ZDavP člen 15, 119, 119/1. Slovenski računovodski standardi standard 2, 6.
neopredmetena dolgoročna sredstva - davek od osebnih prejemkov
Po SRS 2 je mogoče kot neopredmetena dolgoročna sredstva šteti le tista neopredmetena dolgoročna sredstva, ki soustvarjajo poslovne zmogljivosti in niso zgolj postavke dolgoročnih časovnih razmejitev. V skladu z opredelitvami SRS 2 so to naložbe v pridobitev materialnih pravic ali dolgoročno vračunljivi stroški in izdatki, ki se pojavijo v zvezi s poslovanjem podjetja. Kodeks računovodskih načel v 53. načelu neopredmetena dolgoročna sredstva opredeljuje kot dolgoročne aktivne časovne razmejitve, kot so med drugim tudi drugi dolgoročno odloženi stroški, ki jih je mogoče obravnavati kot sredstva le ob domnevi, da bodo pri nadaljevanju poslovnega procesa zajeta v prodajno vrednost poslovnih učinkov. Navedeno pomeni, da mora biti povezanost naložbe s poslovanjem podjetja izkazana že v času izvajanja investicije. Tožnik pa te povezanosti (vlaganj z njegovim poslovanjem) v inšpiciranem obdobju (torej v letih 1995 do 1997) ni z ničemer izkazal, kar je pri pregledu poslovnih knjig in dokumentacije ugotovila inšpekcija (zapisnik z dne 20. 6. 2000), te ugotovitve pa je pri svoji odločitvi upoštevala tožena stranka.
ZDDPO člen 11, 12. Slovenski računovodski standardi standard 5.
davek od dobička pravnih oseb - odhodek davčnega zavezanca - odpis terjatev
Dokler neka listina ni verodostojna, se na njeni podlagi uveljavljane odhodke ne more presojati, ali predstavljajo neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti. Tožena stranka je pravilno uporabila SRS standard 5, ko je ugotovila, da za terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane v rednem roku ali ki niso poravnane v rednem roku, potrebno izkazati kot dvomljive in sporne, česar pa tožnik, kot sama priznava v tožbi, ni storil.
ZDoh člen 41, 67, 69, 41, 67, 69. ZDDPO člen 12, 12/1, 12, 12/1.
potni stroški - davek od dohodka iz premoženja
Sodišče ne najde zakonske podlage za pogojevanje priznanja stroškov, vezanih na uporabo vozila z odstotkom (70 %) uporabe vozila v poslovne namene, kot izhaja iz pojasnila Ministrstva za finance z dne 24. 2. 1994, na katerega se sklicuje prvostopni organ in tožena stranka. Zasebnik je na podlagi zgoraj citiranih predpisov upravičen do vseh izkazanih stroškov, vezanih na doseganje prihodkov. Breme dokazovanja pa je v primeru, kot je obravnavani, ko okoliščine opravičujejo dvom o namenski uporabi vozila oziroma kažejo na to, da je bilo lahko vozilo uporabljeno tudi v zasebne namene, na strani zasebnika.
uveljavljanje olajšave - investiranje v opredmetena osnovna sredstva
V obravnavanem primeru to pomeni, da za uveljavljanje davčne olajšave zaradi investiranja v opredmetena osnovna sredstva, ne zadošča zgolj nakup opredmetenega osnovnega sredstva in njegov vpis v poslovne knjige v razred 0, temveč bi moral tožnik za priznanje te olajšave, po mnenju sodišča, verodostojno izkazati tudi izpolnjevanje vsebinskih pogojev glede uporabe osnovnega sredstva, glede katerega uveljavlja olajšavo.
sprememba izbrane metode amortizacije - amortizacija
Tožeča stranka ni spreminjala metode amortiziranja, kar bi ob izpolnitvi zahtevanih pogojev lahko storila tudi iz enega obračunskega obdobja v drugo, temveč je spremenila zgolj stopnjo amortizacije iz 2 % na 10 %, za tako ravnanje pa nima podlage v SRS.
V naknadnem inšpekcijskem postopku ugotovljena dejstva v zvezi z obračunom amortizacije od poslovnih prostorov in v zvezi z oblikovanjem dolgoročnih rezervacij nova dejstva v smislu obnovitvenega razloga iz 1. točke 249. člena ZUP/86 predstavljajo, ker sporni postavki obračuna amortizacije in oblikovanja rezervacij v odmernih postopkih, v katerih je bilo odločeno v skrajšanem postopku zgolj na podlagi podatkov davčnih napovedi in priloženih listin ter uradnih podatkov davčnih organov, nista bili predmet preverjanja in torej dokazovanja zaradi ugotovitev relevantnih dejstev.