spor o obsegu zapuščine – pasivna legitimacija - povečanje obsega zapuščine – nujno sosporništvo
V pravdi za ugotovitev obsega zapuščine morajo biti zajeti vsi dediči, ne glede na to ali se uveljavlja povečanje ali zmanjšanje obsega zapuščine, in ne glede na vpise v zemljiški knjigi.
ODZ paragraf 1460-1464, 1479. ZTLR člen 54, 54/1. SPZ člen 217, 217/2.
stvarna služnost - služnost vožnje za potrebe kmetijskih zemljišč - prenehanje služnosti - zahtevek na prenehanje služnosti - sprememba prevoznega sredstva
Služnost vožnje za potrebe kmetijskih del obsega tudi vožnjo traktorja, čeprav je tožnik v priposestvovalnem obdobju ali delu priposestvovalnega obdobja služnost izvrševal s konjsko vprego, saj se z razvojem prevozna sredstva spreminjajo.
Toženec v primeru zatrjevanja nepotrebnosti poti ne more doseči prenehanja služnosti z ugovorom, temveč zgolj s tožbo oz. ustrezno postavljenim oblikovalnim zahtevkom.
ZASP člen 81, 146, 146/1, 147, 151, 182. OZ člen 198.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – kolektivne avtorske organizacije – avtorsko varovano delo – zaščita tujega avtorskega dela – odpoved avtorskemu honorarju – uporaba tujega prava – višina tarife – exceptio illegalis – dokazno breme
Tožena stranka je tista, ki je dolžna dokazati, da je v svojih poslovnih prostorih predvajala avtorsko nevarovano glasbo, ki je prosta plačila kolektivnim organizacijam. Tožena stranka je res zatrjevala, da so se tuji avtorji predvajanih glasbenih del odpovedali svojim materialnim avtorskim pravicam, vendar teh trditev ni dokazala.
Tožeča stranka je Pravilnik 2006 sprejela v nasprotju z zakonom (brez soglasja reprezentativnih združenj uporabnikov), zato ne more imeti pravne veljave. Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko je odklonilo uporabo tarife Pravilnika 2006 in se oprlo na tarifo Pravilnika 1998, ki je z ZASP-B pridobil moč skupnega sporazuma in tako predstavlja veljavno podlago za zaračunavanje avtorskih honorarjev in nadomestil.
male avtorske pravice – nadomestilo za uporabo avtorskih del - valorizacija tarife – veljavnost pravilnika – excepcio illegalis – civilna kazen
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ker je uporabo Pravilnika iz leta 06 zavrnilo sklicujoč se na excepcio illegalis. Pravilnik 06 namreč ni bil sprejet na zakonit način, zato ga sodišče ni smelo uporabiti. S tem pa ni v ničemer poseglo v pristojnosti Ustavnega sodišča.
Okoliščine, zaradi katerih se toženka ni odzvala na pisno opozorilo tožeče stranke, da z oddajanjem stanovanja v podnajem krši najemno pogodbo, niso zakonsko opravičljive in jih v sporu zaradi odpovedi najemne pogodbe in izpraznitve stanovanja ni mogoče upoštevati.
zavarovanje s predhodno odredbo – omejitev sredstev izvršbe - izdaja več predhodnih odredb
Ker je sodišče prve stopnje na upnikov predlog izdalo več predhodnih odredb, v okviru obravnave ugovora pa je presodilo, da ena izmed njih ni potrebna, je imelo glede na pravilno ugotovljeno dejansko stanje podlago v določbi 2. odstavka 260. člena ZIZ, da ugovoru ugodi.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – odškodnina za duševne bolečine zaradi posega v spolno nedotakljivost – višina odškodnine
Pravica do denarne odškodnine na podlagi 181. člena OZ ne izključuje denarne odškodnine za druge oblike nepremoženjske škode iz 179. člena OZ, če so se te pojavila v posebej izraziti obliki.
Zidanje odškodninskih zahtevkov ni dovoljeno. Iz istega škodnega dogodka izvirajoče posledice ni mogoče dvakrat ali večkrat upoštevati kot okoliščino ob odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo – torej ob hkratni odmeri odškodnine za dve ali več relativno samostojnih oblik pravno priznane nepremoženjske škode.
ZASP člen 81, 82, 159, 159/1, 168, 168/4. OZ člen 247, 247/1.
javna priobčitev glasbenih del – organiziranje koncertov – plačilo nadomestila – civilna kazen
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 ni bil sprejet po predpisanem postopku, zato ga ni mogoče uporabiti.
