ZOR člen 337, 337/2, 337, 337/2. ZPPSL člen 117, 117/2, 117, 117/2.
pobot terjatev
Nasprotne terjatve tožene stranke proti tožeči stranki (v stečaju), ki jih je sodišče prve stopnje ugotovilo v 3. točki izreka izpodbijane sodbe je mogoče pobotati z ugotovljenimi terjatvami tožeče stranke proti toženi stranki v 2. točki izreka, saj so nastale obe do dneva začetka stečaja. Zato veljajo za pobotane po določbi 2. odst. 117. člena ZPPSL. S pobotom pride do prenehanja terjatev, kar se zgodi takrat, ko se za pobot stečejo pogoji (2. odst. 337. člena ZOR).
potrdilo o izvršljivosti - razveljavitev potrdila o izvršljivosti
Ker je upnik predložil kot izvršilni naslov pravnomočno sodbo sodišča, na kateri je potrdilo o izvršljivosti, mora dolžnik predlagati razveljavitev potrdila pred sodiščem, ki je potrdilo o izvršljivosti izdalo (4. odstavek 42. člena ZIZ).
Sodba, s katero je bil končan spor v postopku majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava
ZPP (1977) člen 373, 373/4, 373, 373/4. ZDR člen 36a, 36a-1, 36a, 36a-1. ZTPDR člen 17, 17/2, 17, 17/2.
razporeditev - trajno presežni delavec
Če delodajalec v okviru reševanja trajno presežnih delavcev razporedi delavca na drugo delovno mesto, ki ne ustreza njegovi strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim, mora delavec s tako razporeditvijo soglašati, sicer je razporeditev nezakonita.
ZOR člen 510, 510/1, 510/3, 820, 820/1, 510, 510/1, 510/3, 820, 820/1.
odgovornost za pravne napake
Sankcij za pravne napake, ki jih lahko uveljavlja nasproti prodajalcu, kupec nepremičnmine ne more uveljavljati nasproti posredniku pri nakupu te nepremičnine.
Toženčevo nasutje gramoza na 150 m dolgi in 2 m široki poti, na kateri ima toženec sicer posest služnostne pravice hoje in vožnje, pomeni nedovoljeno in samovoljno ravnanje, zaradi katerega ima tožeča stranka ekonomski in pravni interes na sodno varstvo posesti.
ZOR člen 423, 423/1, 424, 424/1, 423, 423/1, 424, 424/1.
regresni zahtevek - delež
Tožeča stranka ne trdi, da je med pravdnimi strankami obstajal dogovor o deležu poplačila dolga osebi M., zato je svoj regresni zahtevek uperila zoper tožene stranke na podlagi 1. odstavka 424. člena ZOR po enakih delih. Na toženih strankah je bilo zato dokazno breme o drugačnem dogovoru med solidarnimi dolžniki. Ker torej tožene stranke niso uspele dokazati drugačnega notranjega razmerja pravdnih strank kot solidarnih dolžnikov, ima regresni zahtevek tožeče stranke zoper vse pritožnice podlago v 1. odstavku 423. člena in 1. odstavku 424. člena ZOR.
Odškodninska obveznost tistega, ki je za škodo odgovoren je v poravnanju škode (1. odstavek 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR). Škodo je mogoče povrniti na več načinov. Temeljni način je v tem, da odškodninski zavezanec vzpostavi prejšnje stanje (1. odstavek 185. člena ZOR), če pa to ni mogoče ali pa če ni nujno, da to stori odškodninski zavezanec, pa tako, da plača denarno odškodnino (3. in 4. odstavek 185. člena ZOR). Če je odškodninski zavezanec sam vzpostavil prejšnje stanje (četudi po ponovnem škodnem dogodku), je njegova odškodninska obveznost odpadla. Škode ki je ni več, tudi ni več mogoče reparirati.
Ravnanje prvostopenjskega sodišča v nasprotju z določbo 4. odst. 286. člena ZPP lahko pomeni (relativno) bistveno kršitev določb pravdnega postopka (1. odst. 339. člena ZPP), če je vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Zakonitost se v tem kontekstu nanaša na uporabo materialnega prava, pravilnost pa na ugotovljeno dejansko stanje.
ZOR člen 154, 154. ZPP člen 443, 449, 449/2, 458, 458/1, 443, 449, 449/2, 458, 458/1.
premoženjska škoda - elementi odškodninskega delikta - nastanek škode - spor majhne vrednosti
V sporu majhne vrednosti je pritožbeno sodišče vezano na dejansko ugotovitev prvostopnega sodišča, da škoda ni nastala. Zaradi odsotnosti enega od štirih nujnih pogojev za prisojo odškodnine je bilo z zavrnitvijo tožbenega zahtevka pravilno uporabljeno materialno pravo.
