• Najdi
  • <<
  • <
  • 8
  • od 18
  • >
  • >>
  • 141.
    VSL sklep I Cp 1851/2013
    11.7.2013
    SODNE TAKSE
    VSL0077371
    ZST-1 člen 3.
    zavezanec za plačilo sodne takse – predlagatelj postopka – vpis lastninske pravice
    Sodno takso mora plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja.
  • 142.
    VSL sodba PRp 565/2013
    11.7.2013
    PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
    VSL0066064
    ZP-1 člen 2, 2/2, 27, 163, 163/3. ZPrCP člen 13, 107, 107/3, 107/12.
    policijska pooblastila – preverjanje psihofizičnega stanja - preizkus alkoholiziranosti
    Glede na v 107. členu ZPrCP predpisan postopek ugotavljanja alkoholiziranosti mora policist udeležencem cestnega prometa odrediti strokovni pregled le, če le ta zaradi zdravstvenega ali zaradi drugega, s tem povezanega objektivnega vzroka ne more opraviti preizkusa alkoholiziranosti po izdihanem zraku.
  • 143.
    VDSS sodba Pdp 668/2013
    11.7.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0010850
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti
    Tožnica ni dosegla pričakovanih rezultatov dela, svojega dela ni opravljala strokovno, pravočasno in kvalitetno, kar je razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
  • 144.
    VDSS sodba Pdp 584/2013
    11.7.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0010940
    ZZRZI člen 39, 39/2, 40, 40/1. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-4. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103, 103/1.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti – rok za podajo odpovedi – mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved
    V zvezi z rokom za podajo odpovedi invalidu II. in III. kategorije je sodna praksa v podobnih primerih zavzela enotno stališče, da se delodajalec o razlogih za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi v teh primerih dokončno seznani šele z vročitvijo mnenja komisije, ki je preverila pogoje za podajo odpovedi. Šele z ugotovitvijo komisije, da delodajalec delavcu invalidu utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe za ustrezno zaposlitev, nastopi razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu invalidu brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi v smislu določb prvega odstavka 102. člena ZPIZ-1. Brez takšne ugotovitve komisije razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu ni podan.
  • 145.
    VDSS sklep Pdp 522/2013
    11.7.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0010522
    ZPP člen 76, 81, 81/5, 205. 205/1, 205/1-3, 208. ZFPPIPP člen 441, 442, 442/1. ZGD-1 člen 8.
    zavrženje tožbe – izbris iz sodnega registra – pravna oseba – sposobnost biti stranka – prekinitev postopka – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    ZPP v 3. točki 1. odstavka 205. člena določa, da se postopek prekine, če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati. ZPUOOD je razveljavil določbo od 6. do 10. odstavka 442. člena in 496. člen ZFPPIPP, ni pa posegel v institut prekinitve postopka, kot ga določa ZPP. Sodišče prve stopnje bi zato moralo zaradi izbrisa tožene stranke iz sodnega registra postopek prekiniti. Postopek bo nadaljevalo, ko bodo izpolnjeni pogoji iz 208. člena ZPP. Izbris iz sodnega registra namreč po 1. odstavku 442. člena ZFPPIPP ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe zahtevati plačilo njegove terjatve do te pravne osebe od osebno odgovornih družbenikov ali od drugih družbenikov na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti (8. člen ZGD-1) in na njegovo pravico zahtevati povrnitev škode od članov poslovodstva ali organa nadzora izbrisane pravne osebe.
  • 146.
    VDSS sklep Pdp 713/2013
    11.7.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0010858
    ZUSZJ člen 1, 1/1, 1/2, 13, 13/1, 13/2, 13/3. ZS člen 84. Pravilnik o sodnih tolmačih člen 1, 2, 2/2. ZPP člen 249.
    odpravnina – tolmači – pravice gluhe osebe – odmera nagrade za tolmača
    Ker ZUSZJ v 2. odstavku 1. člena določa, da lahko drug zakon določa drugačen način uveljavljanja pravic gluhih oseb, je ZS predpis, ki določa specialno pravno ureditev uveljavljanja pravic gluhih oseb v sodnih postopkih, ter tudi način povračila stroškov sodnih tolmačev. Ker Pravilnik o sodnih tolmačih smiselno velja tudi za tolmače za osebe, ki tolmačijo govorico in znake gluhonemih oziroma samo gluhih ali nemih, je treba pri odmeri nagrade za tolmača upoštevati specialno ureditev ter nagrado in stroške tolmača odmeriti po Pravilniku o sodnih tolmačih in ne po Tarifi za tolmače slovenskega znakovnega jezika.
  • 147.
    VSL sodba I Cp 3564/2012
    11.7.2013
    STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0076127
    ZPP člen 286b.
    uveljavljanje bistvenih kršitev določb pravdnega postopka – prekluzija - novote
    Kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je kršitev, ki je pritožbeno sodišče ne upošteva po uradni dolžnosti, ampak zgolj v okviru vložene pritožbe. Stranka, ki jo želi uveljaviti, mora zato nanjo opozoriti že v postopku pred sodiščem prve stopnje, in sicer takoj, ko je to mogoče.
  • 148.
    VDSS sodba Pdp 621/2013
    11.7.2013
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS0010840
    ZDR člen 83, 83/3, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 257, 257/3.
    policist - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - zagovor - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic

