povračilo škode – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – zelo hud primer
Tožnikove telesne poškodbe sodijo po Fischerjevem sistemu razvrščanja telesnih poškodb med zelo hude (V.) in ne med izjemno hude (VI). Poškodbe, ki sodijo v VI. skupino, so hujše od teh, ki jih je pretrpel tožnik: to so izguba obeh očes, popolna oglušitev, zlom hrbtenice s popolno prekinitvijo stržena in ohromitvijo obeh nog, mehurja in danke, dvojne amputacije druge hude trajne posledice, povezane s trajno nemočjo.
Kljub obstoju napotitvenega sklepa ni izključeno, da tožnik ne bi mogel naknadno izgubiti pravnega interesa za vodenje pravde, v kateri je postavil ugotovitveni tožbeni zahtevek. Če se tekom pravde spremenijo okoliščine, zaradi katerih tožnikove koristi od vložene ugotovitvene tožbe ni več, je tako tožbo mogoče zavreči kljub obstoju napotitvenega sklepa zapuščinskega sodišča.
postopek insolventnosti - legitimacija za pritožbo
Pritožnik ni izkazal statusa stranke (upnika) glavnega stečajnega postopka nad pravno osebo, pač pa druge osebe (ponudnika). Pritožba drugih oseb, ki niso stranke postopka, je dopustna le proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073209
SPZ člen 48, 48/1, 92. SZ-1 člen 111, 111/1. ZPP člen 7, 212.
tožba na izselitev – pravni naslov za bivanje – prekarij – dogovor o začasnem najemu – povečanje vrednosti nepremičnine – prekoračitev trditvene podlage
Prekoračitev trditvene podlage se nanaša na dejstveno podlago, ne pa na materialnopravne zaključke.
Ker toženka nima pravnega naslova za bivanje v spornih prostorih, saj nima ne lastninske pravice ne najemne pogodbe, je tožbeni zahtevek tožeče stranke za izselitev tožencev je utemeljen.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073194
OZ člen 10, 131, 131/1, 179. ZPP člen 8, 286, 286/1.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – protipravno ravnanje – opustitveni delikt – domneva krivde – strah – drsna vrata – načelo proste presoje dokazov – dokaz z izvedencem
Upravljalec nakupovalnega centra je dolžan zagotoviti, da ob normalni rabi objekta ne prihaja do škode, obiskovalci pa utemeljeno pričakujejo, da se bodo drsna vrata, ki so se že začela odpirati, tudi dokončno odprla.
Strah predstavlja temelj za odškodnino samo v primerih, ko je bil tako intenziven, da je porušil oškodovančevo duševno ravnovesje oziroma je trajal dalj časa. Ugotovitve prvostopenjskega sodišča na tak strah tožnika ne kažejo. Te so, da se je ob trku v vrata tožnik sicer prestrašil, kasneje pa se bal za izid zdravljenja, a ni ugotovitev, da bi bil bodisi primarni bodisi sekundarni strah tako intenziven, da bi v daljšem časovnem obdobju porušil tožnikovo duševno ravnovesje.
Tožnik je za škodo, kot za njenega povzročitelja izvedel z dnem vročitve zadevne odločbe ministrstva.
Postopki, ki so bili pred vložitvijo predmetne tožbe usmerjeni v odpravo sporne odločbe ministrstva, kot tudi postopki pred Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter Zavodom RS za zaposlovanje, niso dejanja upnika, ki jih upnik sproži proti dolžniku, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala odškodninska terjatev, ki je predmet tega postopka in zato do pretrganja zastaranja ni prišlo.
dodelitev otrok v vzgojo in varstvo – delitev sorojencev
Pri ugotavljanju otrokove največje koristi je sodišče upoštevalo osebnostne lastnosti obeh staršev in posledice na osebnostni razvoj otroka (v zvezi s tem). Vendar izvedenka v izvedeniškem mnenju ni predlagala, da bi se otroci pri dodelitvi v varstvo in vzgojo, med seboj ločili. Iz izvedeniškega mnenja ne izhaja, da bi izvedenka to možnost obravnavala ter posledice in vpliv, ki bi jih taka ločitev sorojencev med seboj prinesla za vse tri otroke.
Dolžnica je v svojem ugovoru smiselno zatrjevala neobstoj obligacijskega razmerja z upnikom in posledično prerekala svojo pasivno legitimacijo.
