ČLOVEKOVE PRAVICE - DRUŽINSKO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS1015712
URS člen 23, 25, 53, 56, 157. ZUS-1 člen 4, 36, 59, 57. ZPP člen 339. ZZZDR člen 2, 106a, 119, 157, 178. ZIRD člen 7, 14, 32. 35. EKČP člen 8. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3.
pravica do družinskega življenja - stari starši - ukrepi centra za socialno delo - subsidiarni upravni spor - glavna obravnava v upravnem sporu
Razmerje med otroci in njihovimi starimi starši je pravno varovano po tretjem odstavku 53. člena Ustave, iz katerega izhaja tudi dolžnost države, da varuje družino. Vsebinsko enaka obveznost izhaja iz pravice do družinskega življenja iz 8. člena EKČP, kar potrjuje tudi sodna praksa ESČP. To pomeni, da je že z vidika ustavnih določil treba varovati pravico otrok do starih staršev, pa tudi pravico starih staršev do otrok in to ne le pred posegi države (v smislu ustavne pravice negativnega statusa), temveč skladno z Ustavo tudi z aktivnim ravnanjem in skrbjo državnih organov. To razmerje pa je drugačno kot razmerje med starši in otroci in uživa manjšo stopnjo pravnega varstva.
Razmerje med starimi starši in njihovimi vnuki (oziroma med mladoletnimi otroci in njihovimi bližnjimi sorodniki) lahko nastane in obstoji tudi brez predhodno izdanih pravnih aktov pristojnih organov. Oblastveni akti pristojnih organov lahko obstoj pravno varovanega razmerja le dodatno utemeljujejo. Če pa tako razmerje že obstoji, uživa tudi temu razmerju ustrezno pravno varstvo pravice do družinskega življenja iz 53. člena Ustave in 8. člena EKČP, ki se v Republiki Sloveniji uporabljata neposredno (15. člen Ustave).
Vrhovno sodišče pritrjuje tožnici, da je glede na okoliščine tega primera nastala tesna vez med starimi starši in vnuki, ki je temeljila tudi na dejstvu, da so bili v tem času brez skrbi svojih staršev. To razmerje je preseglo običajno razmerje med starimi starši in njihovimi vnuki, zato je glede na okoliščine tega primera nastalo družinsko življenje, ki je bilo varovano s pravico do družinskega življenja iz 53. člena Ustave ter 8. člena EKČP. Ta je tožnici zagotavljala pravno varstvo najmanj v tem, da bi ji bilo treba omogočiti nadaljnji razvoj takega razmerja, kolikor to ne bi bilo v nasprotju z interesi otrok, ter da bi skladno s tem izhodiščem morala biti njena izražena volja ustrezno upoštevana v postopkih odločanja o nadaljnji vzgoji in oskrbi otrok.
Tudi v sedanji situaciji, ki je že obstajala v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje, ima torej tožnica zato, ker ji je bilo v času pred odločitvijo sodišča prve stopnje rejniško dovoljenje zavrnjeno z odločbo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, za varstvo svojega pravno varovanega interesa na voljo učinkovito sodno varstvo v upravnem sporu zoper to odločbo. Posledično pa to pomeni, da na podlagi 4. člena ZUS-1 ni mogoče uveljavljati tožbenega zahtevka o namestitvi otrok v njeno varstvo, saj bi ga tožnica lahko uveljavljala samo tedaj, če ne bi imela zagotovljenega drugega učinkovitega sodnega varstva. Navedeno pa tudi pomeni, da o navedenem vprašanju, ki je predmet drugega upravnega spora, ni mogoče odločati kot o predhodnem vprašanju v tem upravnem sporu, kar je predlagala tožnica, saj je to zaradi navedenega pogoja subsidiarnosti pravnega varstva iz 4. člena ZUS-1, ki je podlaga za presojo v tem primeru, zakonsko izključeno. O navedenem vprašanju zakonitosti citirane odločbe ministrstva je torej mogoče - kot navedeno - odločiti le v drugem upravnem sporu.
