ZIZ člen 272, 272/1. ZDR člen 4, 47. ZDSS-1 člen 43.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve
Upoštevajoč posamezna dela in naloge kot so opredeljene v pogodbi o zaposlitvi in opisu delovnega mesta komercialist II, tožnik ni verjetno izkazal, da je tožena stranka nezakonito posegla v pravice tožnika iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi z opisom delovnih nalog komercialista II in s pozivom, da zaključi delo v carinski službi ter se preseli v drugo pisarno. Glede na predložene listine še ni verjetno izkazan obstoj terjatve, s katero tožnik želi ohraniti razporeditev na delovnem mestu komercialist II v carinski službi, s takšnim opisom del, za katerega sam meni, da je ustrezen in ga uveljavlja v postopku, zato njegov predlog za izdajo začasne odredbe, da se toženi stranki prepove razporediti ali zaposliti drugega delavca na tožnikovo delovno mesto komercialista II, ni utemeljen.
ZP-1 člen 2, 2/2, 27, 163, 163/3. ZPrCP člen 13, 107, 107/3, 107/12.
policijska pooblastila – preverjanje psihofizičnega stanja - preizkus alkoholiziranosti
Glede na v 107. členu ZPrCP predpisan postopek ugotavljanja alkoholiziranosti mora policist udeležencem cestnega prometa odrediti strokovni pregled le, če le ta zaradi zdravstvenega ali zaradi drugega, s tem povezanega objektivnega vzroka ne more opraviti preizkusa alkoholiziranosti po izdihanem zraku.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti
Tožnica ni dosegla pričakovanih rezultatov dela, svojega dela ni opravljala strokovno, pravočasno in kvalitetno, kar je razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
ZZRZI člen 39, 39/2, 40, 40/1. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-4. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103, 103/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti – rok za podajo odpovedi – mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved
V zvezi z rokom za podajo odpovedi invalidu II. in III. kategorije je sodna praksa v podobnih primerih zavzela enotno stališče, da se delodajalec o razlogih za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi v teh primerih dokončno seznani šele z vročitvijo mnenja komisije, ki je preverila pogoje za podajo odpovedi. Šele z ugotovitvijo komisije, da delodajalec delavcu invalidu utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe za ustrezno zaposlitev, nastopi razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu invalidu brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi v smislu določb prvega odstavka 102. člena ZPIZ-1. Brez takšne ugotovitve komisije razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu ni podan.
Kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je kršitev, ki je pritožbeno sodišče ne upošteva po uradni dolžnosti, ampak zgolj v okviru vložene pritožbe. Stranka, ki jo želi uveljaviti, mora zato nanjo opozoriti že v postopku pred sodiščem prve stopnje, in sicer takoj, ko je to mogoče.
ZPP člen 76, 81, 81/5, 205. 205/1, 205/1-3, 208. ZFPPIPP člen 441, 442, 442/1. ZGD-1 člen 8.
zavrženje tožbe – izbris iz sodnega registra – pravna oseba – sposobnost biti stranka – prekinitev postopka – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
ZPP v 3. točki 1. odstavka 205. člena določa, da se postopek prekine, če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati. ZPUOOD je razveljavil določbo od 6. do 10. odstavka 442. člena in 496. člen ZFPPIPP, ni pa posegel v institut prekinitve postopka, kot ga določa ZPP. Sodišče prve stopnje bi zato moralo zaradi izbrisa tožene stranke iz sodnega registra postopek prekiniti. Postopek bo nadaljevalo, ko bodo izpolnjeni pogoji iz 208. člena ZPP. Izbris iz sodnega registra namreč po 1. odstavku 442. člena ZFPPIPP ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe zahtevati plačilo njegove terjatve do te pravne osebe od osebno odgovornih družbenikov ali od drugih družbenikov na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti (8. člen ZGD-1) in na njegovo pravico zahtevati povrnitev škode od članov poslovodstva ali organa nadzora izbrisane pravne osebe.
ZDR člen 130, 130/1. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 53, 53/3.
dnevnice – povračilo stroškov na službeni poti - terenski dodatek – dokazno breme – ustni dogovor
Tožnik je do plačila dnevnic, glede na dejansko evidentirano in opravljeno delo v tujini, upravičen na podlagi določb prvega odstavka 130. člena ZDR, ki delodajalcu nalaga dolžnost povračila stroškov, ki jih ima delavec pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo v tretjem odstavku 53. člena določa, da se terenski dodatek in povračilo stroškov na službeni poti (torej tudi plačilo dnevnic) izključujeta, razen če je bil delavec z delovnega mesta, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, napoten na delo zaradi službenih potreb v drug kraj, poslan na teren oziroma na službeno pot v tretji kraj. Ker je tožnik upravičen do izplačila dnevnic, tožnik pa ni zatrjeval, da bi bil poslan na teren oziroma na službeno pot v tretji kraj (glede na citirano določilo kolektivne pogodbe bi bil do terenskega dodatka in dnevnic upravičen le v tem primeru), mu terenski dodatek ne pripada.