Dejstvo neobstoja obligacijskega razmerja je po svoji vsebini negativno dejstvo. Predmet dokazovanja so tudi tako imenovana negativna dejstva, vendar se je v teoriji in sodni praksi ustalilo stališče, da je dokazno breme na tistem, ki zatrjuje obstoj, in ne na tistem, ki zatrjuje neobstoj dejstva; tisti, ki zatrjuje negativno dejstvo, nosi dokazno breme le izjemoma (tako tudi sklep II Ips 751/2006).
ugovor po izteku roka - pritožbeni razlogi - izvršilni naslov - vročitev izvršilnega naslova - načelo formalne legalitete
Obročno odplačevanje odškodnine (oz. kateregakoli drugega dolžnikovega dolga, ki je predmet izvršbe) je lahko zgolj predmet dogovora med strankama in ne stvar sodne določitve.
Nepravilnosti vročitve že pravnomočne sodne odločbe – izvršilnega naslova, na podlagi katerega teče obravnavani izvršilni postopek, ne morejo biti ugovorni razlog in posledično tudi ne predmet pritožbene graje v obravnavani zadevi, vse dokler niso uspešno uveljavljane v postopku, iz katerega izvršilni naslov izvira, in s tem dosežena razveljavitev, odprava ali sprememba izvršilnega naslova
oprostitev plačila sodnih taks – poziv na predložitev listin –zavrženje predloga – predložitev listin v pritožbi – dopustna pritožbena novota – likvidnost premoženja
Pritožbeno sodišče je upoštevalo listine, čeprav so bile sodišču predložene šele v pritožbi, glede na to, da: 1. ima načelo koncentracije v postopkih taksne oprostitve manjšo težo; 2. da je bila oprostitev predlagana v nepravdnem postopku, kjer so pravila o pravočasnem navajanju dejstev in dokazov manj trdna; ter 3. da je predlagatelj v postopku na prvi stopnji opisal slabo premoženjsko stanje, ki ga listine potrjujejo.
objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - sestop s tovornjaka - poledenela površina - opustitev dolžne skrbnosti - deljena odgovornost
Ker torej tožnik v obravnavani zadevi ni bil poučen o pravilnem načinu sestopa s tovornjaka, saj se je njegova usposobljenost za to opravilo zaradi odsluženega vojaškega roka s strani toženke predpostavljala, po drugi strani pa so se dopuščale različne prakse sestopa s tovornjaka, od katerih so posamezne od njih (seskok) gotovo manj varne, vse navedeno vendarle kaže na določeno opustitev toženkine skrbi za varnost kandidatov za poklicne vojake in s tem opustitev dolžne skrbnosti.
Zaradi zgoraj opisane toženkine opustitve, ki je odločilno prispevala k nastanku škodnega dogodka, je po presoji sodišča druge stopnje toženka odgovorna za 60 % tožnikove škode. 40 % le-te pa mora kriti tožnik sam, saj je kljub poznanim vremenskim razmeram in znani konfiguraciji terena sestopa z ugotovljenim načinom sestopa do določene mere tudi sam opustil potrebno skrb za lastno varnost.
Ob dogovoru, da bodo vsi trije obsojeni v kazenskem postopku poravnali vsak po 1/3 stroškov kazenskega postopka, ki so jim bili v plačilo v pravnomočni kazenski sodbi naloženi nerazdelno, je tožbeni zahtevek tožnika, ki je plačal vse stroške, do toženca, v višini 1/3 plačanih stroškov utemeljen.
sprejem na zdravljenje brez privolitve – sprejem na zdravljenje v nujnih primerih – omejitev pravice do izvajanja dokazov - odločanje po stanju ob zaključku glavne obravnave
Po ugotovitvah izvedenca je pri udeleženki podana duševna motnja, zaradi česar je pri njej hudo motena presoja realnost in sposobnost obvladovanja, brez zdravljenja pa je ogroženo njeno življenje, saj ima samomorilna nagnjena, česar ni mogoče odvrniti z milejšim ukrepom, zato je utemeljeno zadržanje na zdravljenju v zaprtem oddelku brez pod posebnim nadzorom.
dolžnikov dolžnik - učinek sklepa o izvršbi zoper dolžnikovega delodajalca
V skladu s tretjim odstavkom 134. člena ZIZ ima sklep, s katerim sodišče na predlog upnika dolžnikovemu delodajalcu naloži, da upniku poravna vse zneske, ki jih ni odtegnil dolžniku in izplačal po sklepu o izvršbi, učinek sklepa o izvršbi zoper dolžnikovega delodajalca. Pritožnik zato ima pravni interes za pritožbo zoper sklep o popravi očitne pisne pomote v navedenem sklepu, ki neposredno posega v njegov pravni položaj.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0078221
ZNP člen 4. ZPP člen 111, 112, 112/2.
zahteva družbenika za informacije – pravočasnost odgovora – kontradiktornost v nepravdnem postopku
Kljub določilu drugega odstavka 52. člena ZGD-1 mora sodišče predlog vročiti nasprotnemu udeležencu in mu omogočiti ustrezen rok za odgovor. Sodišče prve stopnje je ravnalo narobe, ko je o predlogu odločilo, ne da bi počakalo na iztek roka za odgovor na predlog, ki ga je samo postavilo nasprotnemu udeležencu.
Znesek v obrazložitvi se ujema z zneskom v izreku, sklep o tem pa je po odločitvi Višjega sodišča postal tudi že pravnomočen. Gre torej za vsebinsko odločitev in ne za pisno napako. Takšne odločitve pa ni mogoče popraviti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074040
ZPP člen 8.
nezgoda pri delu - padec z lestve – vzročna zveza – način padca – izvedensko mnenje – vestna in skrbna ocena dokazov – različne izpovedi oškodovanca o poteku škodnega dogodka
Sodišče v ponovljenem postopku ponovno ni odpravilo nejasnosti v izvedenskem mnenju niti ni primerjalo različnih izpovedi tožnika, ali je možna verzija tožnikovega opisa škodnega dogodka, ki je ključna za obstoj vzročne zveze med očitanim ravnanjem toženca in nastalo škodo, zaradi česar je bila ugotovljena procesna kršitev po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
izvršba v zadevah glede osebnih stikov z otroki – izvršitev odločbe o osebnih stikih – odlog izvršbe – sprožen postopek za spremembo odločbe o osebnih stikih – korist otroka
Ni vsako odklanjanje stikov s strani otroka taka okoliščina, ki terja odlog izvršbe. Otrok je v zadnjih stikih res pokazal stisko, vendar pa se višje sodišče strinja z oceno, da to zavračanje ni bilo bilo povzročeno s strani upnika, predvsem pa stiska otroka ni bila pogojena z odnosom otroka do očeta.
Namen stikov očeta z otrokom je tudi v tem, da bi se očeta in hčerko zbližalo do te mere, da oče otroku ne bi ostal neznanec – tujec, s tem pa bi tudi prenehala stiska otroka ob izvajanju stikov.
spor majhne vrednosti – izplačilo nujnega dednega deleža – upniška zamuda – plačilo zakonskih zamudnih obresti – pritožbene novote
Toženka je tožnici ponujala izpolnitev obveznosti še pred zapadlostjo in tudi po njej, a jo je tožnica pri izpolnitvi ovirala, saj se o tem ni želela ne pogovarjati, niti ji ni posredovala številke svojega računa, niti je pred sodnim postopkom sama ni pozvala k izpolnitvi obveznosti. Zato je utemeljen sklep, da je bila tožnica v upniški zamudi, zaradi česar ni upravičena do zakonskih zamudnih obresti.
Pritožnica v postopku na prvi stopnji ni ugovarjala verodostojnosti prič, ki jih je predlagala toženka, zato navedbe v pritožbi, da so bile le - te zaradi sorodstvenih vezi pristranske, predstavljajo nedovoljene pritožbene novote.
dolžnikov dolžnik - odgovornost dolžnikovega delodajalca - nepopoln predlog za izvršbo - opredelitev obveznosti - višina plače - posredovanje podatkov - uradne poizvedbe – podatki o plači dolžnika
Pri izvršbi zoper dolžnikovega delodajalca gre za izterjavo denarne terjatve, zato mora biti ta opredeljena v točno določenem denarnem znesku. Če upnik v predlogu po 134. členu ZIZ nedoločno opredeli terjatev do dolžnikovega delodajalca, je vsebina sklepa, s katerim sodišče dovoli predlagano izvršbo, nejasna oz. dvoumna.