic in da mu je s tem oteženo prihajanje na delovno mesto, ker je zaposlen v Sloveniji, vendar niti na podlagi tega, niti na podlagi pritožbeno izraženega obžalovanja za storjeni prekršek, ne more spremeniti izpodbijane odločitve.
dopustni pritožbeni razlog - dejansko stanje prekrška - priznanje in izvršitev odločbe, s katero je v drugi državi članici izrečena denarna kazen
V postopku priznanje in izvršitev odločbe pristojnega organa države izdaje presoja le pogoje za dopustnost izvršitve ter popolnost predloga za priznanje in izvršitev, storilka pa s pritožbenimi navedbami, da nikoli ni prejela poziva prekrškovnega organa naj sporoči, kdo je vozil vozilo in da se dejansko vozilo ni moglo nahajati na tistem kraju, kot je navedeno v odločbi, smiselno zatrjuje, da prekrška, kot se ji očita z odločbo pristojnega organa države izdaje, ni storila, s čimer dejansko napada pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, kot izhaja iz odločbe o prekršku tujega prekrškovnega organa. Ker pa je odločba pristojnega organa državne izdaje pravnomočna in izvršljiva, so te pritožbene navedbe neupoštevne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSM00033935
SPZ člen 92. SZ-1 člen 111. ZIZ člen 272. ZPP člen 277, 318.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - reivindikacija - vrnitev nepremičnine v posest - nezakonito bivanje v stanovanju - regulacijska začasna odredba - začasna ureditev spornega razmerja - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode
Zgolj priznavanje obligacijskega zahtevka pa tožencu ne daje solastninskih pravic na nepremičnini, kot zmotno meni pritožba.
V okviru citirane odločbe Ustavnega sodišča je potrebno pogoje za izdajo regulacijske začasne odredbe v skladu z 272. členom ZIZ obravnavati strožje. Takšne začasne odredbe ni mogoče izdati zaradi nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Izdaja takšne začasne odredbe je mogoča le v nujnih in izjemoma upravičenih primerih, z restriktivnim tolmačenjem pojma "nenadomestljiva škoda" in ob tehtanju položaja obeh strank.
zavrženje tožbe - nepopolna in nerazumljiva tožba - poziv k dopolnitvi tožbe - pravne posledice nedopolnitve
Tožnik v postavljenem roku nepopolne in nerazumljive tožbe ni dopolnil z zahtevanimi podatki, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tožbo zavrglo.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 12b. ZPP člen 212.
predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse - finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe - blokada transakcijskega računa - nezmožnost plačila taks - trditveno in dokazno breme
Sodišče pri odločanju o taksni oprostitvi ne upošteva le likvidnostnega stanja, temveč tudi premoženjsko in finančno stanje stranke. Kot zgoraj navedeno pa iz zadnjih javno objavljenih podatkov o poslovanju tožene stranke izhaja, da je tožena stranka poslovala pozitivno. Tožena stranka v predlogu ni pojasnila, zakaj dolžne sodne takse ne more poravnati z unovčenjem zalog ali kratkoročnih poslovnih terjatev. V pritožbi je sicer pavšalno navedla, da se ji je trenutna finančna situacija izredno poslabšala, vendar za navedeno ni predložila nobenega dokaza. Sodišče prve stopnje je zato kljub dejstvu blokiranega transakcijskega računa, glede na sicer ugotovljeno pozitivno finančno in premoženjsko stanje tožene stranke, pravilno ocenilo, da tožena stranka ima premoženje, s katerimi je zmožna brez ogrožanja svoje dejavnosti plačati tudi sicer objektivno nizko odmerjeno sodno takso v višini 54,00 EUR.
pripor - evropski nalog za prijetje in predajo - odprava pripora
Predpostavke za podaljšanje pripora niso izpolnjene, saj se zahtevana oseba nahaja na prestajanju zaporne kazni.
Postopek predaje zahtevane osebe državi izdaje glede na pravnomočen sklep o dovolitvi odložene predaje bo lahko izpeljan v času, ko zahtevana oseba prestaja kazen zapora, zato ni mogoče odreči tehtnosti pritožbeni navedbi, da je zaključek izpodbijanega sklepa, da je pripor nujno potrebno podaljšati zaradi uspešne predaje zahtevane osebe državi izdaje, zmoten.
