CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00035374
URS člen 27, 30. ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 542, 542/1, 542/1-1, 542/3. ZPP člen 8, 212, 339, 339/2, 339/2-14.
odškodnina zaradi neupravičenega odvzema prostosti - odškodnina zaradi neutemeljenega pripora - objektivna odgovornost države - domneva nedolžnosti - izključitev pravice do povračila škode - nedovoljeno ravnanje - priporni razlog ponovitvene nevarnost
Tožniku je bil v okviru kazenskega postopka, ki je tekel zoper njega v zvezi s temi dejanji, odrejen pripor. Razlog za odreditev pripora je bila ponovitvena nevarnost po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, ki je temeljila na opisu dejanj, zaradi katerih je tekel kazenski postopek, v katerem je bil tožnik oproščen. V sklepih o odreditvi in podaljšanju pripora so bile sicer ugotovljene tudi druge okoliščine (tožnikova osebnost), vendar te same po sebi glede na povzete obrazložitve sklepov niso utemeljevale pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, temveč šele v povezavi s tožnikovimi dejanji, glede katerih je tekel kazenski postopek. Obravnavana ravnanja tožnika, zaradi katerih je tekel zoper njega kazenski postopek in na opisu katerih je temeljil priporni razlog, torej nimajo znakov kaznivega dejanja, taka ravnanja pa sama po sebi ne morejo predstavljati pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, saj za dejanje, ki ni kaznivo dejanje, ne more obstajati nevarnost ponovitve, dokončanja ali uresničitve grožnje, da bo izvršeno. Z oprostilno sodbo se je naknadno izkazala kot neutemeljena za pripor odločilna okoliščina o ponovitveni nevarnosti. Takšna ugotovitev zadošča za sklep, da v konkretnem primeru ni moč šteti, da je tožnik s svojim nedovoljenim ravnanjem povzročil, da mu je bila odvzeta prostost.
zdravstvene storitve - financiranje zdravstvenega varstva in zdravstvene nege - uvrstitev v višji plačni razred - splošni dogovor
Pravilno je sodišče presodilo, da so v ceno zdravstvene storitve stroški plač vključeni zgolj posredno, saj tožena stranka prejema od tožeče stranke račune za opravljene zdravstvene storitve, ki pa morajo biti sestavljeni v skladu s pogodbo in določilom 10. člena SD, kjer je izrecno navedeno katero višino plačnih razredov v socialno varstvenih zavodih izvajalci načrtujejo in v kakšni višini se posamezni del kalkulativnega elementa plač upošteva v cenah storitev zdravstvene nege. Prav tako je pravilno ugotovilo, da so v SD opredeljene osnovne plače kalkulativni element za določanje cen zdravstvenih storitev in ne gre za plače in plačne razrede zaposlenih pri izvajalcih. Na podlagi tega je sodišče tudi pravilno zaključilo, da tožena stranka ne more, ne glede na določilo četrtega odstavka 9. člena SD, sama spreminjati cene storitev zdravstvene nege in da bi do sprememb cene storitev zdravstvene nege skladno z določbo 63. člena ZZVZZ in 10. člena SD lahko prišlo le na podlagi sprejetega Aneksa k SD za leto 2017 in z uskladitvijo povečanja plačnih razredov tudi v določilih SD (10. člena) ter v prilogah, do česar pa ni prišlo. Med pravdnima strankama namreč ni bilo sporno, da je SSZS, katere članica je tudi tožeča stranka, predlagala spremembo 10. člena SD tako, da bi se za poslovno leto 2017 povečali plačni razredi, ki pa ni bila sprejeta. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje je zvišanje cen zdravstvenih storitev glede na določilo 63. člena ZZVZZ mogoče doseči le v pogajanjih med partnerji, med katerimi pa soglasje ni bilo doseženo, vlada pa je predlog SSZS zavrnila.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00033326
ZKP člen 137, 137/1. KZ-1 člen 324, 324/1, 324/1-1, 324/1-3.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - vožnja pod vplivom alkohola
V fazi ali v delu postopka pred ali ob tem, za začasni odvzem vozniškega dovoljenja po prvem odstavku 137. člena ZKP zadostuje verjetnost, ki je v obravnavanem primeru kljub pridobljenemu mnenju nepostavljenega izvedenca prometne stroke v zadostni meri izkazana. Po opisu dejanja iz vloženega obtožnega predloga je namreč jasno, da je obdolženemu očitana kvalificirana oblika kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa, ki tega v njegovi temeljni obliki ne odpravlja. Pomeni, da v primeru nedokazanosti kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu po 3. in 1. točki prvega odstavka 324. člena KZ-1 obdolženemu še vedno obstaja verjetnost obsodbe po prvem odstavku tega člena, kar tudi po presoji pritožbenega sodišča, ugotovitvam navedenega izvedenca v tej fazi postopka jemlje ustrezno težo oziroma tako, da jih kot ugotovitev, ki bi izključevale storitev zgornjega kaznivega dejanja v katerikoli njegovi obliki ni mogoče upoštevati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00033670
OZ člen 131. ZPP člen 1, 333. ZPP-E člen 125.
odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - odgovornost lastnika konj - spor iz civilnopravnega razmerja - spor iz delovnega razmerja - delo z elementi delovnega razmerja - dokazno breme - prosta izbira odvetnika - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko - rok za pritožbo - novela ZPP-E - dopolnitev pritožbe - rok za dopolnitev pritožbe
Kadar sta stranki sklenili dogovor, da bo tožnik opravljal telesno delo (kmetijska dela in opravila) na parcelah toženca, ta pa se je kot naročnik zavezal, da mu bo za to plačal, gre njuno razmerje opredeliti kot spor iz civilnopravnega razmerja dveh fizičnih oseb v smislu določbe 1. člena ZPP.
Glede na načelo proste izbire zagovornika in pooblaščenca se praviloma priznavajo potni stroški tudi odvetniku, ki ima sedež izven območja sodišča, kjer je tekel postopek, razen kadar sodišče ugotovi, da je bila izbira nerazumna, oziroma da gre za zlorabo.
domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse
Dolžnik ima po prejemu plačilnega naloga za plačilo sodne takse za ugovor tri procesne možnosti po ZST-1: 1. da plača sodno takso, 2. da vloži predlog za oprostitev, obročno ali odlog plačila sodne takse ali 3. da ugovarja plačilnemu nalogu. Vsako od teh procesnih možnosti mora opraviti v prekluzivnem zakonskem roku 8 dni od vročitve plačilnega naloga, sicer nastopijo pravne posledice. Samo pravočasni predlog za taksne ugodnosti in ugovor zoper plačilni nalog zadržita tek roka za plačilo sodne takse in preprečita nastanek pravnih posledic.
Ocena dokazov je torej pod črto skrbna in jasna ter je pritožbeni očitki niso omajali. Ker torej toženec ni izpolnil svoje obveznosti tako, kot je bila dogovorjena, ga je imela tožnica pravico terjati, njen zahtevek pa je tako v celoti utemeljen (prvi odstavek 239. člena OZ).
odločitev o pravdnih stroških - sprememba predpisa - cena odvetniških storitev - vrednost točke - sprememba vrednosti točke - čas opravljene storitve - nastanek terjatve
Tožena stranka utemeljeno navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo pri odmeri višine stroškov postopka uporabiti sedaj veljavno Odvetniško tarifo, ki v prvem odstavku 13. člena določa, da znaša vrednost točke 0,60 EUR. Sodišče prve stopnje je namreč o stroških postopka z izpodbijanim sklepom odločilo 18. 11. 2019, to je že po uveljavitvi spremembe Odvetniške tarife dne 6. 4. 2019. Čeprav so bila nekatera procesna dejanja v tem gospodarskem sporu opravljena še pred uveljavitvijo navedene spremembe Odvetniške tarife, je z vidika odmere stroškov postopka bistven čas odločanja sodišča. Takrat namreč nastane terjatev za povrnitev stroškov postopka nasprotni stranki.