    Vrhovno sodišče RS je že zavzelo stališče, da zagovor delavca ni formaliziran in ga ni mogoče šteti za nekakšen dokazni postopek ter ga primerjati s takšnim postopkom (npr. pravdnim postopkom), zato delodajalec pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni dolžan delavca seznaniti z dokazi, ki jih je ali pa jih še namerava pridobiti v zvezi z očitanimi kršitvami.

    Tožnica (policistka) je izrabila svoj uradni položaj in prestopila mejo uradnih pravic, ko je mimo pravil o izrekanju denarnih kazni za storjene prekrške od treh tujih državljanov pobrala gotovino, pri čemer domnevnih prekrškov ni zabeležila. Policisti v okviru kaznovalnih nalog načeloma niso upravičeni prejemati denarja iz naslova denarnih kazni za prekrške, kadar pa ga že prejmejo, ga niso upravičeni obdržati zase, temveč je potrebno prekršek zabeležiti, izdati potrdilo o plačilu in denar izročiti delodajalcu. S tem, ko je tožnica denar obdržala zase, je pridobila protipravno premoženjsko korist. Tožnica je s svojim ravnanjem izpolnila vse znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po tretjem odstavku 257. člena KZ-1, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR.

  • 149.
    VDSS sodba X Pdp 136/2013
    11.7.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0010762
    ZStk člen 1, 2, 4, 4/1, 5, 5/1. URS člen 77.
    kolektivni delovni spor - ugotovitev nezakonitosti stavke – nujnost – primernost – sorazmernost – test sorazmernosti – sestava stavkovnega odbora – prekinitev – prenehanje stavke
    ZStk ne daje sodišču podlage za presojo zakonitosti stavke z vidika njene nujnosti, primernosti oziroma sorazmernosti, kot razmerja med koristjo, ki jo želijo doseči stavkajoči in delavci in škodo, ki jo stavka povzroči delodajalcu. Vrhovno sodišče RS je sicer res že zavzelo stališče, da mora zakonska ureditev prestati test sorazmernosti, kar pomeni, da mora biti stavka nujna, primerna in sorazmerna, ker se ji nasproti postavi pravica delodajalca do lastnine oziroma svoboda gospodarske pobude, ob tem pa je navedlo tudi, da za majhno korist stavka ni primerna, če povzroči velike težave ali škodo, ter poudarilo, da to ne pomeni, da se lahko stavka v tej smeri posebej omejuje, saj vsaka stavka posega v lastnino delodajalca, kot v njegovo gospodarsko pobudo. Pravica do stavke pomeni legalizacijo tiste škode, ki izvira iz odklonitve oziroma neizvajanja dela. Stavka ni prenehanje dela delavcev, temveč je sredstvo za dosego določenega cilja (ekonomske in socialne pravice in interesi iz dela).