Zaradi neplačila ali prepoznega plačila avtorskega honorarja civilne kazni ni mogoče izreči, saj je ta po svoji naravi pogodbena kazen, ki pa v primeru neizpolnitve denarnih obveznosti ne pride v poštev.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici – poseben nadzor brez privolitve – prisilna hospitalizacija – zakonske predpostavke – obstoj duševne motnje - realna nevarnost ogrožanja
Ugotovitev sodišča, da „gre pri udeležencu za sekundarne posledice Parkinsonove bolezni“ ne zadostuje. Ravnanje pridržane osebe, ki ni posledica duševne motnje, namreč ukrepa prisilnega zdravljenja ne opravičuje.
Podjetniku posamezniku je potrebno pisanje vročati na naslovu, vpisanem v register, in sicer tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu.
Tožena stranka s predlagani dokazi ni uspela dokazati, da je podpis na vročilnici materin, temveč bi morala v ta namen, predlagati postavitev izvedenca grafologa, predvsem pa tudi zaslišanje njene matere, ki je edina oseba, ki bi dejansko vedela povedati, ali je pisanje prevzela ali ne.
veljavnost oporoke – oporočna sposobnost – sposobnost razsojanja – materialno dokazno breme – procesno dokazno breme – dokazna stiska – dokazni standard – izvedensko mnenje – dokazna ocena – obličnost
Dokazovanje dejstva, da zapustnik v času sestave oporoke ni bil sposoben za razsojanje, je sicer res težavno, saj osebe ni mogoče pregledati. Vendar je njegovo duševno stanje mogoče ugotoviti na podlagi posrednih dokazov (zdravstvena dokumentacija, izpovedi prič, ki so bile v stiku z zapustnikom). Zato ni utemeljenih razlogov za zniževanje dokaznega standarda, ki je potreben za meritorno odločanje.
odvzem pravice do stikov – sum spolne zlorabe – izvedensko mnenje – dokazna ocena – določitev stikov s sodno poravnavo – ponovno določeni stiki v sodbi
Dokazna ocena glede vprašanja, ali je prišlo pri mld. otroku do spolne zlorabe.
sklep o prodaji – prodaja nepremičnin – opravljanje podjema – poslovna celota – izklicna cena – javna dražba
V obravnavani zadevi gre le za skupek nepremičnin, ne pa opravljanje podjema. Zato ni bilo podlage za uporabo 343. člena ZFPPIPP.
Izklicna cena pomeni le izhodišče. Ker se bo prodaja opravila z javno dražbo, se bo izklicna cena zagotovo višala, če obstajajo kupci za to nepremičnino, ki so jo pripravljeni kupiti. V kolikor je tako mogoče doseči višjo ceno, bo ob izbranem načinu prodaje ta tudi dosežena.
stvarna pristojnost – zveza s stečajnim postopkom – koneksnost s stečajnim postopkom – vpliv na obseg stečajne mase – zahtevek na ugotovitev obstoja lastninske pravice
Zveza s stečajnim postopkom obstaja samo, če je uveljavljanje terjatve v vzročni zvezi s stečajnim postopkom.
Spori v zvezi s stečajnim postopkom so tisti spori, ki jih brez stečajnega postopka ne bi bilo.
prisilna poravnava – preizkus terjatev – prijava terjatve, zavarovane z ločitveno pravico – sodelovanje upnika pri odločanju o prisilni poravnavi – pravočasnost ugovora zoper seznam preizkušenih terjatev – končni seznam preizkušenih terjatev – glasovalna pravica – pravni interes za pritožbo
S tem, ko je sodišče prve stopnje odločilo, da ločitvena pravica ni verjetno izkazana, ni odločilo, da je zato terjatev navadna terjatev.
Četudi vrednost zavarovanja ne dosega višine terjatve, njegove terjatve za del zneska, ki presega vrednost premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, ni mogoče upoštevati kot nezavarovane, torej kot navadne terjatve, v kolikor tako ni bila prijavljena in izkazana.
Upnik, ki ni pravočasno vložil ugovora zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev, s pritožbo ne more več izpodbijati pravilnosti podatkov o njegovi terjatvi v končnem seznamu preizkušenih terjatev.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077366
OZ člen 355, 355/2. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – ugovor zastaranja - zastaranje storitev upravljanja – pretrganje zastaranja – upravnik večstanovanjske stavbe
Pritožnik ne navaja določno, katere od več raznovrstnih terjatev naj bi zastarale, zato podroben pritožbeni preizkus niti ni mogoč. Glede na obdobje opravljenih storitev, zajetih v računih (april 2009 in kasneje) ter glede na datum vložitve predloga za izvršbo (29. 11. 2010), ki je tek zastaranja pretrgal, terjatve niso zastarale, saj ni potekel niti najkrajši, enoletni zastaralni rok.