ZGD-1 člen 52, 52/1, 512. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3. ZNP-1 člen 42.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - predlog predlagatelja za posredovanje informacij - utemeljenost predloga - presoja sodišča - navedbe strank - obrazložitev odločbe - bistvene kršitve določb postopka
Iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 758/2019 z dne 4. 12. 2019 izhaja stališče višjega sodišča do vsebine pravice družbenika do informacij in vpogleda, ki izhaja iz 512. člena ZGD-1. Pri tem je višje sodišče opozorilo na pravno teorijo in sodno prakso, ki se je izoblikovala na tem področju, s čimer je skušalo sodišče prve stopnje opozoriti na sporna vprašanja, ki jih mora sodišče prve stopnje razčisti pri ponovnem odločanju. Poleg tega je sodišču prve stopnje dalo navodilo, da naj v novem postopku ponovno presodi utemeljenost predloga in pri tem upošteva navedbe obeh strank postopka, ki sta jih (tudi) v zvezi z izpolnitvijo podali v okviru pritožbenega postopka. Sodišče prve stopnje bi zato v skladu z navodili sodišča druge stopnje moralo v ponovljenem postopku presoditi utemeljenost predloga, kar pomeni, da bi se moralo opredeliti do vseh spornih vprašanj glede katerih imata stranki postopka različna stališča, kakor tudi glede tega ali je nasprotna udeleženka s pojasnili, ki jih je posredovala z vlogami v tem postopku, pravzaprav že izpolnila svoj zahtevek, ki je predmet predloga. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku tako presojo opravilo, temveč je (drugače kot pri prvem odločanju) predlogu le ugodilo, saj je predlagatelj pri njem še vedno vztrajal.
Zgolj (pomanjkljivo) povzemanje stališč višjega sodišča ne more nadomestiti obrazložitve sodne odločbe, katere bistvo je argumentirano podano stališče sodišča prve stopnje o navedbah strank v postopku, ki se tičejo dejanske in materialnopravne podlage kot tudi procesnih predpostavk za odločanje v zadevi.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00035373
ZZZDR člen 84, 84/2.
razveza zakonske zveze - vrnitev darila - veljavnost pogodbe - nagib za sklenitev pogodbe - causa (kavza) - vrnitveni zahtevek
Kavza je ključnega pomena za presojo, ali je darilna pogodba po razvezi zakonske zveze preklicljiva ali ne, in sicer je ta preklicljiva le, če je bila poglavitni razlog daritve »vera v dosmrtno skupno življenje«. Zato je treba abstraktno kavzo preklicljivega darila po drugem odstavku 84. člena ZZZDR očistiti vsega, kar se ne tiče te vere. Obravnavani zahtevek ni utemeljen, če pravna podlaga darila ni v opredeljeni veri, ampak jo sestavljajo tudi drugi nagibi, ki morda celo prevladujejo.
Čeprav je treba ravnanje odvetnice presojati po merilu skrbnosti dobrega strokovnjaka (profesionalne skrbnosti), zavrnitev ugovora v postopku še ne avtomatično pomeni odgovornosti za nastalo škodo. Obveznost, ki jo z mandatno pogodbo prevzame odvetnik, je, kot je že bilo pojasnjeno, obligacija prizadevanja in ne obligacija rezultata (uspeha). Protipravnosti odvetnikovega ravnanja tudi ni mogoče enačiti z vsako pomanjkljivostjo oziroma napako v postopku. Narava pravniških poklicev namreč omogoča različno pravno presojo in tudi različno presojo izvedenih dokazov. Kršitev odvetnikove skrbnosti zato predstavlja ravnanje, pri katerem odvetnik ni pokazal običajne skrbnosti povprečnega strokovnjaka z istega področja.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00033590
ZP-1 člen 22, 22/3, 22/8.
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na območju RS - pravno relevantni pritožbeni razlogi - posledice izvršitve ukrepa
Pritožbeno sodišče storilcu sicer verjame, da ima lahko izvršitev prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za storilca veliko neugodnih posledic in da mu je s tem oteženo prihajanje na delovno mesto, ker je zaposlen v Sloveniji, vendar niti na podlagi tega, niti na podlagi pritožbeno izraženega obžalovanja za storjeni prekršek, ne more spremeniti izpodbijane odločitve.
