ZUSZJ člen 1, 1/1, 1/2, 13, 13/1, 13/2, 13/3. ZS člen 84. Pravilnik o sodnih tolmačih člen 1, 2, 2/2. ZPP člen 249.
odpravnina – tolmači – pravice gluhe osebe – odmera nagrade za tolmača
Ker ZUSZJ v 2. odstavku 1. člena določa, da lahko drug zakon določa drugačen način uveljavljanja pravic gluhih oseb, je ZS predpis, ki določa specialno pravno ureditev uveljavljanja pravic gluhih oseb v sodnih postopkih, ter tudi način povračila stroškov sodnih tolmačev. Ker Pravilnik o sodnih tolmačih smiselno velja tudi za tolmače za osebe, ki tolmačijo govorico in znake gluhonemih oziroma samo gluhih ali nemih, je treba pri odmeri nagrade za tolmača upoštevati specialno ureditev ter nagrado in stroške tolmača odmeriti po Pravilniku o sodnih tolmačih in ne po Tarifi za tolmače slovenskega znakovnega jezika.
OZ člen 131, 131/1, 133, 133/3, 186/1, 187. ZDARS člen 3.
gradbena pogodba - odgovornost za škodo tretjemu – škoda pri gradnji avtoceste – odškodninska odgovornost Republike Slovenije – krivdna odgovornost naročnika gradbenih del - odgovor na pritožbo kot pritožba – navedbe v odgovoru na pritožbo
Pritožnikovemu nasprotniku je treba priznati pravico, da v odgovoru na pritožbo izpodbija zase neugodne dejanske ugotovitve, ter da uveljavlja tudi kršitve postopka, ki so bile storjene v zvezi s tem. Zato je treba obravnavati razloge, ki jih vsebuje odgovor na pritožbo, in nanje odgovoriti. V tem smislu ima odgovor na pritožbo pravno naravo pritožbe.
Izvajalec mora v svoji osebi izpolniti vse predpostavke katere od deliktnih norm. Če jih, potem odgovarja skupaj z njim oškodovancu tudi naročnik. Smisel 187. člena OZ je torej, da odredi solidarno odgovornost tudi za naročnika, sam po sebi pa predstavlja zgolj poseben primer skupaj povzročene škode.
Če je bil pri gradnji avtoceste udeležen Dars in je pri tem nastala škoda, so sodišča v nekaterih odločbah videla pravni temelj odgovornosti Republike Slovenije v 3. odstavku 133. člena OZ. S takšnim pravnim stališčem se pritožbeno sodišče ne strinja. Navedena določba OZ se nanaša na škodo pri opravljanju splošno koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojni organ. Zahteva se lahko le povrnitev običajne meje presegajoče škode.
Odgovorna oseba odgovarja za škodo, kot je nastala v konkretnih okoliščinah in ne v tipičnih (povprečnih) ali celo v zanjo idealnih okoliščinah. Zato mora nadomestiti takšno konkretno škodo, kot je nastala, in ne takšno, kot bi nastala v zanjo nemara ugodnejših razmerah. Za odgovorno osebo neugodne razmere, npr. predispozicija konkretnega oškodovanca, torej vzročne zveze ne prekinejo.
Glede na to, da je po materialnem pravu pogoj iz 631. člena OZ tudi dospelost terjatve podjemnika do naročnika, da je bila tožeča stranka seznanjena z dvostranskim razmerjem (…) - tožena stranka, da je bila tožeča stranka v pogodbenem – podizvajalskem razmerju s (...) na istem AC odseku kot (…) in tožena stranka, bi lahko tožeča stranka na obrazložene trditve tožene stranke o nedospelosti terjatve brez pretirane procesne skrbnosti predlagala kakršen koli dokaz dospelosti terjatve, ne le dopisa 27. 3. 2006, ki ni bil dokaz dospelosti terjatve. Terjatev je v sferi upnika, obveznost izpolniti je v sferi dolžnika. Tožeča stranka bi lahko predlagala kakršenkoli dokaz iz sfere upnika (...), tudi poizvedbe ali zaslišanje predstavnikov. Če pa bi tudi (...)zanikal dospelost terjatve do tožene stranke kot je slednja in bi tožeča stranka po pravnomočnosti postopka izvedela za dokaze, ki kažejo nasprotno, verjetno ne bi bilo dvoma v njeno nekrivdo pri zbiranju procesnega gradiva.
