kolektivni delovni spor - ugotovitev nezakonitosti stavke – nujnost – primernost – sorazmernost – test sorazmernosti – sestava stavkovnega odbora – prekinitev – prenehanje stavke
ZStk ne daje sodišču podlage za presojo zakonitosti stavke z vidika njene nujnosti, primernosti oziroma sorazmernosti, kot razmerja med koristjo, ki jo želijo doseči stavkajoči in delavci in škodo, ki jo stavka povzroči delodajalcu. Vrhovno sodišče RS je sicer res že zavzelo stališče, da mora zakonska ureditev prestati test sorazmernosti, kar pomeni, da mora biti stavka nujna, primerna in sorazmerna, ker se ji nasproti postavi pravica delodajalca do lastnine oziroma svoboda gospodarske pobude, ob tem pa je navedlo tudi, da za majhno korist stavka ni primerna, če povzroči velike težave ali škodo, ter poudarilo, da to ne pomeni, da se lahko stavka v tej smeri posebej omejuje, saj vsaka stavka posega v lastnino delodajalca, kot v njegovo gospodarsko pobudo. Pravica do stavke pomeni legalizacijo tiste škode, ki izvira iz odklonitve oziroma neizvajanja dela. Stavka ni prenehanje dela delavcev, temveč je sredstvo za dosego določenega cilja (ekonomske in socialne pravice in interesi iz dela).
ZStk v 4. čl. določa, da stavkovni odbor in predstavniki organov, ki jim je napovedana stavka, morajo od dneva napovedi stavke in med njo poskušati sporazumno rešiti nastali spor. Začasna prekinitev stavke je bila le ponudba delodajalcem, da so se dogovarjali o stavkovnih zahtevah. Delavci so namreč pričeli z delom, pri čemer je bil v nadaljevanju sklenjen sporazum, iz katerega izhaja, da bosta reprezentativna sindikata takoj po podpisu sporazuma zamrznila stavkovne aktivnosti in prenehala s stavko in da najkasneje do določenega datuma ne bosta pričela izvajati novih stavkovnih aktivnosti z vsebinsko istimi zahtevki. Če štejemo, da sporazum ni bil sklenjen, ker ga lahko sklenejo samo stranke, ki se pogajajo, ne pa ena stranka, je stavka formalno še trajala, in je bila zaključena šele z dnem, ko je bil sklenjen sporazum o zaključku stavke. Zato stavka iz navedenega razloga ni nezakonita.
ZPP člen 76, 81, 81/5, 205. 205/1, 205/1-3, 208. ZFPPIPP člen 441, 442, 442/1. ZGD-1 člen 8.
zavrženje tožbe – izbris iz sodnega registra – pravna oseba – sposobnost biti stranka – prekinitev postopka – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
ZPP v 3. točki 1. odstavka 205. člena določa, da se postopek prekine, če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati. ZPUOOD je razveljavil določbo od 6. do 10. odstavka 442. člena in 496. člen ZFPPIPP, ni pa posegel v institut prekinitve postopka, kot ga določa ZPP. Sodišče prve stopnje bi zato moralo zaradi izbrisa tožene stranke iz sodnega registra postopek prekiniti. Postopek bo nadaljevalo, ko bodo izpolnjeni pogoji iz 208. člena ZPP. Izbris iz sodnega registra namreč po 1. odstavku 442. člena ZFPPIPP ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe zahtevati plačilo njegove terjatve do te pravne osebe od osebno odgovornih družbenikov ali od drugih družbenikov na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti (8. člen ZGD-1) in na njegovo pravico zahtevati povrnitev škode od članov poslovodstva ali organa nadzora izbrisane pravne osebe.
ZIZ člen 272, 272/1. ZDR člen 4, 47. ZDSS-1 člen 43.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve
Upoštevajoč posamezna dela in naloge kot so opredeljene v pogodbi o zaposlitvi in opisu delovnega mesta komercialist II, tožnik ni verjetno izkazal, da je tožena stranka nezakonito posegla v pravice tožnika iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi z opisom delovnih nalog komercialista II in s pozivom, da zaključi delo v carinski službi ter se preseli v drugo pisarno. Glede na predložene listine še ni verjetno izkazan obstoj terjatve, s katero tožnik želi ohraniti razporeditev na delovnem mestu komercialist II v carinski službi, s takšnim opisom del, za katerega sam meni, da je ustrezen in ga uveljavlja v postopku, zato njegov predlog za izdajo začasne odredbe, da se toženi stranki prepove razporediti ali zaposliti drugega delavca na tožnikovo delovno mesto komercialista II, ni utemeljen.