Kjub temu, da se je obdolženec v ponovljenem postopku branil z molkom, pa njegovi prejšnji zagovori (katere je sodišče prve stopnje prebralo in jih v izpodbijani sodbi tudi ocenilo) v povezavi z listinsko dokumentacijo: poročilom CSD in zdravniškim izvidom (iz katerega izhaja, da je v posledici obdolženčevega pretepanja -tudi s palico - kritičnega dne oškodovanka utrpela številne udarnine in podpludbe po hrbtu, zadnjici, spodnjih okončinah ter desni roki in izvin desnega zapestja udarnine) tudi po oceni sodišča druge stopnje ne dopuščajo dvoma v zaključek sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi o surovem ravnanju obdolženca s takrat 13-letno hčerko. Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da takšno sicer enkratno pretepanje otroka, ki pa je pustilo vidne sledove skoraj po celem telesu oškodovanke ter zahtevalo tudi zdravniško oskrbo oškodovankinega zapestja, presega običajne vzgojne prijeme in kaznovanje staršev. Pravilnosti takšne dokazne ocene in zaključka sodišča prve stopnje o krivdi obdolženca za očitano mu kaznivo dejanje, zato pritožba zgolj s sklicevanjem na tisti del zagovora obdolženca, v katerem je obdolženec prikazoval neprimerno oškodovankino vedenje kot vzrok za takšno svoje ravnanje, ne morejo omajati.
ZOR člen 1074, 1080, 1081, 1074, 1080, 1081. ZM člen 107, 107.
lastna menica - podjetje v stečaju
Toženec je s podpisom lastne bianco menice prevzel obveznosti poplačila določenega dolga podjetja v stečaju, zato so pritožbene trditve o neodgovornosti za obveznost neutemeljene.
ZZZDR člen 105, 105/1, 105, 105/1. ZPP člen 32, 32/2, 32/2-4, 32, 32/2, 32/2-4.
dodelitev otroka
Redna sodišča so pristojna odločati tudi o sporih o varstvu in vzgoji otrok (dodelitvi otrok), če starši ne živijo skupaj, a se ne morejo sporazumeti, pri katerem izmed njiju bo otrok živel.
ZOR člen 337, 337/1, 337, 337/1. ZPPSL člen 125, 125/1, 125, 125/1.
izpodbijanje pravnih dejanj
Če je bil namen strank pri sklenitvi prodajnih pogodb poplačilo terjatev tožene stranke z blagom, ne pa prevzem obveznosti, značilnih za prodajno pogodbo, potem je šlo za navidezno (prodajno) pogodbo, s katero se je hotelo prekriti pravi namen strank, ki je bil v nadomestni izpolnitvi (1. odst. 308. člena ZOR). Ta bi bila izpodbojna po določbah 125. člena ZPPSL. Vnaprejšnji dogovor o pobotu bi gotovo kazal na takšen namen pogodbenih strank. Na podlagi spisovnih podatkov pa nanj ni mogoče sklepati s samoumevnostjo.
sodna pristojnost - civilnopravno razmerje - stroški
Eno od temeljnih načel civilnopravnega razmerja je prirejenost strank. Za premoženjske in druge civilne pravice je značilno, da so po pravilu dispozitivne narave, kar pa za odredbo policista po 120. čl. ZVCP ne velja. Že to kaže na neenak položaj udeležencev razmerja in na to, da udeleženec v prometu nima možnosti izbire. Ravno to pa se odraža tudi v tem, da se o tem razmerju (tudi stroških, ki so pri tem nastali) ne odloča v pravdnem postopku. Vožnja pod vplivom alkohola je prekršek (117. čl. ZVCP). Stroški, ki nastanejo s preizkusom alkoholiziranosti, so zato nedvomno stroški, ki nastanejo v tem postopku.
ZOR člen 277, 400, 400/2, 277, 400, 400/2. ZPP člen 339, 339/1, 339, 339/1.
zamudne obresti - dogovor strank o stroških - omejitvena zakonodaja
Pogodbeni stranki se lahko dogovorita za višjo obrestno mero zamudnih obresti od obrestne mere zakonskih zamudnih obresti. Ta dogovor je omejen le s splošnimi ugovori po ZOR.
Določbe ZOR o učinkih razdrte pogodbe (132. člen) ter o posledicah neizpolnitve ali delne izpolnitve obveznosti, kadar je bila dana ara (80. in 81. člen), niso prisilne določbe. Stranki obligacijskega razmerja lahko zato v skladu z načelom avtonomije strank (10. člen ZOR) ob razvezi oz. razdoru pogodbe (četudi je le-ta posledica delne neizpolnitve obveznosti) razmerja med sabo uredita svobodno. V obravnavani zadevi sta pravdni stranki vse medsebojne obveznosti iz predkupne pogodbe uredili v dogovoru o razveljavitvi predkupne pogodbe, zato je ob odločanju o tožbenem zahtevku le ta bistven za ugotovitev obveznosti pravdnih strank.
Za pravno presojo razmerja med tožečo stranko - banko in toženci, ki so fizične osebe, je treba uporabiti določilo 2. odst. 399. čl. ZOR, ki glede najvišje pogodbene obrestne mere med drugimi osebami napotuje na poseben zakon. Ker le-ta nikoli ni bil sprejet, določili 2. in 4. odst. 399. čl. ZOR, ki sta blanketni normi, ne učinkujeta. Previsoko obrestno mero pogodbenih obresti je mogoče uspešno ugovarjati samo na podlagi določb, ki na splošno urejajo veljavnost pogodb oziroma njihovih posameznih določil. Od neplačanih obresti je mogoče zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo.