dolžnikov dolžnik - odgovornost dolžnikovega delodajalca - nepopoln predlog za izvršbo - opredelitev obveznosti - višina plače - posredovanje podatkov - uradne poizvedbe – podatki o plači dolžnika
Pri izvršbi zoper dolžnikovega delodajalca gre za izterjavo denarne terjatve, zato mora biti ta opredeljena v točno določenem denarnem znesku. Če upnik v predlogu po 134. členu ZIZ nedoločno opredeli terjatev do dolžnikovega delodajalca, je vsebina sklepa, s katerim sodišče dovoli predlagano izvršbo, nejasna oz. dvoumna.
ZAVAROVANJE TERJATEV – DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0077392
ZIZ člen 272. ZDen člen 80, 80/3. OZ člen 86, 557. ZD člen 103, 104, 117. SPZ člen 40. ZTLR člen 33.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetnost terjatve – lastninska pravica na nepremičninah – pogodba o dosmrtnem preživljanju – učinki dednopravne pogodbe – dogovor o pričakovani zapuščini – premoženje zapustnika ob smrti – kasneje denacionalizirano premoženje – denacionalizacijski upravičenec
Pogodbe o razpolaganju s premoženjem, ki ga bo imel pogodbenik ob smrti, so praviloma neveljavne. Plačilo za preživljanje je lahko le premoženje ali del premoženja, ki pripada preživljancu ob sklenitvi pogodbe.
Ureditev učinkov dednopravnih pogodb, ki jih je sklenil denacionalizacijski upravičenec pred izdajo odločbe o denacionalizaciji, se nanašajo tudi na kasneje denacionalizirano premoženje, pomeni izjemo od siceršnje ureditve ZD, ki se nanaša na dogovore o pričakovani zapuščini in so praviloma neveljavni.
ZDR člen 35, 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 184, 184/1. ZPP člen 213, 213/2, 287, 287/2. OZ člen 131, 131/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti – rok za podajo odpovedi – dokazovanje – načelo kontradiktornosti – odškodninska odgovornost delodajalca – mobbing – diskriminacija – šikaniranje na delovnem mestu
Odmor med delom je potrebno uskladiti s sodelavci, vendar to ne pomeni, da o tem ni potrebno obvestiti osebe, ki vodi delo. Tožnika na delovnem mestu, ki mu je bilo odrejeno, v času nadzora pomočnika komandirja policijske postaje, ni bilo. O odsotnosti vodje ni obvestil in tudi ostali niso vedeli, kje se nahaja. Pomočnik komandirja ga je našel na tovornem izstopu. Takrat mu je odredil, da se zaradi prerazporeditve zglasi pri vodji izmene, vendar tega ni storil, in je potem v drugi kabini s sodelavcem gledal film. Pri vodji izmene se je zglasil šele po drugem opozorilu. S takšnim ravnanjem je tožnik kršil določilo 31. člena ZDR, saj dela na delovnem mestu, ki mu je bilo odrejeno, ni opravljal, o svoji odsotnosti pa osebe, ki vodi delo, ni obvestil in določilo 32. člen ZDR, saj ni upošteval zahtev in navodil delodajalca. Zato je bil podan razlog za redno redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
OZ člen 2, 3, 9, 103, 119. URS člen 49. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 29 o prisilnem in obveznem delu člen 2.