ZDR člen 97, 99, 100. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 12, 12/1, 12/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – program razreševanja presežnih delavcev – obveznost obveščanja in posvetovanja s sindikati – kriteriji za določitev presežnih delavcev – kolektivna pogodba
Kriteriji za določitev presežnih delavcev so v 100. členu ZDR le primeroma našteti. Določba 100. člena ZDR predstavlja zgolj usmeritev za dogovarjanje o izbiri upoštevnih kriterijev za določitev presežnih delavcev in njihovo vrednotenje oziroma za morebitno ureditev v kolektivnih pogodbah. Če panožna kolektivna pogodba ne določa kriterijev, po katerih se določajo presežni delavci, je oblikovanje kriterijev za izbiro presežnih delavcev ob izpolnjenih pogojih iz 97. člena ZDR v pristojnosti delodajalca.
ZP-1 člen 2, 2/2, 27, 163, 163/3. ZPrCP člen 13, 107, 107/3, 107/12.
policijska pooblastila – preverjanje psihofizičnega stanja - preizkus alkoholiziranosti
Glede na v 107. členu ZPrCP predpisan postopek ugotavljanja alkoholiziranosti mora policist udeležencem cestnega prometa odrediti strokovni pregled le, če le ta zaradi zdravstvenega ali zaradi drugega, s tem povezanega objektivnega vzroka ne more opraviti preizkusa alkoholiziranosti po izdihanem zraku.
OZ člen 131, 131/1, 133, 133/3, 186/1, 187. ZDARS člen 3.
gradbena pogodba - odgovornost za škodo tretjemu – škoda pri gradnji avtoceste – odškodninska odgovornost Republike Slovenije – krivdna odgovornost naročnika gradbenih del - odgovor na pritožbo kot pritožba – navedbe v odgovoru na pritožbo
Pritožnikovemu nasprotniku je treba priznati pravico, da v odgovoru na pritožbo izpodbija zase neugodne dejanske ugotovitve, ter da uveljavlja tudi kršitve postopka, ki so bile storjene v zvezi s tem. Zato je treba obravnavati razloge, ki jih vsebuje odgovor na pritožbo, in nanje odgovoriti. V tem smislu ima odgovor na pritožbo pravno naravo pritožbe.
Izvajalec mora v svoji osebi izpolniti vse predpostavke katere od deliktnih norm. Če jih, potem odgovarja skupaj z njim oškodovancu tudi naročnik. Smisel 187. člena OZ je torej, da odredi solidarno odgovornost tudi za naročnika, sam po sebi pa predstavlja zgolj poseben primer skupaj povzročene škode.
Če je bil pri gradnji avtoceste udeležen Dars in je pri tem nastala škoda, so sodišča v nekaterih odločbah videla pravni temelj odgovornosti Republike Slovenije v 3. odstavku 133. člena OZ. S takšnim pravnim stališčem se pritožbeno sodišče ne strinja. Navedena določba OZ se nanaša na škodo pri opravljanju splošno koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojni organ. Zahteva se lahko le povrnitev običajne meje presegajoče škode.
Odgovorna oseba odgovarja za škodo, kot je nastala v konkretnih okoliščinah in ne v tipičnih (povprečnih) ali celo v zanjo idealnih okoliščinah. Zato mora nadomestiti takšno konkretno škodo, kot je nastala, in ne takšno, kot bi nastala v zanjo nemara ugodnejših razmerah. Za odgovorno osebo neugodne razmere, npr. predispozicija konkretnega oškodovanca, torej vzročne zveze ne prekinejo.
Glede na to, da je po materialnem pravu pogoj iz 631. člena OZ tudi dospelost terjatve podjemnika do naročnika, da je bila tožeča stranka seznanjena z dvostranskim razmerjem (…) - tožena stranka, da je bila tožeča stranka v pogodbenem – podizvajalskem razmerju s (...) na istem AC odseku kot (…) in tožena stranka, bi lahko tožeča stranka na obrazložene trditve tožene stranke o nedospelosti terjatve brez pretirane procesne skrbnosti predlagala kakršen koli dokaz dospelosti terjatve, ne le dopisa 27. 3. 2006, ki ni bil dokaz dospelosti terjatve. Terjatev je v sferi upnika, obveznost izpolniti je v sferi dolžnika. Tožeča stranka bi lahko predlagala kakršenkoli dokaz iz sfere upnika (...), tudi poizvedbe ali zaslišanje predstavnikov. Če pa bi tudi (...)zanikal dospelost terjatve do tožene stranke kot je slednja in bi tožeča stranka po pravnomočnosti postopka izvedela za dokaze, ki kažejo nasprotno, verjetno ne bi bilo dvoma v njeno nekrivdo pri zbiranju procesnega gradiva.
