Okoliščine, zaradi katerih se toženka ni odzvala na pisno opozorilo tožeče stranke, da z oddajanjem stanovanja v podnajem krši najemno pogodbo, niso zakonsko opravičljive in jih v sporu zaradi odpovedi najemne pogodbe in izpraznitve stanovanja ni mogoče upoštevati.
ZASP člen 81, 146, 146/1, 147, 151, 182. OZ člen 198.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – kolektivne avtorske organizacije – avtorsko varovano delo – zaščita tujega avtorskega dela – odpoved avtorskemu honorarju – uporaba tujega prava – višina tarife – exceptio illegalis – dokazno breme
Tožena stranka ni dokazala, da bi se avtorji odpovedali avtorskim pravicam za glasbena dela, ki jih je priobčevala v svojih poslovnih prostorih, niti ni dokazala, da gre za avtorsko nevarovana dela, ampak je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da gre za avtorska dela, ki jih v svojem repertoarju na podlagi recipročnih sporazumov tožeča stranka varuje, zato se plačilu avtorskega honorarja tožena stranka kljub številnim ugovorom in nasprotnim trditvam ne more izogniti.
Tožena stranka je tista, ki je dolžna dokazati, da je v svojih poslovnih prostorih predvajala avtorsko nevarovano glasbo, ki je prosta plačila kolektivnim organizacijam.
ZIZ člen 107, 107/3, 268, 271, 271/2. ZFPPIPP člen 131, 131/3, 131/3-1, 131/3-2, 151, 289, 289/2.
začasna odredba - obseg zavarovanja - prepoved določenih dejanj ali zapoved opustitev - rubež in prenos terjatve v izterjavo ločitvena pravica - priznanje v postopku prisilne poravnave - strošek postopka insolventnosti
Določba 268. člena ZIZ pove le, da ima sklep o zavarovanju učinek sklepa o izvršbi in ne, da je to že sklep o izvršbi, ki pomeni že predpostavko za začetek oprave izvršbe zaradi poplačila terjatve.
Kadar je vsebina začasne odredbe prepoved določenih dejanj ali zapoved opustitev, se uporabljajo sredstva, ki so predvidena za izvršbo terjatve nekaj opustiti ali dopustiti, zato sodišče hkrati s prepovedjo (po upnikovem predlogu) določi tudi denarno kazen za primer kršitve te prepovedi. Predlagana vsebina zavarovanja z rubežem in prenosom terjatve v izterjavo presega dopusten domet sklepa o zavarovanju upnikove denarne terjatve.
začasna odredba – prepoved razpolaganja s terjatvijo – ustrezno sredstvo zavarovanja
Prepoved razpolaganja s terjatvijo, ki jo bo imel upnik v izvršilnem postopku iz naslova preostanka kupnine od prodane nepremičnine, na način, da se izvršilnemu sodišču naloži zadržanje izplačila kupnine, ne predstavlja ustreznega sredstva zavarovanja. Takšna prepoved razpolaganja pride v poštev šele po pravnomočnosti sklepa o razdelitvi kupnine in ne pred tem, poleg tega se sodišču ne more naložiti, da ne bi ravnalo v skladu z zakonom.
razdelitev posebne razdelitvene mase – ugovor proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase – procesna legitimacija za pritožbo
S pritožbo proti sklepu o delitvi je dovoljeno izpodbijati samo: 1. odločitev o ugovorih proti načrtu razdelitve in 2. končni načrt v delu, ki je predmet teh ugovorov. Pritožba je v tem primeru dovoljena le, če je upnik izkoristil svojo pravico in je zoper objavljen načrt razdelitve ugovarjal.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-1, 14/2, 14/2-1, 231, 231-3.
začetek stečajnega postopka – ugotovitev položaja insolventnosti – trajnejša nelikvidnost – prepozna pritožba – začetek teka pritožbenega roka
Čim je podan eden izmed zakonskih pogojev za ugotovitev položaja insolventnosti, se izkaže, da dolžnik ne more uspeti s pritožbo v delu, v katerem izpodbija zaključke sodišča prve stopnje, da obstoji pri dolžniku tudi položaj dolgoročne plačilne nesposobnosti.
spor o pristojnosti – poskus poravnave pred pravdo
Za poskus sklenitve sodne poravnave pred pravdo je stvarno pristojno okrajno sodišče tudi v primeru, če bi bilo za pravdo stvarno pristojno okrožno sodišče (ko bi tožeča stranka po neuspeli poravnavi vložila tožbo).
V sporu zaradi nedopustnosti izvršbe je izključno krajevno pristojno sodišče, ki vodi izvršilni postopek oziroma na območju katerega je sodišče, ki vodi tak postopek.
poseg v čast in dobro ime – razžalitev – žaljiva obdolžitev - namen zaničevanja
Kljub temu, da so določeni izrazi, ki jih je toženec uporabil v spornem zapisu, objektivno žaljivi, niso bili podani z namenom zaničevanja. Šlo je namreč za kritiko razmer v delovanju lovske družine, katerega glavni namen je bilo opozorilo upravnemu odboru, da so s strani predsednika podane določene kršitve pravil delovanja, ki bi lahko vodile v ustrezne disciplinske postopke. S samo kritiko se je tako seznanil manjši krog ljudi, ki so bili v skladu s pravili lovske družine celo naslovniki takšnih pobud.
spor o obsegu zapuščine – pasivna legitimacija - povečanje obsega zapuščine – nujno sosporništvo
V pravdi za ugotovitev obsega zapuščine morajo biti zajeti vsi dediči, ne glede na to ali se uveljavlja povečanje ali zmanjšanje obsega zapuščine, in ne glede na vpise v zemljiški knjigi.