ZDR člen 83, 83/3, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 257, 257/3.
policist - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – zagovor – kaznivo dejanje zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
Vrhovno sodišče RS je že zavzelo stališče, da zagovor delavca ni formaliziran in ga ni mogoče šteti za nekakšen dokazni postopek ter ga primerjati s takšnim postopkom (npr. pravdnim postopkom), zato delodajalec pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni dolžan delavca seznaniti z dokazi, ki jih je ali pa jih še namerava pridobiti v zvezi z očitanimi kršitvami.
Tožnica (policistka) je izrabila svoj uradni položaj in prestopila mejo uradnih pravic, ko je mimo pravil o izrekanju denarnih kazni za storjene prekrške od treh tujih državljanov pobrala gotovino, pri čemer domnevnih prekrškov ni zabeležila. Policisti v okviru kaznovalnih nalog načeloma niso upravičeni prejemati denarja iz naslova denarnih kazni za prekrške, kadar pa ga že prejmejo, ga niso upravičeni obdržati zase, temveč je potrebno prekršek zabeležiti, izdati potrdilo o plačilu in denar izročiti delodajalcu. S tem, ko je tožnica denar obdržala zase, je pridobila protipravno premoženjsko korist. Tožnica je s svojim ravnanjem izpolnila vse znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po tretjem odstavku 257. člena KZ-1, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR.
odpravnina – izredna odpoved delavca – razlogi na strani delodajalca
Tožnica je bila pri toženi stranki pri njenih pravnih prednikih zaposlena 33 let, zato je v skladu s citirano določbo tretje alineje 109. člena ZDR upravičena do odpravnine v višini ene tretjine osnove, ki jo predstavlja povprečna plača za zadnje tri mesece, za vsako leto dela pri toženi stranki oziroma njenih pravnih prednikih.
kolektivni delovni spor - ugotovitev nezakonitosti stavke – nujnost – primernost – sorazmernost – test sorazmernosti – sestava stavkovnega odbora – prekinitev – prenehanje stavke
ZStk ne daje sodišču podlage za presojo zakonitosti stavke z vidika njene nujnosti, primernosti oziroma sorazmernosti, kot razmerja med koristjo, ki jo želijo doseči stavkajoči in delavci in škodo, ki jo stavka povzroči delodajalcu. Vrhovno sodišče RS je sicer res že zavzelo stališče, da mora zakonska ureditev prestati test sorazmernosti, kar pomeni, da mora biti stavka nujna, primerna in sorazmerna, ker se ji nasproti postavi pravica delodajalca do lastnine oziroma svoboda gospodarske pobude, ob tem pa je navedlo tudi, da za majhno korist stavka ni primerna, če povzroči velike težave ali škodo, ter poudarilo, da to ne pomeni, da se lahko stavka v tej smeri posebej omejuje, saj vsaka stavka posega v lastnino delodajalca, kot v njegovo gospodarsko pobudo. Pravica do stavke pomeni legalizacijo tiste škode, ki izvira iz odklonitve oziroma neizvajanja dela. Stavka ni prenehanje dela delavcev, temveč je sredstvo za dosego določenega cilja (ekonomske in socialne pravice in interesi iz dela).
ZStk v 4. čl. določa, da stavkovni odbor in predstavniki organov, ki jim je napovedana stavka, morajo od dneva napovedi stavke in med njo poskušati sporazumno rešiti nastali spor. Začasna prekinitev stavke je bila le ponudba delodajalcem, da so se dogovarjali o stavkovnih zahtevah. Delavci so namreč pričeli z delom, pri čemer je bil v nadaljevanju sklenjen sporazum, iz katerega izhaja, da bosta reprezentativna sindikata takoj po podpisu sporazuma zamrznila stavkovne aktivnosti in prenehala s stavko in da najkasneje do določenega datuma ne bosta pričela izvajati novih stavkovnih aktivnosti z vsebinsko istimi zahtevki. Če štejemo, da sporazum ni bil sklenjen, ker ga lahko sklenejo samo stranke, ki se pogajajo, ne pa ena stranka, je stavka formalno še trajala, in je bila zaključena šele z dnem, ko je bil sklenjen sporazum o zaključku stavke. Zato stavka iz navedenega razloga ni nezakonita.