    ZStk v 4. čl. določa, da stavkovni odbor in predstavniki organov, ki jim je napovedana stavka, morajo od dneva napovedi stavke in med njo poskušati sporazumno rešiti nastali spor. Začasna prekinitev stavke je bila le ponudba delodajalcem, da so se dogovarjali o stavkovnih zahtevah. Delavci so namreč pričeli z delom, pri čemer je bil v nadaljevanju sklenjen sporazum, iz katerega izhaja, da bosta reprezentativna sindikata takoj po podpisu sporazuma zamrznila stavkovne aktivnosti in prenehala s stavko in da najkasneje do določenega datuma ne bosta pričela izvajati novih stavkovnih aktivnosti z vsebinsko istimi zahtevki. Če štejemo, da sporazum ni bil sklenjen, ker ga lahko sklenejo samo stranke, ki se pogajajo, ne pa ena stranka, je stavka formalno še trajala, in je bila zaključena šele z dnem, ko je bil sklenjen sporazum o zaključku stavke. Zato stavka iz navedenega razloga ni nezakonita.
  • 150.
    VDSS sodba Pdp 656/2013
    11.7.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0010848
    ZDR člen 109, 109/2, 109/2-3, 112, 112/2.
    odpravnina – izredna odpoved delavca – razlogi na strani delodajalca
    Tožnica je bila pri toženi stranki pri njenih pravnih prednikih zaposlena 33 let, zato je v skladu s citirano določbo tretje alineje 109. člena ZDR upravičena do odpravnine v višini ene tretjine osnove, ki jo predstavlja povprečna plača za zadnje tri mesece, za vsako leto dela pri toženi stranki oziroma njenih pravnih prednikih.
  • 151.
    VDSS sodba Pdp 538/2013
    11.7.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0010900
    ZDR člen 130, 130/1. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 53, 53/3.
    dnevnice – povračilo stroškov na službeni poti - terenski dodatek – dokazno breme – ustni dogovor
    Tožnik je do plačila dnevnic, glede na dejansko evidentirano in opravljeno delo v tujini, upravičen na podlagi določb prvega odstavka 130. člena ZDR, ki delodajalcu nalaga dolžnost povračila stroškov, ki jih ima delavec pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo v tretjem odstavku 53. člena določa, da se terenski dodatek in povračilo stroškov na službeni poti (torej tudi plačilo dnevnic) izključujeta, razen če je bil delavec z delovnega mesta, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, napoten na delo zaradi službenih potreb v drug kraj, poslan na teren oziroma na službeno pot v tretji kraj. Ker je tožnik upravičen do izplačila dnevnic, tožnik pa ni zatrjeval, da bi bil poslan na teren oziroma na službeno pot v tretji kraj (glede na citirano določilo kolektivne pogodbe bi bil do terenskega dodatka in dnevnic upravičen le v tem primeru), mu terenski dodatek ne pripada.
  • 152.
    VSC sodba Cp 89/2013
    11.7.2013
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC0003489
    OZ člen 131, 158, 158/2.
    ugriz psa - krivdna odgovornost - vmesna sodba - neskrbno ravnanje
    Opustitev zadostnega in primernega ravnanja, ki bi bilo doseženo že samo s skrajšanjem verige, na katero je bil pripet pes, predstavlja neskrbno ravnanje, saj je zaradi predolge verige pes lahko dosegel območje, po katerem so hodili pohodniki in ki je bilo označeno kot planinska pot.
  • 153.
    VDSS sklep Pdp 569/2013
    11.7.2013
    DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS0010907
    ZPP člen 100, 394, 394/1, 394/1-4, 394/1-10, 396, 396/1, 396/1-3, 401. OZ člen 184, 184/1.
    obnova postopka – predlog – predlog za obnovo postopka – smrt stranke – procesna sposobnost – odškodninska odgovornost delodajalca – dediči – nepremoženjska škoda
    Ker je imel tožnik pooblaščenca odvetnika, pooblastilo pooblaščencu zaradi smrti tožnika (stranka je umrla po izdaji prvostopenjske spdbe) ni prenehalo, ter je imel pooblaščenec še naprej pravico opravljati pravdna dejanja. V takem primeru ne pride do prekinitve postopka, pravni nasledniki pa vstopijo v procesnopravno razmerje, saj je procesno razmerje zajeto v univerzalnem nasledstvu. Ker ni mogoče šteti, da je prenehala tožnikova procesna sposobnost, ni podan razlog za obnovo postopka iz 4. točke prvega odstavka 394. člena ZPP.

