nevarna vožnja v cestnem prometu - stranska kazen - prepoved vožnje motornega vozila - enotna kazen - izrek sodbe - kršitev kazenskega zakona
Sodišče je obtoženca spoznalo za krivega dveh kaznivih dejanj. Za enega od teh (nevarna vožnja v cestnem prometu) mu je določilo (le) zaporno kazen, ne pa tudi stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila. Slednjo mu je izreklo šele pri enotni zaporni kazni. Po prvem odstavku 53. člena KZ-1 mora sodišče v primeru, če je storilec z enim dejanjem izvršil dve ali več kaznivih dejanj, za katera mu hkrati sodi, določiti najprej kazen za vsako posamezno kaznivo dejanje, nato pa izreči enotno kazen. Sodišče ne sme posamezne kazni izreči šele pri izreku enotne kazni, če je pred tem ni določilo pri posameznem kaznivem dejanju.
sodba na podlagi pripoznave - pripoznava tožbenega zahtevka - delna pripoznava tožbenega zahtevka - neobrazložena odločitev - skupno premoženje - dediči kot nujni sosporniki - stroški postopka - stroški, ki jih povzročijo posamezni sosporniki s posebnimi pravdnimi dejanji - dopolnitev postopka na drugi stopnji - razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje
Pritožba utemeljeno opozarja, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče prve stopnje se namreč ni opredelilo do izjave drugo toženca o pripoznavi dela tožbenega zahtevka v sodbi in tudi ni pojasnilo, v kakšnem obsegu je drugo toženec pripoznal tožbeni zahtevek.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/5, 11/6, 12a, 12a/2, 12a/5. ZBPP člen 13, 14. ZSVarPre člen 11. ZUPJS člen 10, 17, 18, 19, 19/1, 19/2, 20.
oprostitev plačila sodnih taks - fizična oseba - premoženjski cenzus - osnovni znesek minimalnega dohodka - vrednost premoženja - presežen cenzus - obročno plačilo
Skladno z določbami 10., 17., 18., 19. in 20. člena ZUPJS, je celotni mesečni dohodek tožene stranke in njenih družinskih članov 3.564,50 EUR, mesečni povprečni dohodek na člana družine tožene stranke pa 891,12 EUR (pri upoštevanju vrednost le nekaterih nepremičnin v (so)lasti partnerke tožene stranke), kar presega dohodkovni cenzus dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka (804,36 EUR). Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da pogoji za oprostitev plačila sporne takse niso izpolnjeni, pravilna. Za oprostitev plačila sodne takse bi morala tožena stranka v konkretnem primeru določno navesti vrednost nepremičnin v (so)lasti partnerke tožene stranke oziroma trditi in dokazati, da je njihova vrednost tako nizka, da utemeljuje oprostitev plačila sodne takse, česar pa ni storila.
Pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni uporabilo drugega odstavka 19. člena ZUPJS, ki določa, da se ugotovljeno premoženje upošteva tako, da se dohodki oseb povečajo za fiktivno določen dohodek in sicer v višini letnega zneska obresti, izračunanih od vrednosti ugotovljenega premoženja, ni utemeljen. Od uveljavitve novele ZST-1C se namreč pri ugotavljanju materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov upoštevajo dohodki in premoženje, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do socialne pomoči. Drugi odstavek 19. člena ZUPJS pa se v določenih primerih ne uporablja, med drugim pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči. Glede na to njegova uporaba v konkretnem primeru ne pride v poštev.
Stroški pristopa tožnice na narok, na katerem je bila tožnica tudi zaslišana, niso nastali zaradi krivde toženca, temveč so nastali zaradi izvedbe dokaza z zaslišanjem strank, ki sta ga predlagali obe pravdni stranki in bo končno povračilo teh stroškov odvisno od uspeha v pravdi.
odločitev o pravdnih stroških - kriterij uspeha v postopku - zavrnitev tožbenega zahtevka - prenehanje terjatve s pobotom - izpolnitev glavnega dolžnika - prenehanje poroštvene obveznosti
Ker je tožnica, dokler terjatev do glavnega dolžnika ni bila poplačana, izpolnitev upravičeno zahtevala od toženke kot solidarne porokinje, je upravičena do povračila pravdnih stroškov, ki so ji nastali do prenehanja terjatve.