Opustitev zadostnega in primernega ravnanja, ki bi bilo doseženo že samo s skrajšanjem verige, na katero je bil pripet pes, predstavlja neskrbno ravnanje, saj je zaradi predolge verige pes lahko dosegel območje, po katerem so hodili pohodniki in ki je bilo označeno kot planinska pot.
ZPP člen 100, 394, 394/1, 394/1-4, 394/1-10, 396, 396/1, 396/1-3, 401. OZ člen 184, 184/1.
obnova postopka – predlog – predlog za obnovo postopka – smrt stranke – procesna sposobnost – odškodninska odgovornost delodajalca – dediči – nepremoženjska škoda
Ker je imel tožnik pooblaščenca odvetnika, pooblastilo pooblaščencu zaradi smrti tožnika (stranka je umrla po izdaji prvostopenjske spdbe) ni prenehalo, ter je imel pooblaščenec še naprej pravico opravljati pravdna dejanja. V takem primeru ne pride do prekinitve postopka, pravni nasledniki pa vstopijo v procesnopravno razmerje, saj je procesno razmerje zajeto v univerzalnem nasledstvu. Ker ni mogoče šteti, da je prenehala tožnikova procesna sposobnost, ni podan razlog za obnovo postopka iz 4. točke prvega odstavka 394. člena ZPP.
V obravnavani zadevi je delovno sodišče odločalo o nepremoženjski škodi, ki jo je utrpel tožnik pri poškodbi na delu. Odškodnina za nepremoženjsko škodo v skladu s 1. odstavkom 184. člena OZ preide na dediče le, če je priznana s pravnomočno sodbo ali pisnim sporazumom. Vendar pa je sodna praksa v teh primerih zavzela širše stališče, in sicer, da se pravica podeduje, če je bil tožnik še živ v času zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, na podlagi katere se izda sodba prve stopnje. Dejstvo, ki ga torej tožena stranka navaja v predlogu in sicer, da je tožnik umrl po izdaji sodbe sodišča prve stopnje, tudi če bi bilo znano v času trajanja sojenja pred sodiščem druge stopnje, ne bi vplivalo na drugačno odločitev tega sodišča. Zato tudi ni podan razlog za obnovo postopka iz 10. točke 394. člena ZPP.
ZUSZJ člen 1, 1/1, 1/2, 13, 13/1, 13/2, 13/3. ZS člen 84. Pravilnik o sodnih tolmačih člen 1, 2, 2/2. ZPP člen 249.
odpravnina – tolmači – pravice gluhe osebe – odmera nagrade za tolmača
Ker ZUSZJ v 2. odstavku 1. člena določa, da lahko drug zakon določa drugačen način uveljavljanja pravic gluhih oseb, je ZS predpis, ki določa specialno pravno ureditev uveljavljanja pravic gluhih oseb v sodnih postopkih, ter tudi način povračila stroškov sodnih tolmačev. Ker Pravilnik o sodnih tolmačih smiselno velja tudi za tolmače za osebe, ki tolmačijo govorico in znake gluhonemih oziroma samo gluhih ali nemih, je treba pri odmeri nagrade za tolmača upoštevati specialno ureditev ter nagrado in stroške tolmača odmeriti po Pravilniku o sodnih tolmačih in ne po Tarifi za tolmače slovenskega znakovnega jezika.
ponovna vložitev predloga za taksno oprostitev – zavrženje predloga – res iudicata
Ker je tožnica predlog za taksno oprostitev podala že v tožbi in je bil ta pravnomočno zavrnjen, je sodišče prve stopnje njen ponovno vložen predlog upravičeno zavrglo.
ugotovitev višine solastniškega deleža – priposestvovanje – izdaja sklepa sodišča – uporaba nepremičnine – nedovoljena pritožbena novota – obrazložen odgovor na navedbe nasprotne stranke
Nepremičnina je ostala (tudi) po izdaji sklepa Okrajnega sodišča v Litiji N 11/94 z dne 12.7.1995 v solasti vsakega od obeh pravnih prednikov pravdnih strank do ½. Z omenjenim sklepom (ki naj bi bil glede na njune navedbe ključen dokaz tožnikov) je bila dejansko urejena zgolj uporaba nepremičnine.