Čeprav gre pri v obnovi predlaganih dokazih res za listine, kot navaja tožeča stranka v pritožbi, ki so se izdajale oziroma pošiljale na relaciji izvajalec – tožena stranka in da tožeča stranka na izdajo teh listin ni imela nobenega vpliva, niti ni mogla vedeti ali so bile listine resnično izdane oziroma situacije s strani tožene stranke potrjene, to ne pomeni, da tožeča stranka s povprečno skrbnostjo ne bi mogla predlagati kakšnega koli dokaza o dospelosti terjatve med (...) in toženo stranko, ne le dopisa 27. 3. 2006. Če se je odločila vložiti tožbo zoper toženo stranko zaradi plačila, je vedela, da zahtevek temelji na 631. členu OZ in da ta terja tudi dokaz dospelosti terjatve (...)do tožene stranke. Z isto skrbnostjo bi morala že pred pravdo preveriti ali je terjatev dospela in zagotoviti dokaze, ne le dopisa 27. 3. 2006, sicer se je pravdala „na slepo“. Ne bi se smela zanesti, da bo tožena stranka priznala dospelost terjatve (...)do nje. Če pa se je, bi morala tožeča stranka med pravdo, glede na nasprotovanje tožene stranke dospelosti terjatve in dokazno breme, pokazati zadosti napora pri predlaganju dokazov za dejstvo, ki je v sferi upnika (…), s katerim je bila v pogodbenem – podizvajalskem razmerju na istem AC odseku kot (…) in tožena stranka. V ugotovljenih dejanskih okoliščinah takšna zahteva ni pretirano stroga do tožeče stranke.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti
Tožnica ni dosegla pričakovanih rezultatov dela, svojega dela ni opravljala strokovno, pravočasno in kvalitetno, kar je razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev – pogodba o zaposlitvi za določen čas – ukinitev delovnega mesta
Pri presoji, ali je delodajalec izpolnil obveznost iz tretjega odstavka 88. člena ZDR (delodajalec mora v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga preveriti, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, oziroma prekvalificirati za drugo delo), so relevantne le možnosti, ki so obstajale v času odpovedi, ne pa tudi možnosti za zaposlitev, do katerih je eventualno prišlo kasneje.
Tožena stranka tožnici na podlagi tretjega odstavka 88. člena ZDR ni bila dolžna ponuditi zaposlitve za določen čas v drugi PE. Za ustrezno zaposlitev v smislu tretjega odstavka 88. člena ZDR se šteje le zaposlitev za nedoločen čas, ne pa tudi zaposlitev za določen čas.
Možnost ponudbe dela preko s.p.-ja, pa čeprav za daljši čas, kot le za tri mesece, ni ustrezna ponudba zaposlitve za nedoločen čas v smislu določbe tretjega odstavka 88. člena ZDR.
ZZRZI člen 39, 39/2, 40, 40/1. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-4. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103, 103/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti – rok za podajo odpovedi – mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved
V zvezi z rokom za podajo odpovedi invalidu II. in III. kategorije je sodna praksa v podobnih primerih zavzela enotno stališče, da se delodajalec o razlogih za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi v teh primerih dokončno seznani šele z vročitvijo mnenja komisije, ki je preverila pogoje za podajo odpovedi. Šele z ugotovitvijo komisije, da delodajalec delavcu invalidu utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe za ustrezno zaposlitev, nastopi razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu invalidu brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi v smislu določb prvega odstavka 102. člena ZPIZ-1. Brez takšne ugotovitve komisije razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu ni podan.
Glede na to, da tožeča stranka po prenehanju pravne koristi s priznanjem terjatve v postopku prisilne poravnave ni nikoli umaknila tožbe (če bi jo umaknila nemudoma, bi bila upravičena do stroškov po prvem odstavku 158. člena ZPP; a contrario bi tožena stranka sama trpela svoje stroške), je v tem posebnem primeru zavrženje tožbe na predlog tožene stranke skoraj eno leto in dva meseca po prenehanju pravne koristi pomenilo neuspeh tožeče stranke v pravdnem postopku.
ZUSZJ člen 1, 1/1, 1/2, 13, 13/1, 13/2, 13/3. ZS člen 84. Pravilnik o sodnih tolmačih člen 1, 2, 2/2. ZPP člen 249.
odpravnina – tolmači – pravice gluhe osebe – odmera nagrade za tolmača
Ker ZUSZJ v 2. odstavku 1. člena določa, da lahko drug zakon določa drugačen način uveljavljanja pravic gluhih oseb, je ZS predpis, ki določa specialno pravno ureditev uveljavljanja pravic gluhih oseb v sodnih postopkih, ter tudi način povračila stroškov sodnih tolmačev. Ker Pravilnik o sodnih tolmačih smiselno velja tudi za tolmače za osebe, ki tolmačijo govorico in znake gluhonemih oziroma samo gluhih ali nemih, je treba pri odmeri nagrade za tolmača upoštevati specialno ureditev ter nagrado in stroške tolmača odmeriti po Pravilniku o sodnih tolmačih in ne po Tarifi za tolmače slovenskega znakovnega jezika.
Kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je kršitev, ki je pritožbeno sodišče ne upošteva po uradni dolžnosti, ampak zgolj v okviru vložene pritožbe. Stranka, ki jo želi uveljaviti, mora zato nanjo opozoriti že v postopku pred sodiščem prve stopnje, in sicer takoj, ko je to mogoče.
ponovna vložitev predloga za taksno oprostitev – zavrženje predloga – res iudicata
Ker je tožnica predlog za taksno oprostitev podala že v tožbi in je bil ta pravnomočno zavrnjen, je sodišče prve stopnje njen ponovno vložen predlog upravičeno zavrglo.
Tudi izraženo mnenje otroka se presoja v kontekstu varovanja njegovih koristi, ki se odražajo v napovedi njegovega uspešnega osebnostnega razvoja.
Načeloma velja, da mora sodišče izvesti vse predlagane dokaze, razen tistih, za katere ugotovi, da niso pravno relevantni, ali jih stranka ni ustrezno substancirala. Odstop od tega pravila je dopusten, če sodišče ugotovi, da je dejstvo že dokazano, izjemoma pa tudi v primerih, ko sodišče argumentirano obrazloži, da dokaz, tudi če bi uspel, ne bi mogel spremeniti končne dokazne ocene sodišča.
S stroškovnikom, ki se, kot izhaja iz njegovega uvoda, nanaša na stroške celotnega postopka pred sodiščem prve stopnje, taksa za postopek ni bila priglašena. Sodišče prve stopnje je, ne glede na to, da je tožeča stranka povračilo sodne takse zahtevala v tožbi, zato utemeljeno sklepalo, da povračilo takse ni (več) zahtevano.
Poslovna podlaga (kavza) je razlog, zaradi katerega sta stranki sklenili pogodbo in obsega vse okoliščine, ki sestavljajo skupni poslovni namen strank za sklenitev pogodbe. Poslovna podlaga opredeljuje cilj (namen), ki ga želita stranki doseči (uresničiti) s sklenitvijo in izpolnitvijo obveznosti, ki so vsebina te pogodbe.
Določba pogodbe je sporna, če ji stranki pripisujeta različen pomen. Določba pogodbe je nejasna, če njenega pomena, ki je med strankama sporen, ni mogoče opredeliti niti po (obveznem) razlagalnem pravilu, niti z uporabo drugih metod razlage.
začasna odredba – sklep o zavarovanju po začetku stečajnega postopka – zahtevek upnika za uveljavitev izločitvene pravice – rok za prijavo izločitvene pravice
Tožena stranka v ugovoru zoper izdano začasno odredbo ni ugovarjala zamudi roka za prijavo izločitvene pravice. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o neutemeljenosti ugovora pravilna.
ugotovitev višine solastniškega deleža – priposestvovanje – izdaja sklepa sodišča – uporaba nepremičnine – nedovoljena pritožbena novota – obrazložen odgovor na navedbe nasprotne stranke
Nepremičnina je ostala (tudi) po izdaji sklepa Okrajnega sodišča v Litiji N 11/94 z dne 12.7.1995 v solasti vsakega od obeh pravnih prednikov pravdnih strank do ½. Z omenjenim sklepom (ki naj bi bil glede na njune navedbe ključen dokaz tožnikov) je bila dejansko urejena zgolj uporaba nepremičnine.
Ker sodišče prve stopnje njunim splošnim trditvam o priposestvovanju ni sledilo prav zaradi ugotovitve, da nista bila dobroverna, je pritožbeno razpravljanje o možnosti izvenknjižnega priposestvovanja brezpredmetno.
Ker je sodišče s pravnomočnim sklepom tožečo stranko za en del (90%) delno oprostilo plačila sodne takse za redni postopek na prvi stopnji, ne pa tudi plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v višini 400,00 EUR, tožeča stranka drugačne odločitve od že sprejete, z novim predlogom za isto obveznost ne more doseči, kot je pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, ko je njen ponovni predlog zavrglo. Če bi ga obravnavalo, bi poseglo v pravnomočno odločitev, kar pa ni dopustno.
ZTLR člen 12. ZPN člen 7. SZ člen 9. ZLNDL člen 2.
prenos pravice uporabe na funkcionalnem zemljišču – funkcionalno zemljišče – prenos pravice uporabe
Do lastninjenja stavbnih zemljišč so se pravice na funkcionalnih zemljiščih prenašale skupaj s pravico na stavbi. Pri tem ni pomembno, ali je bilo funkcionalno zemljišče določeno in odmerjeno. Ker vpis v zemljiško knjigo v sistemu družbene lastnine ni bil konstitutiven pogoj za pridobitev pravice uporabe, je treba ugotoviti, kdo je ob uveljavitvi ZLNDL imel pravico uporabe na tem zemljišču.