nova zapuščinska obravnava - pozneje najdeno premoženje zapustnika
Iz takih izjav zakonitih dedinj ni razvidna njuna volja glede dednega razpolaganja z naknadno pridobljenim premoženjem (poslovnim prostorom). Glede ugotovitve navedene prave volje zakonitih dedinj, upoštevaje dejstvo, da pozneje najdeno premoženje (poslovni prostor po GURS-u ovrednoten na 63.000,00 EUR), znatno vrednostno presega zapuščino (413,22 EUR) po pokojni, ugotovljeno na prvotni zapuščinski obravnavi, bi zapuščinsko sodišče moralo ob uporabi določb drugega in prvega odstavka 221. člena ZD razpisati zapuščinsko obravnavo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00035557
OZ člen 198, 190.. SPZ člen 65, 95, 95/2, 95/8, 96.. ZPP člen 277, 318, 140, 140/1.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - možnost obravnavanja pred sodiščem - nedobroverni posestnik - plačilo najemnine oz. uporabnine - predpostavke za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve
Zamudna sodba je bila izdana v skladu z določbami ZPP, tožencu pa je bila s pravilno vročitvijo tožbe zagotovljena možnost obravnavanja pred sodiščem, zaradi česar se pritožba neutemeljeno sklicuje na bistveno kršitev določb postopka po 7. in 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijana sodba vsebuje utemeljitev in razloge o tem, zakaj sodišče prve stopnje meni, da je bila tožba tožencu pravilno vročena v odgovor. Zgolj nestrinjanje z razlogi in obrazložitvijo sodišča prve stopnje ne pomeni, da je podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Je pa utemeljena tožnikova graja odločitve sodišča prve stopnje, da je tožnik dolžan povrniti pravdne stroške drugemu tožencu, ki so nastali do umika tožbe. Okoliščine, ki jih je sodišče prve stopnje navedlo v 7. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, namreč ne dajejo podlage za zaključek, da je drugi toženec upravičen do povračila vseh stroškov postopka. V skladu s sodno prakso, na katero se pritožba tožnika sklicuje, pritožbeno sodišče pa povzema, bi bil drugi toženec kot nujni sospornik upravičen do povrnitve vseh stroškov od tožnika (torej tudi tistih, ki so mu nastali do umika tožbe), če bi pripoznal tožbeni zahtevek, kar bi ob smiselni uporabi pravila iz 157. člena ZPP omogočilo uporabo četrtega odstavka 161. člena ZPP.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00033904
ZDSS-1 člen 43, 43/1.. ZIZ člen 270.. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - direktor - odpoklic s funkcije - verjetnost obstoja terjatve
Razlogi v prid ugotovitvi, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, podana tožniku s strani tožene stranke - delodajalca, nezakonita, in da je utemeljen njegov zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi, sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, reparacijo za čas nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi in plačilo denarnega povračila v višini 18 plač, namreč v tej (začetni) fazi ne prevladujejo nad tistimi, ki kažejo nasprotno. Poleg tega pa tožnik v tem sporu zahteva izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve zlasti s sklicevanjem na tožbo, ki jo je v drugi zadevi vložil pred prvostopenjskim sodiščem, z zahtevkom za ugotovitev nezakonitosti sklepa o razrešitvi z mesta direktorja in plačilo odpravnine. V postopku za izdajo začasne odredbe se tožnik ne more sklicevati na drug spor, in le s tem utemeljevati verjetnost obstoja terjatve, čeprav gre za vsebinsko povezani zadevi. Zlasti ne zato, ker je bil drug spor, ki se je vodil pred prvostopenjskim sodiščem, že zaključen z izdajo sklepa o (stvarni) nepristojnosti, ki je postal pravnomočen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00040987
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 391. KZ-1 člen 135, 135/1.
grožnja - element ogroženosti in prestašenosti - dejansko stanje
Iz vsebine pritožbenih navedb, da se sodišče ni izreklo o ponujenih dokazih, iz katerih izhaja, da si oškodovanec in njegov oče izmišljata dogodke, ki bi jih naj storil obdolženec, pa je razbrati, da zagovornik uveljavlja kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
Okoliščine, da so oškodovanke na predobravnavnem naroku izjavile, da premoženjskopravnih zahtevkov ne uveljavljajo, kasneje, na glavni obravnavi pa so premoženjskopravne zahtevke vendarle uveljavljale, ne pomeni v pritožbi uveljavljane bistvene kršitve določb kazenskega postopka.
ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14. ZIZ člen 1, 20a, 21.
primeren izvršilni naslov - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - nedenarna obveznost - absolutna bistvena kršitev določb postopka - denarna obveznost - poziv na dopolnitev predloga - relativna bistvena kršitev določb postopka - določljiva obveznost
Obveznost mora biti določena tako, da ne pušča nobenih dvomov o tem, kakšna obveznost je dolgovana. Z ozirom na dejstvo, da se je v izvršilnem naslovu dolžnik zavezal skleniti "ustrezno pogodbo" ter izstaviti ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo, zahteva po določenosti oz. določljivosti terja, da je mogoče (natančno) ugotoviti, kaj predstavlja "ustrezno" ravnanje dolžnika. Medtem ko je ustreznost zemljiškoknjižnega dovolila iz izvršilnega zapisa razvidna (prenos solastniškega deleža na navedeni nepremičnini na svoja otroka, tako da bosta postala solastnika njegovega do 1/4 solastnega deleža vsak do 1/2), pa to ne velja glede pogodbe, katero bi dolžnik moral skleniti, kot je pravilno ocenilo že sodišče prve stopnje. O tem, kaj v konkretnem primeru predstavlja "ustrezno pogodbo" namreč ni mogoče zanesljivo sklepati, saj je prenos lastninske pravice mogoče opraviti na temelju več različnih pogodb. Pri tem se ni mogoče strinjati s pritožbo, da je s takim zapisom dolžniku (dopustno) prepuščeno, kakšno pogodbo bo sklenil in da je bistven namen, ki naj se doseže z izpolnitvijo obveznosti, to pa je prenos lastništva nepremičnine na otroka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ENERGETIKA - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00068620
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-3. SPZ člen 32, 33, 33/3. EZ-1 člen 82. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - motenje posesti z odvzemom električne energije - posredna posest - protipravnost motenja posesti - dobava električne energije - odklop električne energije - transformatorska postaja - verjetnost obstoja terjatve - nastanek težko nadomestljive škode - škoda zaradi izpada električne energije - stroški postopka zavarovanja
Tožeča stranka je z verjetnostjo uspela dokazati obstoj terjatve po tožbi v sporu o motenju posesti. Tožena stranka je motila tožečo stranko pri dobavi električne energije s tem, ko ni dopustila vstopa pooblaščenim strokovnjakom, ki bi nemudoma odpravili okvaro na razdelilni postaji in ponovno vzpostavili dotok električne energije.
Ko gre za posredno posest, je dopustno upoštevati tudi škodo, ki nastaja neposrednim posestnikom, to je najemnikom tožeče stranke.
Obstoj pravnega interesa je osnovna procesna predpostavka vsake zahteve za sodno varstvo, torej tudi tožbe ter vseh rednih in izrednih pravnih sredstev.
Sodba, na katero se je pri svoji odločitvi oprlo prvostopenjsko sodišče, je bila skozi postopek neprave obnove kazenskega postopka po 1. točki prvega odstavka 407. člena ZKP spremenjena v odločbi o kazenski sankciji, in sicer tako, da je bila prvotna odločba o kazenski sankciji odpravljena in v tem delu nadomeščena s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru, v kateri je bila izrečena nova, enotna kazen. S tem je sodba, na katero se je oprlo prvostopenjsko sodišče, torej v odločbi o kazenski sankciji izgubila svojo subjektiviteto. Denarna kazen, ki jo je z izpodbijano sodbo želelo izvršiti prvostopenjsko sodišče, je bila nadomeščena z enotno denarno kaznijo v višini 25.300,00 EUR, izrečeno s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru I Ks 1353/2013 z dne 10.4.2017, zato je mogoče izvršiti le slednjo. Glede na navedeno je prvostopenjsko sodišče s tem, ko se je oprlo na odločbo, ki v relevantnem delu ne obstoji več, zagrešilo kršitev kazenskega zakona po 5. točki 372. člena ZKP.
postopek v sporu majhne vrednosti - nova dejstva in novi dokazi - pripravljalna vloga - sprememba trditvene in dokazne podlage - prepozno navajanje dejstev in predlaganje dokazov - neupoštevanje navedb in dokazov - verodostojna listina kot dokaz
Sodišče prve stopnje glede na 451. člen ZPP pravilno ni upoštevalo prepoznih navedb in dokazov, podanih šele v pripravljalni vlogi.
