nakup nepremičnine - ugotovitev vzajemnosti - skrajšani ali poseben ugotovitveni postopek
Poseben ugotovitveni postopek se izvede za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembne za razjasnitev zadeve, ali zato, da se da strankam možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi.
komunalna inšpekcija - začasna odredba - ZUS-1 - odstranitev reklamnih panojev - težko popravljiva škoda - načelo sorazmernosti - javna korist
Kolikor niso izkazane hude posledice izvršitve v zvezi s težko popravljivo škodo, ki naj bi nastala tožnici, tudi ni mogoče ocenjevati, ali bi zadržanje izvršitve izpodbijanih prvostopnih dokončnih odločitev nasprotovalo javni koristi ali ne, ob dejstvu, da o glavni stvari v tem upravnem sporu še ni pravnomočno odločeno.
Pravilno je stališče revidenta, da je zahtevek a) pravočasno uveljavljal s tožbo in zato ni nastopilo zastaranje terjatve. Prenehanje pravice do sodnega varstva je glede sporne terjatve urejeno v Zakonu o kazenskem postopku - ZKP. Ob nastanku obveznosti je bil v veljavi ZKP/77 (Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 3/90) in bi v skladu s 542. členom tega zakona triletni zastaralni rok res potekel pred vložitvijo tožbe 29.10.1996. Vendar pa je glede zastaranja sporne terjatve odločilno, da je pred nastopom zastaranja dne 1.1.1995 pričel veljati ZKP/94, ki je poleg enake določbe o zastaranju, kot jo je imel že prejšnji zakon (539. člen ZKP/94), uvedel v prehodnih določbah še posebno določbo o zastaranju (562. člen ZKP/94), po kateri osebam, ki so bile neupravičeno obsojene pred 1.1.1954 in katere zaradi poteka roka iz prvega odstavka 539. člena tega zakona ne bi mogle uveljavljati pravice do povrnitve škode, ta pravica zastara v treh letih od dneva, ko začne veljati ta zakon (1.1.1995). Ob uveljavitvi ZKP/94 se je nehal uporabljati ZKP/77 (glej določbe 565. člena ZKP/94). Zato je treba glede zastaranja sporne terjatve upoštevati 562. člen ZKP/94, po katerem bi zastaranje nastopilo šele 3.1.1998, torej po vložitvi tožbe.
objektivna odgovornost - katastrofalna škoda - povrnitev negmotne škode - šport - tetraplegik - odgovornost letalskega društva - padalstvo kot nevarna dejavnost
Z včlanitvijo v društvo, ki se ukvarja s padalskim športom, član pristane na rizike, povezane s padalstvo. Zato društvo za škodo, ki jo član utrpi zaradi padalstva, lahko odgovarja le krivdno.
Odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med samimi temi listinami ali zapisniki oziroma "protispisnost" obstaja le takrat, ko je sodišče listinam ali zapisnikom pripisalo drugačno vsebino od tiste, ki jo imajo v resnici.
prekinitev pravdnega postopka zaradi vložitve pobude za presojo ustavnosti
Vnaprejšnji inštančni preizkus pravilnosti izbire prava, ki ga namerava sodišče uporabiti pri odločanju v okviru njegove pristojnosti, v stadiju s pritožbo zoper sklep o prekinitvi postopka ni možen; pomenil bi namreč nedopusten poseg v zakonsko urejen sistem odločanja na več stopnjah in v pravice strank do zajamčenih pravnih sredstev.
ZPP člen 339, 339/1, 355.ZOR člen 200. OZ. ZPOMZO.
povrnitev nepremoženjske škode - delno plačilo odškodnine - ugovor delne izpolnitve - ugotovitev dejstev na prvi stopnji - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - višina denarne odškodnine - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - zapadlost odškodninske terjatve - začetek teka zamudnih obresti - pravno mnenje - uveljavitev OZ in ZPOMZO - sprememba sodne prakse
Sodišče prve stopnje se pri odločanju o tožbenem zahtevku ni ukvarjalo s toženkinim ugovorom delnega plačila denarnega zadoščenja za tožnikovo nepremoženjsko škodo. Pritožbeno sodišče je ugodilo pritožbi toženke na podlagi dejstev, ki jih sodišče prve stopnje ni ugotavljalo in tako ravnalo v nasprotju z določbami 355. člena ZPP.