Ker tožnica po prenehanju terjatve do glavnega dolžnika ni imela več interesa za pravdni postopek, kot navaja tudi sama v odgovoru na pritožbo, in v nadaljevanju s svojim zahtevkom tudi ni uspela, je dolžna toženki povrniti njene potrebne pravdne stroške, ki so ji nastali v ponovljenem postopku (po prenehanju terjatve).
nadomestilo za uporabo malih avtorskih pravic - radijska dejavnost - oglaševanje - pravica radiodifuznega oddajanja - odmera nadomestila - pravna praznina - tarifa - trajna pogodbena razmerja - razlikovanje med zavezanci - neupravičena obogatitev - zakonske zamudne obresti - nepošteni pridobitelj - začetek teka obresti
Vrhovno sodišče je glede pravic radiodifuznega oddajanja glasbenih del ugotovilo obstoj tarifne praznine.
Pri oceni primernega nadomestila je treba upoštevati dolgotrajna pogodbena razmerja, čeprav so ta pretekla. Pogodbeno dogovorjena razmerja odražajo dejanska, primernost tarife pa se najlažje izrazi s soglasjem volj pogodbenih strank.
Ker je razlikovanje med uporabniki na podlagi njihovega ravnanja nedopustno, je tudi uporaba »kaznovalne tarife« nedopustna. Zato je pritožba toženke pravilno opozorila, da je odločitev o določitvi odmernega odstotka v višini 7 % napačna.
obrazložitev ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je nasprotoval terjatvi upnika in zatrjeval negativna dejstva, ki jih ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika. Vendar to lahko stori zgolj v rednem pravdnem postopku, saj skrajšani postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine ni temu namenjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00033670
OZ člen 131. ZPP člen 1, 333. ZPP-E člen 125.
odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - odgovornost lastnika konj - spor iz civilnopravnega razmerja - spor iz delovnega razmerja - delo z elementi delovnega razmerja - dokazno breme - prosta izbira odvetnika - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko - rok za pritožbo - novela ZPP-E - dopolnitev pritožbe - rok za dopolnitev pritožbe
Kadar sta stranki sklenili dogovor, da bo tožnik opravljal telesno delo (kmetijska dela in opravila) na parcelah toženca, ta pa se je kot naročnik zavezal, da mu bo za to plačal, gre njuno razmerje opredeliti kot spor iz civilnopravnega razmerja dveh fizičnih oseb v smislu določbe 1. člena ZPP.
Glede na načelo proste izbire zagovornika in pooblaščenca se praviloma priznavajo potni stroški tudi odvetniku, ki ima sedež izven območja sodišča, kjer je tekel postopek, razen kadar sodišče ugotovi, da je bila izbira nerazumna, oziroma da gre za zlorabo.
domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse
Dolžnik ima po prejemu plačilnega naloga za plačilo sodne takse za ugovor tri procesne možnosti po ZST-1: 1. da plača sodno takso, 2. da vloži predlog za oprostitev, obročno ali odlog plačila sodne takse ali 3. da ugovarja plačilnemu nalogu. Vsako od teh procesnih možnosti mora opraviti v prekluzivnem zakonskem roku 8 dni od vročitve plačilnega naloga, sicer nastopijo pravne posledice. Samo pravočasni predlog za taksne ugodnosti in ugovor zoper plačilni nalog zadržita tek roka za plačilo sodne takse in preprečita nastanek pravnih posledic.