izobraževanje – pogodba o izobraževanju – vračilo stroškov izobraževanja – nadomestilo plače – pogodbena svoboda strank – zamuda pri izpolnitvi pogodbenih obveznosti – oderuška pogodba – dolžnost izpolnitve obveznosti – ničnost - obveznost ostati v delovnem razmerju
Dogovor med toženo in tožečo stranko, da bo tožena stranka ostala po končanem izobraževanju na delu pri delodajalcu še nadaljnjih 10 let, ni v nasprotju z URS, prisilnimi predpisi ali moralnimi načeli. Ob upoštevanju obdobja odsotnosti z dela zaradi izobraževanja tožene stranke (5 let), obveznosti, da še 10 let po končanem izobraževanju ostane na delu pri tožeči stranki, ni mogoče oceniti kot nezakonit poseg v svobodo dela.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – dve odpovedi pogodbe o zaposlitvi – ničnost
Tožena stranka je tožniku nezakonito odpovedala pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, ker pri tem ni spoštovala predpisov, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tožena stranka je nato tožniku ponovno redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov je že učinkovala v času, ko je tožena stranka tožniku podala drugo odpoved pogodbe o zaposlitvi, zato pogodbe o zaposlitvi ni mogla več ponovno odpovedati, saj v času podaje odpovedi pogodba o zaposlitvi med strankama ni več obstajala, ker je prenehala že na podlagi prve odpovedi. Zato druga odpoved pogodbe o zaposlitvi ni mogla imeti pravnih učinkov, ker je šlo za odpoved brez podlage in je kot takšna nična. Zaradi navedenega je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da se priznajo tožniku zaradi nezakonite prve odpovedi pogodbe o zaposlitvi priznajo pravice iz delovnega razmerja le za čas do podaje nove odpovedi pogodbe o zaposlitvi oz. poteka odpovednega roka.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – rok za podajo odpovedi - zagovor
Tožnik (zaposlen v davčni upravi) je 3 davčnim zavezancem opravil odmero davka na motorna vozila brez listinskih dokazov, da so vozila dejansko poškodovana in na tak način odmeril nižji davek na motorna vozila. Njegovo ravnanje ima vse znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 3. odst. 261. člena KZ, ki ga je storil z namenom, da bi sebi oziroma trem davčnim zavezancem pridobil protipravno premoženjsko korist. Zato je bil podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
ZDR člen 42, 204, 204/1, 204/2. ZDSS-1 člen 42, 42/2.
plača – plačilo razlike plače – koeficient zahtevnosti dela – sodno varstvo – zavrženje tožbe
Uveljavljanje koeficienta zahtevnosti del kot sestavnega dela plače ni čista denarna terjatev, ki bi jo bilo mogoče uveljavljati neposredno pred sodiščem. O tej pravici je delodajalec tožnika mesečno obveščal z vpisom podatkov na plačilni listi in tožnik zoper to ni ugovarjal, posledično pa tudi ni uveljavljal sodnega varstva. Če je tožnik menil, da takšen način obračuna zanj ni pravilen, bi moral v skladu z določbo prvega odstavka 204. člena ZDR pisno zahtevati odpravo kršitve. Šele po tem, če delodajalec v nadaljnjem roku 8 dni po vročeni pisni zahtevi delavca ne bi izpolnil svoje obveznosti, bi lahko v roku 30 dni zahteval sodno varstvo (drugi odstavek 204. člena ZDR).
ZFPPIPP člen 7, 7/7, 14, 14/1, 14/3, 14/2, 389a. OZ člen 347, 349, 395, 395/1, 1025.
osebni stečaj - začetek stečajnega postopka - zasebnik – stečaj odvetnika - solidarno poroštvo
V trenutku vložitve predloga za začetek stečajnega postopka je dolžnica opravljala dejavnost odvetništva, to dejavnost pa je opravljala še tudi na dan začetka stečajnega postopka. Pri tem ni pomembno, ali je imela tak status tudi v trenutku prevzema obveznosti.
Ker dolžnica v času vložitve predloga in odločanja o predlogu ni izpolnjevala kriterijev potrošnika, kot je to določeno v 7. členu ZFPPIPP, se nad njo lahko začne stečajni postopek le kot postopek osebnega stečaja nad zasebnico.
Obvestilo v skladu s 1025. členom OZ je pomembno le zaradi morebitne odškodninske odgovornosti upnika. Na sam nastanek terjatve pa ne vpliva.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - programa razreševanja presežnih delavcev – ugotavljanje presežnih delavcev
Tožena stranka je zaradi zmanjšanja naročil, kar je ekonomski razlog v smislu določbe prve alineje prvega odstavka 88. člena ZDR, zmanjšala število zaposlenih v enoti polizdelkov s 30 delavcev na zgolj 3 delavce in vodjo. Obenem je spremenila organizacijo dela tako, da del opravil sedaj opravlja z zunanjimi izvajalci, kar predstavlja organizacijski razlog v smislu določbe prve alineje prvega odstavka 88. člena ZDR.
Za presojo možnosti ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi niso odločilne eventualne možnosti, ki so obstajale v času pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Bistveno je, ali so takšne možnosti obstajale v času, ko je bila tožniku podana odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma ko je tožena stranka sprejela odločitev o ukinitvi proizvodnje polizdelkov za raztezače in napenjače. Tožena stranka tožniku tudi ni bila dolžna ponujati sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas (samo takšne pogodbe je v spornem obdobju sklepala), ustrezna bi bila samo ponudba pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo za nedoločen čas.
Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru zavzelo stališče, da delavci, ki jim pogodba o zaposlitvi ne preneha iz poslovnega razloga, temveč na drugih podlagah, niso vključeni v število presežnih delavcev, za katere zakon zahteva izdelavo programa razreševanja presežnih delavcev.
ZDR člen 15, 16, 75, 204, 204/1. ZPP člen 274, 274/1.
zavrženje tožbe – ugotovitev obstoja delovnega razmerja – sodno varstvo – rok za vložitev tožbe – procesna predpostavka – predhoden postopek pri delodajalcu – zahteva za odpravo kršitev – elementi delovnega razmerja – načini prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi
Tožnik v času trajanja (delovnega) razmerja od tožene stranke ni zahteval odprave kršitve v smislu 1. odstavka 204. člena ZDR. Tožba za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za določeno obdobje je bila vložena po izteku 30 dni od prenehanja. Pravočasno vložena tožba je procesna predpostavka in ob njenem pomanjkanju je potrebno tožbo na podlagi 1. odstavka 274. člena ZPP zavreči.
Dokler razmerje med delavcem in delodajalcem, za katerega tožnik navaja, oziroma uveljavlja, da ima elemente delovnega razmerja, še traja, lahko na podlagi prvega in drugega odstavka 204. člena ZDR zahteva od delodajalca ugotovitev delovnega razmerja in izročitev pisne pogodbe o zaposlitvi in v nadaljevanju sodno varstvo v določnem roku. Ko pa razmerje, za katerega tožnik uveljavlja oziroma navaja, da ima elemente delovnega razmerja, že preneha, lahko uveljavlja sodno varstvo le v roku iz tretjega odstavka 204. člena ZDR, torej v 30 dneh od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice. Ta rok se nanaša tudi na zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja, ki je neformalno prenehalo z zaključkom opravljanja dela delavca. Gre za materialni prekluzivni rok, ki ga je tožnik prekoračil, zaradi česar je potrebno njegovo tožbo na ugotovitev obstoja delovnega razmerja zavreči.
začasna odredba – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – verjetno izkazana terjatev – zavarovanje nedenarne terjatve
Tožnik je podal predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi se do pravnomočno končanega postopka o glavni stvari zadržalo učinkovanje izdane, a ne vročene izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku. V skladu s 1. odstavkom 272. člena ZIZ, sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala in če verjetno izkaže tudi eno od nadaljnjih predpostavk iz drugega odstavka istega člena. V tej fazi postopka ni izkazana verjetnost tožnikovih trditev, da mu sploh ni bila vročena izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, oziroma so močnejši razlogi, ki govorijo v prid temu, da je vročitev bila opravljena. Ker ni podan temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe, to je izkazanost verjetnosti obstoja terjatve, tožnikov predlog za izdajo navedene začasne odredbe, ni utemeljen.
obnova kazenskega postopka – dovoljenost – postopek za mednarodno pravno pomoč – postopek za prevzem izvršitve kazenske sodbe tujega sodišča – prevzem izvršitve kazni
Ker postopka za prevzem izvršitve kazni, izrečene s sodbo tretjega sodišča, ni mogoče šteti za sojenje oziroma kazenski postopek v smislu 406. člena ZKP, ni podan osnovni pogoj za obnovo kazenskega postopka.
Obsojenčevo zahtevo za obnovo postopka je zato sodišče prve stopnje pravilno skladno s prvim odstavkom 413. člena ZKP zavrglo.
ZDR člen 7, 7/2, 22, 109, 109/2. ZPP člen 286, 286/4, 337.
odpravnina – dokazovanje – dokazni predlog – pritožba – odločanje brez glavne obravnave – ničnost
V skladu s prvim odstavkom 337. člena ZPP sme pritožnik v pritožbi predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena ZPP. V tej zadevi ni bilo glavne obravnave in tudi ne prvega naroka, zato bi tožnik nove dokaze moral predlagati pred odločitvijo sodišča prve stopnje oziroma se zaradi spornosti dejanskega stanja (kar pa uveljavlja šele s pritožbo) sploh ne bi smel odpovedati glavni obravnavi.