ZPP člen 214, 214/4, 362, 362/2.ZOR člen 195, 376, 376/2, 383, 388, 392, 392/3.
povrnitev premoženjske škode - zastaranje odškodninske terjatve izgubljen zaslužek - objektivni zastaralni rok - bodoča premoženjska škoda
Zastaranje terjatve za sukcesivno nastajajočo bodočo premoženjsko škodo začne teči, ko tožnik zve za bodočo škodo in jo lahko uveljavlja. Pravočasno sodno uveljavljanje prve tovrstne škode je pogoj za uveljavljanje nadaljnjih škod, ker pravočasno sodno uveljavljane prve terjatve pretrga zastaranje in začne po koncu pravdnega postopka znova teči zastaralni rok za naslednje istovrstne bodoče terjatve (tretji odstavek 392. člena ZOR).
ZD člen 142, 142/1.ZPP člen 7, 7/1, 7/2, 337, 337/1.
odgovornost dediča za dolgove zapustnika - omejitev odgovornosti dediča - trditveno in dokazno breme - pritožba - navajanje novih dejstev v pritožbi
Toženka v postopku na prvi stopnji ni zmogla trditvenega in dokaznega bremena o omejitvi svoje odgovornosti. Čeprav je v postopku sodelovala vse od moževe smrti v letu 1996, je šele prvič v pritožbi z dne 12.5.2003 ugovarjala omejitev svoje odgovornosti za zapustnikov dolg in o tem predložila kot dokaz sklep o dedovanju z dne 14.3.1997. Pri tem ni niti poskusila pojasniti, zakaj naj tega ugovora ne bi mogla uveljavljati in dokaza predložiti pravočasno. Zato je pravilna presoja pritožbenega sodišča, da so glede na prvi odstavek 337. člena ZPP njene pritožbene navedbe nedovoljena pritožbena novota.
objava popravka - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok - zavrženje tožbe
Upoštevajoč drugi odstavek 28. člena ZMed, v skladu s katerim mora biti popravek objavljen v prvi, le če prispe prepozno, pa v drugi izdaji oziroma oddaji medija po prejemu popravka, je bila tožba, ki bi jo moral tožnik vložiti najkasneje do 23.1.2005, vložil pa jo je šele 22.3.2005, vložena po poteku tridesetdnevnega prekluzivnega roka iz drugega odstavka 33. člena ZMed.
Protipravno ravna dolžnikov dolžnik, če krši prepoved izplačila terjatve, ki mu je bila izrečena z začasno odredbo. Če so podane še ostale predpostavke odškodninske odgovornosti, je dolžnikov dolžnik za takšno ravnanje lahko odškodninsko odgovoren.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23740
ZKP člen 420, 420/2.KZ člen 302, 302/1, 302/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - kršitev kazenskega zakona - preprečitev uradnega dejanja uradni osebi - uradno dejanje - tržna inšpekcija - vstop v prostore društva
Tržna inšpektorica, ki je opravljala uradno dejanje, za vstop v prostore društva ni potrebovala sodne odredbe, saj je šlo za zasebne prostore, ki pa niso predstavljali stanovanjskega prostora.
„Malomarnost“ v pomenu pravkar določbe 1012 ZOR je eden od konstitutivnih elementov porokovega ugovora oprostitve njegove obveznosti zaradi upnikove opustitve garancij (in ne morda „krivda“ v pomenu določbe prvega odstavka 154. člena ZOR kot eden izmed pogojev za deliktno obveznost).
Če dokazni predlog ni substanciran, je že to zadosten razlog za njegovo zavrnitev. Informativnih dokazov sodišče ne le ni dolžno izvajati, temveč jih niti ne sme izvajati.
Med pogodbenima strankama sporazumno dogovorjena poznejša pretvorba prvotno kot dela kupnine plačanega zneska v aro ni prepovedana in z materialnopravnega vidika spričo načela proste dispozicije pogodbenih strank (10. člen ZOR) v ničemer problematična.
Ob oceni teže obdolžencu očitanih kaznivih dejanj in obdolženčevega načina življenja (ko ni živel na naslovu svojega bivališča, temveč neprijavljen drugje), dejstvo, da je obdolženec slovenski državljan in ima v Sloveniji tudi družino, ne pretehta nad okoliščinami, ki kažejo na nevarnost, da bi v dani situaciji ilegalno zapustil ozemlje države in se izognil kazenskemu postopku, saj ima obdolženec sorodnike v Makedoniji in se k njim vrača.