izločitev nedovoljenega dokaza - odredba preiskovalnega sodnika - odredba za pridobitev zaupnih bančnih podatkov - vsebina obrazložitve odločbe
Sodnik mora tudi v obrazložitvi odredbe izdane po določbah 156. člena ZKP pojasniti: 1) na podlagi česa ocenjuje, da so podani razlogi za sum, da naj bi osumljenec storil ali sodeloval pri storitvi določenega kaznivega dejanja (oziroma, da je za določeno osebo, ki ni osumljenec, mogoče utemeljeno sklepati, da je udeležena v finančnih transakcijah ali poslih osumljenca), kot tudi 2) potrebnosti pridobitve zaupnih bančnih podatkov, torej da bi utegnili biti dokaz v kazenskem postopku, ali so potrebni zaradi zasega predmetov ali zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi, oziroma premoženja v vrednosti premoženjske koristi.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je namreč v obravnavani zadevi preverilo evidenco kazenskih točk in tudi pridobilo plačilne naloge, ki jih je naštelo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa in pri tem sicer napačno povzelo pravno kvalifikacijo prekrška, ki ga je storilec storil 16. 11. 2019, saj je bil kaznovan za prekršek po 3. točki petega odstavka 105. člena ZPrCP, vendar kljub temu pravilno ugotovilo, da je storilcu s plačilnim nalogom PP Mozirje z dne 16. 11. 2019 bilo izrečenih 16 kazenskih točk in da je s tem izpolnil pogoje za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
stroški stečajnega postopka - uveljavljanje izločitvene pravice - zamuda roka za prijavo izločitvene pravice v stečajnem postopku
V primeru, če bi pritožniki na nepremičninah zemljiškoknjižno stanje ustrezno uredili najkasneje do izdelave prvega osnovnega seznama preizkušenih terjatev, upravitelj preizkusa terjatev ne bi opravil.
Ker tako niso ravnali, je bilo preizkušenih 20 prijavljenih terjatev. Tudi stroški ocene vrednosti nepremičnin so nastali izključno zaradi neurejenega zemljiškoknjižnega stanja s strani izločitvenih upnikov.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00034027
ZP-1 člen 55a, 55a/4, 55a/5, 57c. ZPrCP člen 105, 105/4, 107, 107/2, 107/9, 107/12.
enotni postopek - postopek o prekršku - polovično plačilo globe - napoved pritožbe zoper sodbo - nedovoljena pritožba - vožnja pod vplivom alkohola - odklon preizkusa alkoholiziranosti - uživanje alkohola po prometni nezgodi
Sodišče prve stopnje ravnalo v skladu z zakonom, ko je obdolžencu določilo globo za vsak posamezni prekršek, mu nato v skladu s 27. členom ZP-1 izreklo enotno globo v višini seštevka posamezno določenih glob in ga v drugem odstavku pravnega pouka prepisa izreka sodbe (l. št. 46 – 48) poučilo, da lahko v primeru, če zoper sodbo v delu, ki se nanaša na prekrške pod točkami 2., 3. in 4. izreka te sodbe, ne napove pritožbe, plača polovično globo, ki jo mora plačati v roku osmih dni po izteku roka za pritožbo. Iz takega pravnega pouka je povsem jasno za koliko bo znižana enotna globa v primeru, če se obdolženec odloči, da se glede katerega od posameznih prekrškov ne bo pritožil in so pritožbeni očitki o dvoumnem in nedefiniranem pravnem pouku neutemeljeni.
Domnevo iz drugega odstavka 107. člena ZPrCP o naknadnem strinjanju z rezultatom preizkusa z elektronskim alkotestom je mogoče uporabiti le v primeru, ko gre za preizkus alkoholiziranosti voznika, ki je bil ustavljen med vožnjo, ne pa tudi v primeru, kot je obravnavani, ko je torej preizkus z elektronskim alkotestom bil odrejen in opravljen dosti kasneje na obdolženčevem domu in ko je obdolženec celo izjavil, da je alkohol užival po vožnji. V takem primeru gre za situacijo iz devetega odstavka 107. člena ZPrCP, ki določa, da neposrednemu udeležencu prometne nesreče, ki je zapustil mesto prometne nesreče in izjavil, da je po prometni nesreči užival alkoholne pijače, prepovedane droge, psihoaktivna zdravila ali druge psihoaktivne snovi, policist mora odrediti strokovni pregled. Brez strokovnega pregleda in naknadno pridobljenega izvedenskega mnenja izvedenca toksikologa ni mogoče zanesljivo ugotoviti koncentracije alkohola v obdolženčevem organizmu v času vožnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSM00033935
SPZ člen 92. SZ-1 člen 111. ZIZ člen 272. ZPP člen 277, 318.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - reivindikacija - vrnitev nepremičnine v posest - nezakonito bivanje v stanovanju - regulacijska začasna odredba - začasna ureditev spornega razmerja - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode
Zgolj priznavanje obligacijskega zahtevka pa tožencu ne daje solastninskih pravic na nepremičnini, kot zmotno meni pritožba.
