CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0079006
ZPP člen 243, 355.
zavarovalna pogodba – dokazovanje z izvedencem – strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga – dvig talne vode
Sodišče nima dovolj strokovnega znanja, da sklepa, da ni prišlo do dviga talne vode zaradi poplavljanja zemljišča v neposredni bližini zavarovane stvari, ker je do udora vode prišlo od spodaj in od strani. O teh vprašanjih bi moral povedati izvedenec.
posojilna pogodba – zastaranje terjatev – rok izpolnitve – zahtevek na izpolnitev pogodbene obveznosti - nedovoljena pritožbena novota
Glede obveznosti, kjer rok izpolnitve ni določen, lahko upnik takoj zahteva izpolnitev pogodbene obveznosti, razen če namen posla, narava obveznosti ali druge okoliščine ne zahtevajo nekega roka izpolnitve.
spor o izvrševanju roditeljske pravice – določitev vrtca – postavitev izvedenca
Za organiziranje dnevnega življenja otroka, ki je bil zaupan v varstvo in vzgojo materi, je bistveno bolj pomembno, da obiskuje vrtec v kraju, v katerem bo v bodoče prebival, kot pa želja očeta, da še naprej obiskuje dosedanji vrtec.
Posel priključitve ne elektrodistribucijsko omrežje je šteti kot nujen posel rednega upravljanja.
Izvedba del v zvezi z napeljavo in priklopom električne energije z ustanovitvijo stvarne služnosti v korist elektro podjetja je posel izrednega upravljanja, kar pa hkrati pomeni tudi, da soglasja solastnika v nepravdnem postopku ni mogoče nadomestiti.
ZPP člen 70, 70-6, 247, 247/1, 247/2, 247/6, 254, 254/3.
pravdni stroški – stroški izvedenca – krivdno povzročeni stroški – zahteva za izločitev izvedenca – dvom o nepristranskosti – pravočasnost zahteve za izločitev izvedenca – nov izvedenec
Znanstvo z izvedenko je bilo tožencu brez dvoma prezentno že takoj, ko je bila konkretna izvedenka imenovana. Če je menil, da njuno znanstvo ni razlog, zaradi katerega bi dvomil v njeno nepristranskost, te ocene ne more spremeniti po tem, ko je izvedenka podala (zanj neugodno) mnenje oziroma tega ne more uspešno prikazati v smislu, da je šele naknadno izvedel za razloge za njeno pristranskost (izločitev). Takšna argumentacija bi pomenila zlorabo instituta izločitve izvedenca.
darilna pogodba – nagib za sklenitev pogodbe – kasneje odpadla podlaga pogodbe - vrnitev darila zaradi razveze zakonske zveze
Nagib pri darilni pogodbi je lahko zato tako pomemben, da brez njega do daritve ne bi prišlo, kar pomeni, da postane nagib del pravne podlage take pogodbe. Dejstvo sklenjene zakonske zveze je bilo odločilno pri sklenitvi darilne pogodbe. Ker je bila zakonska zveza med toženko in sedanjim tožnikom kasneje razvezana, je tudi po stališču pritožbenega sodišča odpadla podlaga sklenjene darilne pogodbe, zato je posel prenehal veljati.
sprejem na zdravljenje brez privolitve – sprejem na zdravljenje v nujnih primerih – omejitev pravice do izvajanja dokazov - odločanje po stanju ob zaključku glavne obravnave
Po ugotovitvah izvedenca je pri udeleženki podana duševna motnja, zaradi česar je pri njej hudo motena presoja realnost in sposobnost obvladovanja, brez zdravljenja pa je ogroženo njeno življenje, saj ima samomorilna nagnjena, česar ni mogoče odvrniti z milejšim ukrepom, zato je utemeljeno zadržanje na zdravljenju v zaprtem oddelku brez pod posebnim nadzorom.