Samo navajanje napak pri sojenju ni žaljivo, če obstaja v mejah dostojnosti in pri pravni argumentaciji. Vztrajno izražanje negativne vrednostne ocene, da je sodišče zaradi lastne varnosti in zaščite izdalo začasno odredbo po uradni dolžnosti, pa je žalitev sodišča, ki sodstvu jemlje spoštovanje, ugled in avtoriteto ter neti negativno razpoloženje do sodstva. Sodstvu namreč pripisuje, da ne odloča na podlagi strokovnih meril, da ne sodi po ustavi in zakonih, temveč ščiti lastno varnost.
Za kaznovanje po 109. členu ZPP ni potrebno, da je imel storilec namen zaničevanja. V ospredju je namreč le objektivni vidik, to je ali izjave storilca lahko ogrozijo ugled oziroma spodkopljejo avtoriteto sodišča.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici – poseben nadzor brez privolitve – prisilna hospitalizacija – zakonske predpostavke – obstoj duševne motnje - realna nevarnost ogrožanja
Ugotovitev sodišča, da „gre pri udeležencu za sekundarne posledice Parkinsonove bolezni“ ne zadostuje. Ravnanje pridržane osebe, ki ni posledica duševne motnje, namreč ukrepa prisilnega zdravljenja ne opravičuje.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje - zahtevek za izpraznitev nepremičnine
Ker odločitev o zahtevku za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ne predstavlja predhodnega vprašanja za odločitev o zahtevku za izpraznitev nepremičnine (s stanovanjsko hišo), ni podlage za prekinitev postopka.
dokazovanje obstoja oporoke v pravdi – trditveno in dokazno breme toženca – uničenje oporoke
Stranka, zoper katero tožnik v rekonstrukcijski pravdi po 77. členu ZD, ki ureja dokazovanje obstoja veljavne oporoke, naperi svoj tožbeni zahtevek, se lahko brani z ugovorom, da je sam oporočitelj izvirnik oporoke zavestno uničil, s čemer je oporoko preklical in torej ta nima več učinka in, če to uspe dokazati, doseže zavrnitev tožbenega zahtevka.
Toženec z ugovorom, da je oporoka neveljavna, ker je zapustnica kasneje napisana novo/drugo oporoko, ne more uspeti. Učinkovanje oporoke je dednopravno vprašanje, o katerem odloča zapuščinsko sodišče.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – odškodnina za duševne bolečine zaradi posega v spolno nedotakljivost – višina odškodnine
Pravica do denarne odškodnine na podlagi 181. člena OZ ne izključuje denarne odškodnine za druge oblike nepremoženjske škode iz 179. člena OZ, če so se te pojavila v posebej izraziti obliki.
Zidanje odškodninskih zahtevkov ni dovoljeno. Iz istega škodnega dogodka izvirajoče posledice ni mogoče dvakrat ali večkrat upoštevati kot okoliščino ob odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo – torej ob hkratni odmeri odškodnine za dve ali več relativno samostojnih oblik pravno priznane nepremoženjske škode.
stvarna pristojnost – zveza s stečajnim postopkom – koneksnost s stečajnim postopkom – vpliv na obseg stečajne mase – zahtevek na ugotovitev obstoja lastninske pravice
Zveza s stečajnim postopkom obstaja samo, če je uveljavljanje terjatve v vzročni zvezi s stečajnim postopkom.
Spori v zvezi s stečajnim postopkom so tisti spori, ki jih brez stečajnega postopka ne bi bilo.
sklep o prodaji – prodaja nepremičnin – opravljanje podjema – poslovna celota – izklicna cena – javna dražba
V obravnavani zadevi gre le za skupek nepremičnin, ne pa opravljanje podjema. Zato ni bilo podlage za uporabo 343. člena ZFPPIPP.
Izklicna cena pomeni le izhodišče. Ker se bo prodaja opravila z javno dražbo, se bo izklicna cena zagotovo višala, če obstajajo kupci za to nepremičnino, ki so jo pripravljeni kupiti. V kolikor je tako mogoče doseči višjo ceno, bo ob izbranem načinu prodaje ta tudi dosežena.
prisilna poravnava – preizkus terjatev – prijava terjatve, zavarovane z ločitveno pravico – sodelovanje upnika pri odločanju o prisilni poravnavi – pravočasnost ugovora zoper seznam preizkušenih terjatev – končni seznam preizkušenih terjatev – glasovalna pravica – pravni interes za pritožbo
S tem, ko je sodišče prve stopnje odločilo, da ločitvena pravica ni verjetno izkazana, ni odločilo, da je zato terjatev navadna terjatev.
Četudi vrednost zavarovanja ne dosega višine terjatve, njegove terjatve za del zneska, ki presega vrednost premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, ni mogoče upoštevati kot nezavarovane, torej kot navadne terjatve, v kolikor tako ni bila prijavljena in izkazana.
Upnik, ki ni pravočasno vložil ugovora zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev, s pritožbo ne more več izpodbijati pravilnosti podatkov o njegovi terjatvi v končnem seznamu preizkušenih terjatev.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077366
OZ člen 355, 355/2. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – ugovor zastaranja - zastaranje storitev upravljanja – pretrganje zastaranja – upravnik večstanovanjske stavbe
Pritožnik ne navaja določno, katere od več raznovrstnih terjatev naj bi zastarale, zato podroben pritožbeni preizkus niti ni mogoč. Glede na obdobje opravljenih storitev, zajetih v računih (april 2009 in kasneje) ter glede na datum vložitve predloga za izvršbo (29. 11. 2010), ki je tek zastaranja pretrgal, terjatve niso zastarale, saj ni potekel niti najkrajši, enoletni zastaralni rok.