Čeprav gre pri v obnovi predlaganih dokazih res za listine, kot navaja tožeča stranka v pritožbi, ki so se izdajale oziroma pošiljale na relaciji izvajalec – tožena stranka in da tožeča stranka na izdajo teh listin ni imela nobenega vpliva, niti ni mogla vedeti ali so bile listine resnično izdane oziroma situacije s strani tožene stranke potrjene, to ne pomeni, da tožeča stranka s povprečno skrbnostjo ne bi mogla predlagati kakšnega koli dokaza o dospelosti terjatve med (...) in toženo stranko, ne le dopisa 27. 3. 2006. Če se je odločila vložiti tožbo zoper toženo stranko zaradi plačila, je vedela, da zahtevek temelji na 631. členu OZ in da ta terja tudi dokaz dospelosti terjatve (...)do tožene stranke. Z isto skrbnostjo bi morala že pred pravdo preveriti ali je terjatev dospela in zagotoviti dokaze, ne le dopisa 27. 3. 2006, sicer se je pravdala „na slepo“. Ne bi se smela zanesti, da bo tožena stranka priznala dospelost terjatve (...)do nje. Če pa se je, bi morala tožeča stranka med pravdo, glede na nasprotovanje tožene stranke dospelosti terjatve in dokazno breme, pokazati zadosti napora pri predlaganju dokazov za dejstvo, ki je v sferi upnika (…), s katerim je bila v pogodbenem – podizvajalskem razmerju na istem AC odseku kot (…) in tožena stranka. V ugotovljenih dejanskih okoliščinah takšna zahteva ni pretirano stroga do tožeče stranke.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti
Tožnica ni dosegla pričakovanih rezultatov dela, svojega dela ni opravljala strokovno, pravočasno in kvalitetno, kar je razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
ZDR člen 130, 130/1. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 53, 53/3.
dnevnice – povračilo stroškov na službeni poti - terenski dodatek – dokazno breme – ustni dogovor
Tožnik je do plačila dnevnic, glede na dejansko evidentirano in opravljeno delo v tujini, upravičen na podlagi določb prvega odstavka 130. člena ZDR, ki delodajalcu nalaga dolžnost povračila stroškov, ki jih ima delavec pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo v tretjem odstavku 53. člena določa, da se terenski dodatek in povračilo stroškov na službeni poti (torej tudi plačilo dnevnic) izključujeta, razen če je bil delavec z delovnega mesta, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, napoten na delo zaradi službenih potreb v drug kraj, poslan na teren oziroma na službeno pot v tretji kraj. Ker je tožnik upravičen do izplačila dnevnic, tožnik pa ni zatrjeval, da bi bil poslan na teren oziroma na službeno pot v tretji kraj (glede na citirano določilo kolektivne pogodbe bi bil do terenskega dodatka in dnevnic upravičen le v tem primeru), mu terenski dodatek ne pripada.
Kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je kršitev, ki je pritožbeno sodišče ne upošteva po uradni dolžnosti, ampak zgolj v okviru vložene pritožbe. Stranka, ki jo želi uveljaviti, mora zato nanjo opozoriti že v postopku pred sodiščem prve stopnje, in sicer takoj, ko je to mogoče.
odpravnina – izredna odpoved delavca – razlogi na strani delodajalca
Tožnica je bila pri toženi stranki pri njenih pravnih prednikih zaposlena 33 let, zato je v skladu s citirano določbo tretje alineje 109. člena ZDR upravičena do odpravnine v višini ene tretjine osnove, ki jo predstavlja povprečna plača za zadnje tri mesece, za vsako leto dela pri toženi stranki oziroma njenih pravnih prednikih.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev – pogodba o zaposlitvi za določen čas – ukinitev delovnega mesta
Pri presoji, ali je delodajalec izpolnil obveznost iz tretjega odstavka 88. člena ZDR (delodajalec mora v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga preveriti, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, oziroma prekvalificirati za drugo delo), so relevantne le možnosti, ki so obstajale v času odpovedi, ne pa tudi možnosti za zaposlitev, do katerih je eventualno prišlo kasneje.
Tožena stranka tožnici na podlagi tretjega odstavka 88. člena ZDR ni bila dolžna ponuditi zaposlitve za določen čas v drugi PE. Za ustrezno zaposlitev v smislu tretjega odstavka 88. člena ZDR se šteje le zaposlitev za nedoločen čas, ne pa tudi zaposlitev za določen čas.