ZPP člen 367a, 367a/1. ZZZDR člen 96. OZ člen 94, 99.
dopuščena revizija - očetovstvo - priznanje očetovstva - izpodbijanje izjave o priznanju očetovstva - pravna praznina - anologija - rok za izpodbijanje - objektivni rok - napake volje - odločba Ustavnega sodišča
Revizija se dopusti glede vprašanja uporabe roka iz drugega odstavka 99. člena Obligacijskega zakonika za vložitev tožbe za izpodbijanje izjave o priznanju očetovstva.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3, 32/5, 32/6. URS člen 54, 56.
odvzem otroka – namestitev v rejniško družino – ureditvena začasna odredba – pritožba - predlog za začasno dodelitev otroka v varstvo, vzgojo in oskrbo (njegovi materi) – test reverzibilnosti – odločanje na podlagi stanja spisa – izvajanje dokazov pri odločanju o začasni odredbi – nujnost začasne dodelitve otroka ni izkazana z zadostno verjetnostjo
Ob upoštevanju razlogov, zaradi katerih naj bi ji bil mld. otrok odvzet, tožnica zgolj z navedenimi splošnimi navedbami, da je na prvi pogled jasno, da otrok sodi k svoji mami, v obravnavani zadevi ne more z dovolj veliko stopnjo verjetnosti prepričati sodišča o nujnosti dodelitve ji mld. otroka v varstvo, vzgojo in oskrbo še pred odločitvijo o glavni stvari, še zlasti in posebej ob dejstvu, da naj bi svojo sposobnost skrbeti zanj šele dokazovala s postavitvijo izvedencev (psihologa in pedopsihologa), ki naj bi šele v nadaljevanju postopka podala aktualno mnenje o njeni starševski zmožnosti.
Revizija je bila dopuščena v smeri preizkusa materialnopravne in procesne pravilnosti odločitve sodišča druge stopnje o zvišanju na prvi stopnji sojenja določene (znižane) preživnine.
PRAVO DRUŽB - OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018696
ZGD-1 člen 481, 481/7. ZPP člen 3, 3/3, 306, 306/4, 306/5. OZ člen 3, 5, 7.
zahteva za varstvo zakonitosti - delitev skupnega premoženja skupno premoženje zakoncev - družbena pogodba - razpolaganje s poslovnim deležem - odsvojitev poslovnega deleža tretjemu - soglasje družbenikov - sodna poravnava - dovoljenost sodne poravnave - zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati - načelo vestnosti in poštenja - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - morala - kogentna določba zakona
Po sedmem odstavku 481. člena ZGD-1 lahko družbena pogodba določi, da je za odsvojitev poslovnega deleža osebam, ki niso družbeniki, potrebno soglasje večine ali vseh družbenikov, in določi pogoje za izdajo soglasja. Že sama dikcija zakonskega določila, kaže, da ne gre za prisilni predpis. V dispoziciji družbenikov ostaja, ali bodo z družbeno pogodbo omejili sicer prosto razpolaganje s poslovnim deležem ali ne. Če možnost izkoristijo in prosto razpolaganje s poslovnim deležem omejijo, je ravnanje družbenika, ki te omejitve ne spoštuje, v nasprotju z družbeno pogodbo, in ne s predpisom, ki družbenikom takšno možnost izrecno dopušča.
Za ugotavljanje obsega skupnega premoženja in deležev zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev na skupnem premoženju se uporabljajo določbe ZZZDR (51. in 59. člen v zvezi z 12. členom ZZZDR). Tudi za povrnitev vlaganj enega zakonca v posebno premoženje drugega zakonca pravilno pravno podlago predstavljajo določbe ZZZDR o premoženjskih razmerjih med zakoncema. Kadar pa sta zakonca ali zunajzakonska partnerja vlagala v nepremičnino tretje osebe, se v razmerju med njima uporabljajo navedene določbe ZZZDR, v razmerju do tretje osebe pa določbe o neupravičeni pridobitvi (48. člen SPZ ter 190. člen OZ).
Revizija se dopusti v smeri materialnopravnega preizkusa pravnomočne odločitve o višini preživnine za mladoletna otroka pravdnih strank oziroma porazdelitvi preživninskega bremena med njima.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilno stališče iz pravnomočne sodbe o neuporabi določb 190. člena in 198. člena Obligacijskega zakonika v konkretni zadevi.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - stiki z otrokom - koristi otroka
Vrhovno sodišče ugotavlja, da pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani. V skladu s 367.c členom ZPP je zato Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.