prekinitev izvršilnega postopka - dedovanje kot predhodno vprašanje - procesni sklep o nadaljevanju postopka z novim dolžnikom
Sodišče prve stopnje se je glede prekinitve postopka nepravilno oprlo na določilo v zvezi z odločanjem o predhodnim vprašanjem (1. točka prvega odstavka 206. člena v zvezi s 13. členom Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). V obravnavani zadevi je predhodno vprašanje, kdo so dediči po pokojni dolžnici in s tem tudi lastniki predmeta izvršbe nepremičnine. Za odločanje o predhodnem vprašanju velja merilo smotrnosti. Sodišče o njem odloči sámo z učinkom za naveden postopek razen, če bi bilo to nesmotrno, ker je na matičnem področju postopek že v teku in je pričakovati, da bo kmalu zaključen. V obravnavani izvršilni zadevi je sodišče prve stopnje pojasnilo, da postopek na matičnem (zapuščinskem) področju ni v teku. Prekinitev postopka pa je v obravnavani zadevi neutemeljena že zato, ker je sodišče prve stopnje že izdalo sklep o nadaljevanju postopka z dediči dolžnice z dne 18. 4. 2018 (sklep o popravi z dne 29. 8. 2019). S tem je navedeno predhodno vprašanje že reševalo v obravnavanem postopku. Ker se je sodišče prve stopnje že odločilo upoštevati poimensko navedene dediče kot naslednike pokojne dolžnice, ni več upravičeno počakati na odločitev o enakem vprašanju do zaključka zapuščinskega postopka.
vrsta spora - razmejitev med rednim pravdnim postopkom in postopkom v gospodarskih sporih - razlaga pogodbe - vsebina pooblastila - vsebina pooblastilnega razmerja - obseg pooblastila - pridobitev dovoljenja - izvedba javne prireditve
Pritožnica ima prav, da je treba pogodbena določila (med katera sodi tudi pooblastilo kot oblika mandatne pogodbe) razlagati v prvi vrsti tako, kot se glasijo, in šele če so nejasna, po njihovem namenu. Toda prav jezikovna razlaga spornega pooblastila jasno pokaže, da ima v tej pravdni zadevi prav tožeča in ne tožena stranka. Pritožnica namreč zamolči tisti del obsega pooblastila, ki se nahaja v oklepaju in se glasi „pridobitev potrebnih dovoljenj“. Ne gre torej zgolj za pooblastilo znotraj upravnega postopka (prvi del obsega pooblastila, zunaj oklepaja), temveč je pooblastilo širše in obsega tudi sklepanje vseh pravnih poslov, ki so potrebni za zagotovitev potrebnih dovoljenj za izvedbo prireditve. In prav tak zaključek, čeprav ob uporabi drugega odstavka 82. člena OZ, je napravilo tudi sodišče prve stopnje, zato ga pritožnica neuspešno izpodbija prek uveljavljanja zmotne uporabe materialnega prava.
Sestanek/posvet s stranko je v obravnavani zadevi storitev, ki je že zajeta v drugi priznani odvetniški storitvi (sestava ugovora). Sestava stroškovnika v priglašeni višini 50 točk pa ni storitev, ki bi bila zajeta v tej ali kaki drugi vlogi, prav tako pa ni zajeta v kakšni drugi tarifni številki, zato jo je sodišče prve stopnje na podlagi tarifne številke 39 upravičeno priznalo in naložilo v plačilo tožniku.
nasilje v družini - pojem nasilja v družini - ponavljajoče se ravnanje - ponavljajoče se fizično in psihično nasilje - fizično nasilje - ukrep prepustitve stanovanja - ukrep prepovedi približevanja
Glede na ugotovitve o kontinuiranem nasilju nasprotnega udeleženca nad predlagateljico, je odločitev o izreku predlaganih ukrepov po 19. členu ZPND materialnopravno pravilna.
nepopolna in nerazumljiva vloga - poziv na dopolnitev - zavrženje
Pritožnik se je na poziv sodišča sicer pravočasno odzval, a nerazumljivosti ni odpravil. Odločitev, s katero je sodišče tako prvo kot drugo vlogo zavrglo, je zato pravilna.
izvršilni stroški - potrebnost stroškov predloga za izvršbo z novim sredstvom - neobrazložena vloga - splošno načelo enakosti
Upoštevaje, da navedba novega izvršilnega sredstva, vsebovana v predlogu za izvršbo z novim sredstvom izvršbe, zgolj dopolnjuje zahtevo za sodno varstvo, uveljavljano v predlogu za izvršbo, je nagrada za predlog za izvršbo z novim sredstvom zajeta že v nagradi za predlog za izvršbo. Takšno razlogovanje utemeljuje ureditev OT, v kateri predlog za izvršbo ni vrednoten po vrsti in številu izvršilnih sredstev, ampak po vrednosti izterjevane obveznosti.