Možnost ponudbe dela preko s.p.-ja, pa čeprav za daljši čas, kot le za tri mesece, ni ustrezna ponudba zaposlitve za nedoločen čas v smislu določbe tretjega odstavka 88. člena ZDR.
kolektivni delovni spor - ugotovitev nezakonitosti stavke – nujnost – primernost – sorazmernost – test sorazmernosti – sestava stavkovnega odbora – prekinitev – prenehanje stavke
ZStk ne daje sodišču podlage za presojo zakonitosti stavke z vidika njene nujnosti, primernosti oziroma sorazmernosti, kot razmerja med koristjo, ki jo želijo doseči stavkajoči in delavci in škodo, ki jo stavka povzroči delodajalcu. Vrhovno sodišče RS je sicer res že zavzelo stališče, da mora zakonska ureditev prestati test sorazmernosti, kar pomeni, da mora biti stavka nujna, primerna in sorazmerna, ker se ji nasproti postavi pravica delodajalca do lastnine oziroma svoboda gospodarske pobude, ob tem pa je navedlo tudi, da za majhno korist stavka ni primerna, če povzroči velike težave ali škodo, ter poudarilo, da to ne pomeni, da se lahko stavka v tej smeri posebej omejuje, saj vsaka stavka posega v lastnino delodajalca, kot v njegovo gospodarsko pobudo. Pravica do stavke pomeni legalizacijo tiste škode, ki izvira iz odklonitve oziroma neizvajanja dela. Stavka ni prenehanje dela delavcev, temveč je sredstvo za dosego določenega cilja (ekonomske in socialne pravice in interesi iz dela).
ZStk v 4. čl. določa, da stavkovni odbor in predstavniki organov, ki jim je napovedana stavka, morajo od dneva napovedi stavke in med njo poskušati sporazumno rešiti nastali spor. Začasna prekinitev stavke je bila le ponudba delodajalcem, da so se dogovarjali o stavkovnih zahtevah. Delavci so namreč pričeli z delom, pri čemer je bil v nadaljevanju sklenjen sporazum, iz katerega izhaja, da bosta reprezentativna sindikata takoj po podpisu sporazuma zamrznila stavkovne aktivnosti in prenehala s stavko in da najkasneje do določenega datuma ne bosta pričela izvajati novih stavkovnih aktivnosti z vsebinsko istimi zahtevki. Če štejemo, da sporazum ni bil sklenjen, ker ga lahko sklenejo samo stranke, ki se pogajajo, ne pa ena stranka, je stavka formalno še trajala, in je bila zaključena šele z dnem, ko je bil sklenjen sporazum o zaključku stavke. Zato stavka iz navedenega razloga ni nezakonita.
ponovna vložitev predloga za taksno oprostitev – zavrženje predloga – res iudicata
Ker je tožnica predlog za taksno oprostitev podala že v tožbi in je bil ta pravnomočno zavrnjen, je sodišče prve stopnje njen ponovno vložen predlog upravičeno zavrglo.
ZPP člen 76, 81, 81/5, 205. 205/1, 205/1-3, 208. ZFPPIPP člen 441, 442, 442/1. ZGD-1 člen 8.
zavrženje tožbe – izbris iz sodnega registra – pravna oseba – sposobnost biti stranka – prekinitev postopka – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
ZPP v 3. točki 1. odstavka 205. člena določa, da se postopek prekine, če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati. ZPUOOD je razveljavil določbo od 6. do 10. odstavka 442. člena in 496. člen ZFPPIPP, ni pa posegel v institut prekinitve postopka, kot ga določa ZPP. Sodišče prve stopnje bi zato moralo zaradi izbrisa tožene stranke iz sodnega registra postopek prekiniti. Postopek bo nadaljevalo, ko bodo izpolnjeni pogoji iz 208. člena ZPP. Izbris iz sodnega registra namreč po 1. odstavku 442. člena ZFPPIPP ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe zahtevati plačilo njegove terjatve do te pravne osebe od osebno odgovornih družbenikov ali od drugih družbenikov na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti (8. člen ZGD-1) in na njegovo pravico zahtevati povrnitev škode od članov poslovodstva ali organa nadzora izbrisane pravne osebe.
ZZRZI člen 39, 39/2, 40, 40/1. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-4. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103, 103/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti – rok za podajo odpovedi – mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved
V zvezi z rokom za podajo odpovedi invalidu II. in III. kategorije je sodna praksa v podobnih primerih zavzela enotno stališče, da se delodajalec o razlogih za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi v teh primerih dokončno seznani šele z vročitvijo mnenja komisije, ki je preverila pogoje za podajo odpovedi. Šele z ugotovitvijo komisije, da delodajalec delavcu invalidu utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe za ustrezno zaposlitev, nastopi razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu invalidu brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi v smislu določb prvega odstavka 102. člena ZPIZ-1. Brez takšne ugotovitve komisije razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu ni podan.
ZDR člen 83, 83/3, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 257, 257/3.
policist - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – zagovor – kaznivo dejanje zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
Vrhovno sodišče RS je že zavzelo stališče, da zagovor delavca ni formaliziran in ga ni mogoče šteti za nekakšen dokazni postopek ter ga primerjati s takšnim postopkom (npr. pravdnim postopkom), zato delodajalec pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni dolžan delavca seznaniti z dokazi, ki jih je ali pa jih še namerava pridobiti v zvezi z očitanimi kršitvami.