izločitev nedovoljenega dokaza - odredba preiskovalnega sodnika - odredba za pridobitev zaupnih bančnih podatkov - vsebina obrazložitve odločbe
Sodnik mora tudi v obrazložitvi odredbe izdane po določbah 156. člena ZKP pojasniti: 1) na podlagi česa ocenjuje, da so podani razlogi za sum, da naj bi osumljenec storil ali sodeloval pri storitvi določenega kaznivega dejanja (oziroma, da je za določeno osebo, ki ni osumljenec, mogoče utemeljeno sklepati, da je udeležena v finančnih transakcijah ali poslih osumljenca), kot tudi 2) potrebnosti pridobitve zaupnih bančnih podatkov, torej da bi utegnili biti dokaz v kazenskem postopku, ali so potrebni zaradi zasega predmetov ali zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi, oziroma premoženja v vrednosti premoženjske koristi.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je namreč v obravnavani zadevi preverilo evidenco kazenskih točk in tudi pridobilo plačilne naloge, ki jih je naštelo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa in pri tem sicer napačno povzelo pravno kvalifikacijo prekrška, ki ga je storilec storil 16. 11. 2019, saj je bil kaznovan za prekršek po 3. točki petega odstavka 105. člena ZPrCP, vendar kljub temu pravilno ugotovilo, da je storilcu s plačilnim nalogom PP Mozirje z dne 16. 11. 2019 bilo izrečenih 16 kazenskih točk in da je s tem izpolnil pogoje za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Sposobnost podeliti pravdno pooblastilo je del procesne sposobnosti, zato lahko veljavno pooblastilo podeli le polno procesno sposobna fizična oseba. Procesno dejanje (sposobnost dodeliti pooblastilo za vložitev tožbe) procesno nesposobne stranke je sicer načeloma odpravljivo. Procesno nesposobni stranki se postavi zakoniti zastopnik (izjemoma začasni zastopnik), ki odobri predhodno pravdna dejanja procesno nesposobne stranke.
ZPP člen 134, 242, 242/1, 242/3. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 9, 9/4.
stroški priče - stroški prihoda priče na sodišče - potni stroški - stroški kilometrine - vročanje - policist - zaslišanje policista
Po določilu prvega odstavka 242. člena ZPP ima priča pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče, kakor tudi do povračila izgubljenega zaslužka. Stroške priče mora kriti stranka, ki izvedbo dokaza z njenim zaslišanjem predlaga. Ker so v obravnavani zadevi priči s pristopom na narok stroški nastali, je očitno, da obvestila sodišča o nepotrebnosti udeležbe na naroku s strani delodajalca ni prejela. Čeprav ZPP v 134. členu dopušča možnost, da se policijskim uslužbencem vročajo pošiljke neposredno po predstojniku, pa to ne pomeni, da priča, ki takšnega obvestila predstojnika ni prejela (zaradi letnega dopusta, in ker je bilo vročeno dan pred narokom z napačnim datumom), do plačila nastalih stroškov ne bi bila upravičena. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno spremenilo odločitev sodišča prve stopnje in samo odločilo o višini stroškov, ki jih mora tožnica kot predlagateljica dokaza priči povrniti.
oškodovanec kot tožilec - prevzem kazenskega pregona - nepopolna vloga
Ravnanje osumljene kot ga je opisal oškodovanec kot tožilec, ne izpolnjuje znakov kaznivega dejanja goljufije niti katerega drugega kaznivega dejanja (tako npr. niso opisane niti okoliščine na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati na goljufivi namen osumljene ob sklenitvi predmetne posojilne pogodbe). Zato je odločitev sodišča prve stopnje, ki je vlogo oškodovanca kot tožilca z dne 4. 12. 2019, potem ko mu je dalo še možnost, da jo dopolni dne 17. 1. 2020, na podlagi tretjega odstavka 76. člena ZKP zavrglo, pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSM00033935
SPZ člen 92. SZ-1 člen 111. ZIZ člen 272. ZPP člen 277, 318.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - reivindikacija - vrnitev nepremičnine v posest - nezakonito bivanje v stanovanju - regulacijska začasna odredba - začasna ureditev spornega razmerja - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode
Zgolj priznavanje obligacijskega zahtevka pa tožencu ne daje solastninskih pravic na nepremičnini, kot zmotno meni pritožba.
V okviru citirane odločbe Ustavnega sodišča je potrebno pogoje za izdajo regulacijske začasne odredbe v skladu z 272. členom ZIZ obravnavati strožje. Takšne začasne odredbe ni mogoče izdati zaradi nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Izdaja takšne začasne odredbe je mogoča le v nujnih in izjemoma upravičenih primerih, z restriktivnim tolmačenjem pojma "nenadomestljiva škoda" in ob tehtanju položaja obeh strank.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00033590
ZP-1 člen 22, 22/3, 22/8.