Dogovor strank, da v pogodbi o zaposlitvi za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove, ki jo delavec odkloni, predvidita višjo odpravnino, kot je za takšen primer predvidena v ZDR, ni v nasprotju z zakonom. ZDR v že citiranem drugem odstavku 7. člena izrecno predvideva, da se s pogodbo o zaposlitvi oziroma kolektivno pogodbo lahko določijo pravice, ki so za delavce ugodnejše, kot pa jih določa ta zakon.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1, 296 - 299, 301.
zavarovanje terjatve – ureditvena začasna odredba – verjetnost terjatve – nevarnost nastanka težko nadomestljive škode – izbris iz sodnega registra – začetek stečajnega postopka – vpliv na postopek
V izpodbijanem sklepu ni pretehtana okoliščina o zatrjevani nevarnosti nastanka težko nadomestljive škode v povezavi s trditvijo o grozečem izbrisu toženca iz sodnega registra in posledično njegovem prenehanju.
Začetek stečajnega postopka je dejstvo, ki vpliva na odločitev o predlogu za izdajo začasne odredbe ne glede na to, da je nastalo šele po izdaji sklepa o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe.
odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev – pravdni stroški – odškodnina – nepremoženjska škoda – načelo uspeha
Zmotno je stališče, da je kot merilo doseženega uspeha v sporu potrebno upoštevati delež, s katerim je sodišče prve stopnje ovrednotilo prispevek vsake od strank k nastanku škode. Uspeh strank v sporu se ugotavlja glede na to, s kakšnim deležem so stranke v sporu uspele. Ker je tožnica postavila denarni zahtevek, se uspeh strank ocenjuje glede na višino dosojenega zneska.
V delovnih sporih se dosledno uveljavilo načelo, da se stroški odmerjajo glede na uspeh, ob upoštevanju vtoževanega in dosojenega zneska, torej po metodi proporcionalnega kriterija s pobotanjem.
ZDSS-1 člen 41, 41/5. ZPP člen 9, 11, 11/1, 11/2, 152, 151/1, 154, 154/1, 154/2.
odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev – pravdni stroški – dve tožbi – identični tožbeni zahtevek – spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja – zloraba procesnih pravic – načelo uspeha
Zlorabo procesnih pravic ZPP definira z generalno klavzulo in sicer kot uporabo pravice z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem.
Opustitev potrebne povprečne skrbnosti tožeče stranke, ki si je predstavljala, da jo bosta v delovnem sporu zastopala dva pooblaščenca skupaj in je prišlo do očitnega nesporazuma, ko sta bili vloženi tožbi s strani obeh pooblaščencev, je nevestnost tožeče stranke, ki se kaže v malomarnost. Ker gre v tem sporu za spor o obstoju oz. prenehanju delovnega razmerja, v takšnih sporih pa delodajalec v skladu z določbo petega odstavka 41. člena ZDSS-1 krije svoje stroške ne glede na izid postopka in ker navedenega ravnanja tožeče stranke ni mogoče označiti z zlorabo pravic, tožena stranka sama krije svoje pravdne stroške.
pridobitev (so)lastninske pravice na nepremičnini - preureditev podstrešja in izgradnja prizidka – gradnja na tujem svetu – dobrovernost graditelja – soglasje lastnika – dogovor o pridobitvi oziroma povečanju solastniškega deleža
Obstoj soglasja lastnika nepremičnine za vlaganje v nepremičnino že po naravi stvari izključuje uporabo pravil o gradnji na tujem svetu, saj graditelj ve, da vlaga v tujo nepremičnino in torej ni dobroveren.
razdelitev posebne razdelitvene mase – ugovor proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase – procesna legitimacija za pritožbo
S pritožbo proti sklepu o delitvi je dovoljeno izpodbijati samo: 1. odločitev o ugovorih proti načrtu razdelitve in 2. končni načrt v delu, ki je predmet teh ugovorov. Pritožba je v tem primeru dovoljena le, če je upnik izkoristil svojo pravico in je zoper objavljen načrt razdelitve ugovarjal.
Podjetniku posamezniku je potrebno pisanje vročati na naslovu, vpisanem v register, in sicer tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu.
Tožena stranka s predlagani dokazi ni uspela dokazati, da je podpis na vročilnici materin, temveč bi morala v ta namen, predlagati postavitev izvedenca grafologa, predvsem pa tudi zaslišanje njene matere, ki je edina oseba, ki bi dejansko vedela povedati, ali je pisanje prevzela ali ne.