Tožnica (policistka) je izrabila svoj uradni položaj in prestopila mejo uradnih pravic, ko je mimo pravil o izrekanju denarnih kazni za storjene prekrške od treh tujih državljanov pobrala gotovino, pri čemer domnevnih prekrškov ni zabeležila. Policisti v okviru kaznovalnih nalog načeloma niso upravičeni prejemati denarja iz naslova denarnih kazni za prekrške, kadar pa ga že prejmejo, ga niso upravičeni obdržati zase, temveč je potrebno prekršek zabeležiti, izdati potrdilo o plačilu in denar izročiti delodajalcu. S tem, ko je tožnica denar obdržala zase, je pridobila protipravno premoženjsko korist. Tožnica je s svojim ravnanjem izpolnila vse znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po tretjem odstavku 257. člena KZ-1, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR.
Izpodbijano pravno dejanje in neplačevitost dolžnika morata biti v vzročni zvezi. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotavljajo obstoj domneve iz 2. odstavka 255. člena OZ, pri čemer je ugotovilo, da navedena domneva ni podana. Tožena stranka je namreč za sporno nepremičnino plačala ceno, kot jo je ugotovil sodni izvedenec in cenilec, zatorej o prenizki ceni ni mogel govoriti. Posledično je torej dolžnik za sporno nepremičnino prejel ekvivalent njene vrednosti, zato se njegovo premoženje ni zmanjšalo, le spremenila se je njegova struktura.
ZASP člen 146, 146/1, 146/1-1, 147, 151, 151/3, 176, 182. ZASP-B člen 26, 26/4.
priobčitev neodrskih glasbenih del javnosti – obvezno kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – male pravice - tarifa – uporaba Pravilnika – izračun nadomestila - odpoved materialni avtorski pravici - repertoar tujih kolektivnih organizacij – dokazno breme – uporaba slovenskega prava
Z upoštevanjem tarife iz Pravilnika 1998, veljavne na dan uveljavitve ZASP-B, je materialno pravo pravilno uporabljeno. Ta tarifa je ustrezna podlaga tudi za uveljavljanje materialnih avtorskih pravic v primeru, ko pogodbene podlage za uporabo avtorskih del ni. ZASP-B je dal moč skupnega sporazuma zgolj tarifi (v ožjem pomenu besede), ne pa tudi normativnemu delu Pravilnika 1998.
Repertoar tožeče stranke sestavljajo vsa že objavljena glasbena neodrska dela, ne glede na to, ali gre za domačega ali tujega avtorja.
Dokazno breme, da je predvajala glasbo, prosto plačil kolektivnim organizacijam, je na toženi stranki – uporabnici.
Iz dejstva, da avtor pravic na njegovem delu ni poveril kolektivni organizaciji, še ni mogoče sklepati, da se je odpovedal uveljavljanju materialne komponente avtorskega dela.
zapuščinski postopek – dedne izjave – pritožbene novote
Tudi za odločanje o pritožbah zoper odločbe, izdane v zapuščinskem postopku, se uporablja prvi odstavek 337. člena ZPP, po katerem sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel (pravočasno) navesti oziroma predložiti v postopku na prvi stopnji.
začasna odredba – verjetno izkazana terjatev – skupno premoženje – delež na skupnem premoženju – kvalitativna prvina terjatve – kvantitativna prvina terjatve
V fazi odločanja o začasni odredbi je z vidika verjetno izkazane terjatve pomembno to, ali je verjetno, da nepremičnina spada v skupno premoženje, ne pa tudi to, ali je verjetno izkazan prav takšen delež, kot ga tožeča stranka uveljavlja.
Zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine ima pogodbeno (obligacijsko) podlago. Tak zahtevek ima sicer stvarnopravne posledice, a to zato še ni stvarna pravica in zahtevek, s katero se uveljavlja, ni stvarnopravni zahtevek. Zato so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, češ da tak zahtevek nikoli ne zastara.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073204
ZOZP člen 7, 7/6. ZPP člen 213, 213/2.
regres zavarovalnice – izguba zavarovalnih pravic – kršitev zavarovalne pogodbe – odhod s kraja nezgode – izvedba dokazov
Tožencu ni uspelo dokazati, da je kraj prometne nesreče zapustil nezavestno. Prav dejstvo, da se je toženec zavedal svojega ravnanja in kraj nezgode, ki jo je povzročil zapustil, ima za posledico izgubo zavarovalnih pravic.