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na območju RS - pravno relevantni pritožbeni razlogi - posledice izvršitve ukrepa
Pritožbeno sodišče storilcu sicer verjame, da ima lahko izvršitev prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za storilca veliko neugodnih posledic in da mu je s tem oteženo prihajanje na delovno mesto, ker je zaposlen v Sloveniji, vendar niti na podlagi tega, niti na podlagi pritožbeno izraženega obžalovanja za storjeni prekršek, ne more spremeniti izpodbijane odločitve.
posredniška pogodba - posredovanje pri prodaji nepremičnine - plačilo provizije za posredovanje - obveznost posrednika - zavrnitev dokaznega predloga - domneva o popolnosti listine
Posrednik je z ustrezno skrbnostjo opravil svojo vlogo, tožeča stranka, za katero je delal, pa je s tem tista, ki je našla kupca za nepremičnino. Posrednik je kot predstavnik tožeče stranke ravnal skladno z določili 13. in 14. člena ZNPosr. Tožena stranka z ničemer ne podkrepi svojih trditev o tem, zakaj naj tožeča stranka ne bi ravnala pravilno, niti ne izkaže, da naj bi prišlo do kršitve zakona.
Odločitev o zavrnitvi dokaznih predlogov za zaslišanje je pravilna. Tudi če bi zaslišani izpovedali, kot to navaja tožena stranka, je v zadevi pomembno, da je bilo plačilo za delo dogovorjeno s pisno pogodbo, česar ustni dogovori niti ne morejo spreminjati, ni pa dvoma, da je bilo plačilo dogovorjeno, delo pa opravljeno, kar jasno in nedvoumno izhaja iz predložene elektronske pošte.
ZFPPIPP člen 271, 277, 399, 399/4, 399/4-4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
osebni stečaj dolžnika - odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - izpodbojno pravno dejanje - izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika
Po četrtem odstavku 399. člena ZFPPIPP (med drugim) velja, če se ne dokaže drugače, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti v primeru, če je stečajni dolžnik izvedel pravno dejanje, ki ima po 271. členu ZFPPIPP značilnost izpodbojnega pravnega dejanja in je bil v skladu z 277. členom ZFPPIPP uveljavljen zahtevek za izpodbijanje tega pravnega dejanja.
Navedena zakonska domneva je izpodbojna, na dolžniku pa je dokazno breme, da dokaže, da z izpodbijanim dejanjem upniki niso bili oškodovani.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00032354
URS člen 36. ZKP člen 18, 18/2, 214, 220. ZIKS-1 člen 238. Pravilnik o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov (2009) člen 33.
predlog za izločitev dokazov - nedovoljeni dokazi - dokazi, pridobljeni izven kazenskega postopka - pravosodni policist - pooblastila pravosodnih policistov - zavod za prestajanje kazni zapora - ukrepi za zagotavljanje varnosti ter reda in discipline - pregled bivalnih prostorov in osebnih predmetov zapornika - osebni pregled - zaseg in odvzem predmetov
Pravosodni policisti so imeli zakonsko pooblastilo za osebni pregled zapornika in pregled njegovih bivalnih prostorov ter osebne prtljage po v relevantnem času veljavnem 238. členu ZIKS-1, ki je določal, da smejo pazniki tak pregled opraviti za zagotovitev varnosti, reda in discipline, in ni predvideval dodatnih pogojev, kot je pridobitev sodne odredbe ali izkazanost utemeljenih razlogov za sum, ki so značilni za hišno preiskavo po 214. členu ZKP.
Čeprav je treba ravnanje odvetnice presojati po merilu skrbnosti dobrega strokovnjaka (profesionalne skrbnosti), zavrnitev ugovora v postopku še ne avtomatično pomeni odgovornosti za nastalo škodo. Obveznost, ki jo z mandatno pogodbo prevzame odvetnik, je, kot je že bilo pojasnjeno, obligacija prizadevanja in ne obligacija rezultata (uspeha). Protipravnosti odvetnikovega ravnanja tudi ni mogoče enačiti z vsako pomanjkljivostjo oziroma napako v postopku. Narava pravniških poklicev namreč omogoča različno pravno presojo in tudi različno presojo izvedenih dokazov. Kršitev odvetnikove skrbnosti zato predstavlja ravnanje, pri katerem odvetnik ni pokazal običajne skrbnosti povprečnega strokovnjaka z istega področja.