dopuščena revizija - preživnina - preživljanje mladoletnega otroka - sprememba preživnine - spremenjene okoliščine - koristi otroka - bistveno spremenjene okoliščine - načelo enakega varstva pravic - pravica do izjave v postopku
Spremenjene potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca so pravni pojem, ki ga je potrebno razlagati tako, da morajo biti te spremembe bistvene. Šele kot in če sodišče ugotovi, da so se pravno pomembne okoliščine, ki se tičejo bodisi potreb upravičenca bodisi zmožnosti zavezanca, bistvene spremenile, lahko pristopi k ponovnemu odmerjanju preživnine. Samo po sebi umevno je, da je ta test mogoče opraviti le tako, da sodišče primerja dejanske okoliščine iz časa prvotne določitve preživnine in tiste, ki so aktualne ob odločanju v pravdi po 132. členu ZZZD. Dejstvo, da je preživnina prvotno določena s sporazumom staršev, ni ovira za opisano primerjavo. Sodišče v takem primeru presoja dejstva, zajeta s časovnimi mejami pravnomočnosti sklepa, ki je bil izdan v nepravdnem postopku.
Dogovor o dodelitvi otroka enemu od staršev in plačevanju preživnine drugega od staršev ne more imeti pravne veljave, če družinska skupnost staršev in otrok dejansko ni razpadla. Tak navidezen dogovor tudi ne more predstavljati osnove za primerjavo tedanjih in sedanjih pravnorelevantnih okoliščin, ki so bistvene v postopku odločanja za spremembo preživnine po 132. členu ZZZDR.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3, 36, 36/1-3. ZZZDR člen 4, 4/2, 107, 107/1, 213, 213/1.
dopustnost tožbe - upravičena oseba za vložitev tožbe zoper sklep o postavitvi skrbnika za posebni primer otroku - začasna odredba - izpodbijanje očetovstva
Mati mladoletnega otroka, ki mu je bil s sklepom postavljen skrbnik za posebni primer (za vložitev tožbe za izpodbijanje očetovstva), je aktivno legitimirano izpodbijati tak sklep v upravnem sporu in s tem v zvezi predlagati izdajo začasne odredbe.
V konkretnem primeru je treba z izdano začasno odredbo zagotovitvi učinkovito sodno varstvo. Brez nje bi namreč kolizijski skrbnik v otrokovem imenu, to je kot njegov zastopnik, sprožil postopek za izpodbijanje očetovstva, kar bi lahko vodilo do pravnomočne odločitve o očetovstvu v pravdi še pred koncem tega upravnega spora. V takem primeru pa ne bi bilo več mogoče doseči prejšnjega stanja (torej kot da omenjeni postopek ni bil začet), čeprav bi se kasneje v upravnem sporu izkazalo, da je izpodbijana odločba o postavitvi kolizijskega skrbnika in obveznostih, ki naj jih izvrši, nezakonita.
ZZZDR člen 132. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - preživljanje otrok - zvišanje preživnine - višina preživnine - potrebe preživninskega upravičenca - zmožnosti preživninskega zavezanca - prejemanje socialne pomoči - socialna pomoč enega od staršev - vštevanje socialne pomoči
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je pravilna presoja pritožbenega sodišča, da se preživninska obveznost obeh staršev oziroma toženca zniža za višino (dela) prejete denarne socialne pomoči.
DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0018741
ZPP člen 392. URS člen 22, 23, 23/1. ZZZDR člen 129, 131c, 132, 132/3. OZ člen 112, 316, 316-5.
dopuščena revizija - preživljanje otroka - preživnina - višina preživnine - zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine - sodna poravnava - pravnomočnost - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - navadno sosporništvo - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo - odgovor na pritožbene navedbe - pobotanje preživninske terjatve - odpoved skupnemu premoženju - sklepčnost tožbe - pravica do izjave - zmožnosti preživninskega zavezanca - krivda za brezposelnost - odplačevanje kredita - sodba presenečenja
Razlog (pogoj) za spremembo preživnine je sprememba okoliščin, ki so bile podlaga za njeno določitev. Če spremenjenih potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca sodišče ne ugotovi, ne more spremeniti preživnine ne glede na to, da ta morebiti ni ustrezna in ne krije vseh potreb preživninskega upravičenca.
Po ugotovitvi spremenjenih potreb upravičenca ali/in zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena (132. člen ZZZDR), mora sodišče spremeniti višino preživnine glede na (spremenjene) potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca (129. člen ZZZDR). S tem ne poseže v institut pravnomočnosti, saj zakon sam v 132. členu ZZZDR določa pogoje za poseg v pravnomočno sodno odločbo.
dopuščena revizija - premoženjska razmerja med starši in otroki - preživljanje otroka - preživnina - zmožnosti preživninskega zavezanca - pomoč starih staršev - darilo
Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 282/2015 z dne 17. 12. 2015 dopustilo tožnikovo revizijo glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilno stališče sodišča druge stopnje, da se pri odmeri višine preživnine upošteva denarna pomoč tožnikovih staršev.
Materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca (129. člen ZZZDR) so pravni pojem, ki mu v dejanskem življenju ustreza vse tisto zavezančevo premoženje, ki po svoji naravi lahko denarno krije stroške za življenjske potrebe otroka, s katerimi se zagotavlja uspešen telesni in duševni razvoja otroka (129.a člen ZZZDR). Te lastnosti nima samo plača zavezanca, marveč tudi vsi ostali dejanski prejemki (npr. socialne dajatve). Dejanski prejemek, ki ga zavezanec lahko po dejanski naravi namenja za zagotavljanje otrokovih potreb, pa je tudi darilo, ki ga prejme ali prejema. Ker darilo dejansko ni izvzeto iz zavezančevega premoženja in ker tudi ni nobenega stvarno utemeljenega razloga, da bi bilo prejeto darilo pravno izvzeto iz sredstev, s katerimi razpolaga zavezanec, ga je treba upoštevati kot del njegovih materialnih zmožnosti.
ZUS-1 člen 32, EKČP člen 8. URS člen 53, 54, 56. ZIRD člen 14.
začasna odredba - začasna ureditev spornega razmerja - pravica do družinskega življenja - razmerje med starimi starši in otroci
Sodišče lahko v upravnem sporu skladno z zakonom z začasno odredbo začasno uredi le tisto sporno razmerje, ki je predmet spora med tožečo in toženo stranko, ki ga v posameznem primeru obravnava sodišče (tretji odstavek 32. člena ZUS-1). Mogoče je torej začasno urediti le tista vprašanja in razmerja, o katerih lahko sodišče na podlagi vložene tožbe sploh odloči. To velja tako za sodišče prve stopnje kot tudi za Vrhovno sodišče. Ker se v tem upravnem sporu ne izpodbija zgoraj navedenih upravnih aktov, s katerimi je bilo odločeno o namestitvi otrok, je pri odločanju o pritožbi v zvezi z izdajo začasne odredbe zato Vrhovno sodišče dolžno spoštovati navedene veljavne upravne akte in ne more začasno odrediti ukrepov, ki jih zahteva pritožnica, saj bi s tem kršilo zakon.
dopuščena revizija - ugotovitev obsega skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - vrednost skupnega premoženja - vrednost nepremičnine po kreditni pogodbi - vrednost nepremičnine po leasing pogodbi - obresti - stroški financiranja
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se pri ugotavljanju skupnega premoženja pri izračunu deležev, ki so bili plačani iz posebnega in skupnega premoženja, upošteva zgolj vrednost po kupni pogodbi ali vrednost odplačanega kredita oziroma leasinga (tudi stroški in obresti).
dovoljenost revizije - nasprotna tožba - opredelitev vrednosti spornega predmeta - predhodno vprašanje - pravnomočnost - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - posebno premoženje - zavrženje revizije
Ker vrednost spornega predmeta tožbenega zahtevka po nasprotni tožbi ni bila označena, si pravdni stranki glede nasprotne tožbe nista zagotovili revizije, zato je nedovoljena in jo je revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP).
Glede na pravnomočno odločitev v zvezi s tožbenim zahtevkom po nasprotni tožbi, in sicer ugotovitev, da sporno premoženje spada v skupno premoženje, na katerem so deleži pravdnih strank enaki, in nedovoljenost revizije v tem delu, je bilo o tem predhodnem vprašanju že pravnomočno odločeno z odločitvijo v izreku, zato je revizijsko sodišče na to odločitev vezano (319. člen ZPP) in je odločitev o zavrnitvi tožbenih zahtevkov po tožbi, s katerimi tožnik zahteva ugotovitev, da je izključni lastnik sporne nepremičnine, in izstavitev zemljiškoknjižne listine, pravilna.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - razmerja med starši in otroki - vzgoja, varstvo in preživljanje otroka - dodelitev otroka
Vrhovno sodišče ugotavlja, da pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - spor iz razmerij med starši in otroki - uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča - preživnina - stiki z otrokom
Če bi v tej zadevi, predmet katere je razmerje med starši in otroki, odločalo Okrožno sodišče v Novem mestu kot krajevno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki imajo pogoste stike z materjo toženke oziroma zakonite zastopnice, saj je ta del sodnega osebja, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.