    V obravnavani zadevi je delovno sodišče odločalo o nepremoženjski škodi, ki jo je utrpel tožnik pri poškodbi na delu. Odškodnina za nepremoženjsko škodo v skladu s 1. odstavkom 184. člena OZ preide na dediče le, če je priznana s pravnomočno sodbo ali pisnim sporazumom. Vendar pa je sodna praksa v teh primerih zavzela širše stališče, in sicer, da se pravica podeduje, če je bil tožnik še živ v času zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, na podlagi katere se izda sodba prve stopnje. Dejstvo, ki ga torej tožena stranka navaja v predlogu in sicer, da je tožnik umrl po izdaji sodbe sodišča prve stopnje, tudi če bi bilo znano v času trajanja sojenja pred sodiščem druge stopnje, ne bi vplivalo na drugačno odločitev tega sodišča. Zato tudi ni podan razlog za obnovo postopka iz 10. točke 394. člena ZPP.
  • 154.
    VSL sklep II Cp 1893/2013
    11.7.2013
    SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0076142
    ZPP člen 105a, 274, 319.
    ponovna vložitev predloga za taksno oprostitev – zavrženje predloga – res iudicata
    Ker je tožnica predlog za taksno oprostitev podala že v tožbi in je bil ta pravnomočno zavrnjen, je sodišče prve stopnje njen ponovno vložen predlog upravičeno zavrglo.
  • 155.
    VSL sklep I Cpg 739/2013
    10.7.2013
    SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0077854
    ZST-1 člen 12. ZPP člen 319.
    delna oprostitev plačila sodne takse – pravnomočnost sklepa – ponoven predlog za oprostitev
    Ker je sodišče s pravnomočnim sklepom tožečo stranko za en del (90%) delno oprostilo plačila sodne takse za redni postopek na prvi stopnji, ne pa tudi plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v višini 400,00 EUR, tožeča stranka drugačne odločitve od že sprejete, z novim predlogom za isto obveznost ne more doseči, kot je pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, ko je njen ponovni predlog zavrglo. Če bi ga obravnavalo, bi poseglo v pravnomočno odločitev, kar pa ni dopustno.
  • 156.
    VSL sodba I Cp 645/2013
    10.7.2013
    STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0076116
    ZPP člen 214, 214/2, 337, 337/1. SPZ člen 43.
    ugotovitev višine solastniškega deleža – priposestvovanje – izdaja sklepa sodišča – uporaba nepremičnine – nedovoljena pritožbena novota – obrazložen odgovor na navedbe nasprotne stranke
    Nepremičnina je ostala (tudi) po izdaji sklepa Okrajnega sodišča v Litiji N 11/94 z dne 12.7.1995 v solasti vsakega od obeh pravnih prednikov pravdnih strank do ½. Z omenjenim sklepom (ki naj bi bil glede na njune navedbe ključen dokaz tožnikov) je bila dejansko urejena zgolj uporaba nepremičnine.

    Ker sodišče prve stopnje njunim splošnim trditvam o priposestvovanju ni sledilo prav zaradi ugotovitve, da nista bila dobroverna, je pritožbeno razpravljanje o možnosti izvenknjižnega priposestvovanja brezpredmetno.
  • 157.
    VSL sklep II Cp 301/2013
    10.7.2013
    OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0077379
    OZ člen 154, 154/1, 154/2, 154/3, 154/4.
    odškodninska odgovornost – nesreča premikajočih se motornih vozil objektivna odgovornost – vzročna zveza – izključitev odgovornosti – višja sila – škoda zaradi delovanja motornega vozila – škoda sopotnika – škoda voznika
    Ena od predpostavk za izključitev objektivne odgovornosti zaradi višje sile je zunanjost vzroka. Presoja o tem, ali je imetnik storil vse, kar je mogel, da bi preprečil nastanek škode, za njegovo odgovornost ni odločilna. Bistveno je, ali je vzrok za nastanek škode v delovanju motornega vozila.