Ker sodišče prve stopnje njunim splošnim trditvam o priposestvovanju ni sledilo prav zaradi ugotovitve, da nista bila dobroverna, je pritožbeno razpravljanje o možnosti izvenknjižnega priposestvovanja brezpredmetno.
ZASP člen 81, 146, 146/1, 147, 151, 182. OZ člen 198.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – kolektivne avtorske organizacije – avtorsko varovano delo – zaščita tujega avtorskega dela – odpoved avtorskemu honorarju – uporaba tujega prava – višina tarife – exceptio illegalis – dokazno breme
Tožena stranka je tista, ki je dolžna dokazati, da je v svojih poslovnih prostorih predvajala avtorsko nevarovano glasbo, ki je prosta plačila kolektivnim organizacijam. Tožena stranka je res zatrjevala, da so se tuji avtorji predvajanih glasbenih del odpovedali svojim materialnim avtorskim pravicam, vendar teh trditev ni dokazala.
Tožeča stranka je Pravilnik 2006 sprejela v nasprotju z zakonom (brez soglasja reprezentativnih združenj uporabnikov), zato ne more imeti pravne veljave. Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko je odklonilo uporabo tarife Pravilnika 2006 in se oprlo na tarifo Pravilnika 1998, ki je z ZASP-B pridobil moč skupnega sporazuma in tako predstavlja veljavno podlago za zaračunavanje avtorskih honorarjev in nadomestil.
ZASP člen 146, 146/1, 146/1-1, 147, 151, 151/3, 176, 182. ZASP-B člen 26, 26/4.
priobčitev neodrskih glasbenih del javnosti – obvezno kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – male pravice - tarifa – uporaba Pravilnika – izračun nadomestila - odpoved materialni avtorski pravici - repertoar tujih kolektivnih organizacij – dokazno breme – uporaba slovenskega prava
Z upoštevanjem tarife iz Pravilnika 1998, veljavne na dan uveljavitve ZASP-B, je materialno pravo pravilno uporabljeno. Ta tarifa je ustrezna podlaga tudi za uveljavljanje materialnih avtorskih pravic v primeru, ko pogodbene podlage za uporabo avtorskih del ni. ZASP-B je dal moč skupnega sporazuma zgolj tarifi (v ožjem pomenu besede), ne pa tudi normativnemu delu Pravilnika 1998.
Repertoar tožeče stranke sestavljajo vsa že objavljena glasbena neodrska dela, ne glede na to, ali gre za domačega ali tujega avtorja.
Dokazno breme, da je predvajala glasbo, prosto plačil kolektivnim organizacijam, je na toženi stranki – uporabnici.
Iz dejstva, da avtor pravic na njegovem delu ni poveril kolektivni organizaciji, še ni mogoče sklepati, da se je odpovedal uveljavljanju materialne komponente avtorskega dela.
zavarovanje z zastavno pravico na nepremičnini – davčni dolg – enoten izvršilni naslov – zaprosilo za zavarovanje davčne obveznosti – preverjanje izvršljivosti izvršilnega naslova – načelo formalne legalitete - upravna pomoč med pristojnimi organi držav članic EU
V okviru upravne pomoči med pristojnimi organi držav članic EU pri pobiranju davščin, glede katerih je obveznost za plačilo nastala v drugi državi članici, je možno tudi zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti davčnega zavezanca v drugi državi članici EU. Na podlagi utemeljenega zaprosila organa države prosilke, davčni organ zavaruje plačilo davčne obveznosti v skladu z ZdavP.
Sodišče države članice, v kateri ima sedež zaprošeni organ, ni pristojno za preverjanje izvršljivosti izvršilnega naslova.
prepozen odgovor na tožbo – sklepčnost tožbe – vračilo tožbe v popravo – umik tožbe – privolitev tožene stranke – stroški postopka
Za umik tožbe ni potrebna privolitev tožene stranke, saj ni vložila (pravočasnega) odgovora na tožbo. Za prepozen odgovor na tožbo tudi ne more tožena stranka uveljavljati stroškov postopka. Mora jih nositi sama.
Ker je sodišče s pravnomočnim sklepom tožečo stranko za en del (90%) delno oprostilo plačila sodne takse za redni postopek na prvi stopnji, ne pa tudi plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v višini 400,00 EUR, tožeča stranka drugačne odločitve od že sprejete, z novim predlogom za isto obveznost ne more doseči, kot je pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, ko je njen ponovni predlog zavrglo. Če bi ga obravnavalo, bi poseglo v pravnomočno odločitev, kar pa ni dopustno.