V okviru citirane odločbe Ustavnega sodišča je potrebno pogoje za izdajo regulacijske začasne odredbe v skladu z 272. členom ZIZ obravnavati strožje. Takšne začasne odredbe ni mogoče izdati zaradi nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Izdaja takšne začasne odredbe je mogoča le v nujnih in izjemoma upravičenih primerih, z restriktivnim tolmačenjem pojma "nenadomestljiva škoda" in ob tehtanju položaja obeh strank.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STVARNO PRAVO
VSL00033879
SZ-1 člen 35, 35/2.
pogodba o upravljanju - stroški upravnika - veljavnost pogodbe o upravljanju - načelo nemo plus iuris transferre potest quam ipse habet - solastniški delež - zavezovalni pravni posel - premoženje pravne osebe - zakoniti zastopnik družbe - volja - pravica do zasebne lastnine - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - vknjižba v zemljiško knjigo
Materialnopravno stališče tožeče stranke, po katerem se solastniški delež soglašajočih etažnih lastnikov presoja šele po poteku trimesečnega roka, določenega v drugem odstavku 35. člena Stanovanjskega zakona, ni pravilno. Upravnik ima po citirani določbi SZ-1 res največ tri mesece časa, da zbere ustrezno število podpisov (po tej določbi je dopusten tudi krajši rok). Vendar, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, se mora veljavnost podpisa posameznega etažnega lastnika upoštevati samo glede deleža, s katerim je razpolagal v trenutku podpisa pogodbe. Nasprotno stališče bi namreč kršilo pravilo, da nihče ne more na drugega prenesti več pravic, kot jih ima sam (nemo plus iuris transferre potest quam ipse habet).
Sledeč materialnopravnemu naziranju tožeče stranke, da ni potrebe po razlikovanju med premoženjem pravne in fizične osebe, bi lahko upnik pravne osebe v posledici ravnanj zakonitih zastopnikov, ki so v imenu pravne osebe prevzeli določene obveznosti, za poplačilo svojih terjatev vselej posegel na premoženje zakonitih zastopnikov. Takšno naziranje pa je v nasprotju tako z ustavno ureditvijo v Republiki Sloveniji, po kateri je pravica do zasebne lastnine zagotovljena tudi pravnim osebam, zato premoženja (obstoječe) pravne osebe ni mogoče hkrati šteti (tudi) kot premoženja fizične osebe, kakor tudi pravilom gospodarskega prava, po katerih zakoniti zastopnik oziroma družbenik družbe z omejeno odgovornostjo (vse omenjene družbe so organizirane kot d. o. o.) ni osebno odgovoren za dolgove družbe.
Prodajalec z izstavitvijo zemljiškoknjižnega dovolila kupcu nepremičnine omogoči, da se ta vknjiži v zemljiški knjigi kot lastnik; ni pa na prodajalcu obveznost, da poskrbi za to, da se bo lastnik tudi v resnici vknjižil v zemljiški knjigi.
Sodišče izda sklep o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi obvestila organa, pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk, vpogleda v evidenco kazenskih točk in pridobljene odločbe o prekršku, s katero so storilcu izrečene kazenske točke za prekršek storjen v času preizkusne dobe. Ker gre za enostaven ugotovitveni postopek v okviru katerega sodišče nima možnosti upoštevanja konkretnih okoliščin prekrška niti navedb o posledicah, ki jih bo za storilčevo življenje imela izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, zaslišanje storilca pred izdajo sklepa o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni predvideno in je tudi nepotrebno.
ZZK-1 člen 33, 34, 36, 36/1, 38a, 124, 142, 142/1, 142/1-1, 149, 149/4.. OZ-UPB1 člen 52, 75.. SPZ člen 23.. ZN-UPB3 člen 60, 60/2, 61, 61/3, 64, 64a.
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - zemljiškoknjižno dovolilo - pooblastilo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - izvirnik in prepis - overjen prepis pooblastila
Zahtevi iz 34. člena ZZK-1 je zadoščeno, če je zemljiškoknjižnemu dovolilu priložen skladno z ZN overjen prepis izvirnika pooblastila, ki vsebuje ustrezno potrdilo, da gre za prepis izvirnika in je bil ta napravljen po notarjevem vpogledu v sam izvirnik pooblastila, pri čemer je bil tudi na izvirniku podpis pooblastitelja overjen skladno s strogimi pravili ZN.
Tudi če je storilec prekršek, zaradi katerega mu je bilo izrečenih novih 18 kazenskih točk, storil pred vročitvijo sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, se mu odložitev izvršitve prekliče na podlagi smiselne uporabe tretjega odstavka 202.e člena ZP-1.