    Ker počena pnevmatika, ki je odpadla s tovornega vozila v gibanju ter obstala na vozišču in na katero je naletelo vozilo, s katerim je upravljala tožnica, izvira iz delovanja motornega vozila, je podana objektivna odgovornost toženčevega zavarovanca – voznika tovornega vozla.
  • 158.
    VSL sodba II Cp 207/2013
    10.7.2013
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VSL0077378
    ZASP člen 146, 146/1, 146/1-1, 147, 151, 151/3, 176, 182. ZASP-B člen 26, 26/4.
    priobčitev javnosti neodrskih glasbenih del - obvezno kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - male pravice - tarifa - uporaba Pravilnika - izračun nadomestila - odpoved materialni avtorski pravici - repertoar tujih kolektivnih organizacij - dokazno breme - uporaba slovenskega prava

    Z upoštevanjem tarife iz Pravilnika 1998, veljavne na dan uveljavitve ZASP-B, je materialno pravo pravilno uporabljeno. Ta tarifa je ustrezna podlaga tudi za uveljavljanje materialnih avtorskih pravic v primeru, ko pogodbene podlage za uporabo avtorskih del ni. ZASP-B je dal moč skupnega sporazuma zgolj tarifi (v ožjem pomenu besede), ne pa tudi normativnemu delu Pravilnika 1998.

    Repertoar tožeče stranke sestavljajo vsa že objavljena glasbena neodrska dela, ne glede na to, ali gre za domačega ali tujega avtorja.

    Dokazno breme, da je predvajala glasbo, prosto plačil kolektivnim organizacijam, je na toženi stranki – uporabnici.

    Iz dejstva, da avtor pravic na njegovem delu ni poveril kolektivni organizaciji, še ni mogoče sklepati, da se je odpovedal uveljavljanju materialne komponente avtorskega dela.

  • 159.
    VSL sklep III Ip 2635/2013
    10.7.2013
    ZAVAROVANJE TERJATEV – DAVKI – PRAVO EVROPSKE UNIJE
    VSL0075716
    ZIZ člen 17, 17/3, 40, 242, 243, 244, 245. ZDavP člen 111, 113, 145, 213, 213/1, 213/1-4, 231, 232, 234, 234/2.
    zavarovanje z zastavno pravico na nepremičnini – davčni dolg – enoten izvršilni naslov – zaprosilo za zavarovanje davčne obveznosti – preverjanje izvršljivosti izvršilnega naslova – načelo formalne legalitete - upravna pomoč med pristojnimi organi držav članic EU
    V okviru upravne pomoči med pristojnimi organi držav članic EU pri pobiranju davščin, glede katerih je obveznost za plačilo nastala v drugi državi članici, je možno tudi zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti davčnega zavezanca v drugi državi članici EU. Na podlagi utemeljenega zaprosila organa države prosilke, davčni organ zavaruje plačilo davčne obveznosti v skladu z ZdavP.

    Sodišče države članice, v kateri ima sedež zaprošeni organ, ni pristojno za preverjanje izvršljivosti izvršilnega naslova.
  • 160.
    VSL sodba I Cp 1694/2013
    10.7.2013
    STVARNO PRAVO – DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0077370
    SPZ člen 11, 11/1, 92, 93. ZD člen 26, 27, 40, 106, 107, 126. OZ člen 538, 538/1.
    lastninska pravica – vpis v zemljiški knjigi – ničnost izročilne pogodbe – darilna pogodba – prikrajšanje nujnega deleža
    Pravna domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, je izpodbojna, vendar je toženec s trditvami o ničnosti pravnega posla (izročilne pogodbe), na podlagi katerega je tožnica pridobila lastninsko pravico, ne more uspešno izpodbiti. Nestrinjanje dediča z izročilno pogodbo nima za posledico ničnosti te pogodbe, temveč se v primeru, da dedič uveljavlja pravico do nujnega deleža, in zapuščine ni, ali je premajhna za pokritje nujnega deleža, izročeno premoženje šteje za darilo.
  • <<
  • <
  • 8
  • od 18
  • >
  • >>