ZPP člen 274, 319, 411. ZIZ člen 272. DZ člen 138.
začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - sprememba sklepa o začasni odredbi - sprememba pravnomočne začasne odredbe - začasna dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - spremenjene okoliščine - neizkazanost pogojev - ogroženost otroka
Predhodna odločitev o izdani začasni odredbi v konkretni zadevi ni ovira za obravnavanje novega predloga za izdajo začasne odredbe, saj je predlagatelj utemeljeval izdajo začasne odredbe z okoliščinami, ki so nastale po trenutku izdaje začasne odredbe.
Pritožbene navedbe ne vzpostavljajo dvoma o tem, da začasna dodelitev otrok v vzgojo in varstvo materi ter obseg stikov, ki je bil določen z začasno odredbo z dne 11. 9. 2019, otrok ne ogroža. Odločitev, kateri od staršev je bolj primeren za vzgojo in varstvo otrok, oziroma pri katerem od staršev so podani boljši pogoji za optimalni psihosocialni razvoj otrok ter kakšen bo najustreznejši obseg stikov med otrokom in staršem, ki mu otrok ne bo zaupan v varstvo in vzgojo, pa bo predmet presoje v končni odločbi.
zdravljenje v nadzorovani obravnavi - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - povzročanje materialne škode
Ravnanja osebe v 3. alineji drugega odstavka 80. člena ZDZdr so navedena alternativno in ne kumulativno, kar pomeni, da je pogoj iz 3. alineje 80. člena ZDZdr izpolnjen, če sodišče ugotovi že eno od navedenih ravnanj.
Izhajajoč iz splošne prepovedi, po kateri policija ne sme zasliševati oseb kot obdolžencev, prič ali izvedencev (tretji odstavek 148. člena ZKP), sodba na obvestilih občanov tako ali tako ne sme temeljiti, po prepovedi iz drugega odstavka 18. člena ZKP pa še manj, če so bila obvestila zbrana s kršitvijo ustavno določenih pravic in temeljnih svoboščin. Obe prepovedi bi bili z izločitvijo izjave navedene priče, vključno s priloženo fotografijo dodatno zavarovani le v primeru, ko Z. D. ne bi smela biti zaslišana kot priča (235. člen ZKP) ali ko bi se zaradi okoliščin iz 236. člena ZKP odrekla pričevanju.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00033397
ZKP člen 502b, 502b/3. URS člen 33, 34, 50, 53. KZ-1 člen 20, 20/2, 227, 227/2.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - dopolnitev preiskave - verjetnost škode - oškodovanje upnikov - premoženjska korist - nekonkretizirana pritožba - kaznivo dejanje oškodovanja upnikov
Na pritožbene navedbe, da obtožnica zoper obdolženega še ni vložena, saj je bila v ugovornem postopku vrnjena ODT zaradi dopolnitve preiskave, zaradi česar je zadeva še vedno v fazi sodne preiskave in posledično tudi ni mogoče odrediti podaljšanje ukrepa začasnega zavarovanja za obdobje enega leta, temveč le za šest mesecev, je pritožniku odgovorilo že prvostopno sodišče, ki je pojasnilo (točka 13 in ostale izpodbijanega sklepa), da gre v predmetni zadevi za procesno situacijo, ko je bil odrejen ukrep začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi in se je tudi pričel izvajati v fazi preiskave, zatem pa je bila vložena obtožnica, ob reševanju ugovora zoper obtožnico pa je zunajobravnavni senat zadevo vrnil tožilstvu, da le-to zahteva dopolnitev preiskave, kar je le-to v roku tudi storilo.
zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - sorazmernost ukrepa - protipravno pridobljena premoženjska korist - višina protipravne premoženjske koristi
Izhajajoč iz dejstva, da je K. M. eden izmed treh obtožencev v obravnavani kazenski zadevi, v kateri je že nekajkrat bilo odrejeno podaljšanje ukrepa začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi, je prvo sodišče povsem pravilno izhajalo iz tega, da je namreč mogoče odrediti ukrep začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi le do višine konkretnemu obdolžencu očitane protipravno pridobljene premoženjske koristi, ob tem pa sodišče zavezuje tudi ugotavljanje morebitne (ne)sorazmernosti takega ukrepa.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00034506
KZ-1 člen 45a, 235, 235/2-1.
ponareditev ali uničenje poslovnih listin - ponarejeni računi - poligrafsko testiranje - obvestilo o seji - namen kaznovanja
Različno od postopka s pritožbo iz stvarne pristojnosti okrožnega sodišča, v postopku s pritožbo iz stvarne pristojnosti okrajnega sodišča, strankina, v tem primeru pritožnikova zahteva, pritožbenega sodišča ne zavezuje, da bi pritožnika o seji obvestilo.
Izhajajoč iz namena kaznovanja po 45.a členu KZ-1 je to venomer osredotočeno na posameznega storilca kaznivega dejanja, ki se mu po splošnih pravilih iz prvega odstavka 49. člena KZ-1, kazen odmeri glede na težo dejanja in krivdo.
začasno zavarovanje premoženjskopravnega zahtevka oškodovanca - oškodovanec - predlog za podaljšanje začasnega zavarovanja
V takšni situaciji, ko torej upravičeni tožilec, ki bi kot edini legitimiran lahko napadel po sodišču prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje in zaključek, da F. V. ni oškodovanec in s tem poseg sodišča prve stopnje v opis kaznivega dejanja, pritožbe ni niti napovedal, niti vložil, tako sodišče prve stopnje F. V. ob podaji predloga za podaljšanje oziroma odreditev ukrepa začasnega zavarovanja, utemeljeno ni priznalo statusa oškodovanca in s tem legitimacije za podajo predloga za podaljšanje oziroma odreditev obravnavanega stvarnega omejevalnega ukrepa.
postopek za delitev solastnine - spor o predmetu in velikosti solastnih deležev - sklep o dedovanju - pravnomočno končan zapuščinski postopek
Glede na dejstvo, da sta zapuščinska postopka po očetu in materi nasprotnega udeleženca pravnomočno končana (zoper sklepa o dedovanju tudi nista bili vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti), so trditve nasprotnega udeleženca, da naj bi njegovi sodediči v zapuščinskem postopku po njegovih starših protipravno pridobili dedne deleže (pozneje odsvojene predlagateljici) na nepremičnini, ki je predmet delitve, ker naj bi zapuščinsko sodišče v teh zapuščinskih postopkih kršilo predpise in sprejelo napačne odločitve v škodo nasprotnega udeleženca, brezpredmetne z vidika tretjega odstavka 118. člena ZNP, saj spor med udeležencema v smislu te zakonske določbe, ki naj bi temeljil zgolj na domnevno napačnih odločitvah zapuščinskega sodišča, ni mogoč.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - stiki - korist mladoletnega otroka - stiki med šolskimi počitnicami
Začasno ureditev stikov narekuje ocena, da je otrokova korist tako hudo ogrožena, da ni mogoče čakati na odločitev o glavni stvari. Namen stikov je v ohranitvi vezi med očetom in hčerjo. Začasna odredba se zato izda tedaj, ko starša ne zmoreta skleniti dogovora o stikih oziroma ko stiki, kakršni tečejo na podlagi (izrecnega ali konkludentno sklenjenega) dogovora med staršema, ne zadostujejo za ohranitev vezi med otrokom in staršem, pri katerem otrok ne živi. Tudi pritožbeni preizkus tožnikovih očitkov je zato omejen na presojo, ali z začasno odredbo določen obseg stikov preprečuje nevarnost odtujitve med njim in hčerjo za čas trajanja postopka. Odgovor je pritrdilen. Presoja o optimalnem obsegu stikov bo predmet odločitve o glavni stvari.