Ob dogovoru, da bodo vsi trije obsojeni v kazenskem postopku poravnali vsak po 1/3 stroškov kazenskega postopka, ki so jim bili v plačilo v pravnomočni kazenski sodbi naloženi nerazdelno, je tožbeni zahtevek tožnika, ki je plačal vse stroške, do toženca, v višini 1/3 plačanih stroškov utemeljen.
objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - sestop s tovornjaka - poledenela površina - opustitev dolžne skrbnosti - deljena odgovornost
Ker torej tožnik v obravnavani zadevi ni bil poučen o pravilnem načinu sestopa s tovornjaka, saj se je njegova usposobljenost za to opravilo zaradi odsluženega vojaškega roka s strani toženke predpostavljala, po drugi strani pa so se dopuščale različne prakse sestopa s tovornjaka, od katerih so posamezne od njih (seskok) gotovo manj varne, vse navedeno vendarle kaže na določeno opustitev toženkine skrbi za varnost kandidatov za poklicne vojake in s tem opustitev dolžne skrbnosti.
Zaradi zgoraj opisane toženkine opustitve, ki je odločilno prispevala k nastanku škodnega dogodka, je po presoji sodišča druge stopnje toženka odgovorna za 60 % tožnikove škode. 40 % le-te pa mora kriti tožnik sam, saj je kljub poznanim vremenskim razmeram in znani konfiguraciji terena sestopa z ugotovljenim načinom sestopa do določene mere tudi sam opustil potrebno skrb za lastno varnost.
oprostitev plačila sodnih taks – poziv na predložitev listin –zavrženje predloga – predložitev listin v pritožbi – dopustna pritožbena novota – likvidnost premoženja
Pritožbeno sodišče je upoštevalo listine, čeprav so bile sodišču predložene šele v pritožbi, glede na to, da: 1. ima načelo koncentracije v postopkih taksne oprostitve manjšo težo; 2. da je bila oprostitev predlagana v nepravdnem postopku, kjer so pravila o pravočasnem navajanju dejstev in dokazov manj trdna; ter 3. da je predlagatelj v postopku na prvi stopnji opisal slabo premoženjsko stanje, ki ga listine potrjujejo.
Dolžnica je v svojem ugovoru smiselno zatrjevala neobstoj obligacijskega razmerja z upnikom in posledično prerekala svojo pasivno legitimacijo.
Dejstvo neobstoja obligacijskega razmerja je po svoji vsebini negativno dejstvo. Predmet dokazovanja so tudi tako imenovana negativna dejstva, vendar se je v teoriji in sodni praksi ustalilo stališče, da je dokazno breme na tistem, ki zatrjuje obstoj, in ne na tistem, ki zatrjuje neobstoj dejstva; tisti, ki zatrjuje negativno dejstvo, nosi dokazno breme le izjemoma (tako tudi sklep II Ips 751/2006).
ugovor po izteku roka - pritožbeni razlogi - izvršilni naslov - vročitev izvršilnega naslova - načelo formalne legalitete
Obročno odplačevanje odškodnine (oz. kateregakoli drugega dolžnikovega dolga, ki je predmet izvršbe) je lahko zgolj predmet dogovora med strankama in ne stvar sodne določitve.
Nepravilnosti vročitve že pravnomočne sodne odločbe – izvršilnega naslova, na podlagi katerega teče obravnavani izvršilni postopek, ne morejo biti ugovorni razlog in posledično tudi ne predmet pritožbene graje v obravnavani zadevi, vse dokler niso uspešno uveljavljane v postopku, iz katerega izvršilni naslov izvira, in s tem dosežena razveljavitev, odprava ali sprememba izvršilnega naslova
Znesek v obrazložitvi se ujema z zneskom v izreku, sklep o tem pa je po odločitvi Višjega sodišča postal tudi že pravnomočen. Gre torej za vsebinsko odločitev in ne za pisno napako. Takšne odločitve pa ni mogoče popraviti.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0078221
ZNP člen 4. ZPP člen 111, 112, 112/2.
zahteva družbenika za informacije – pravočasnost odgovora – kontradiktornost v nepravdnem postopku
Kljub določilu drugega odstavka 52. člena ZGD-1 mora sodišče predlog vročiti nasprotnemu udeležencu in mu omogočiti ustrezen rok za odgovor. Sodišče prve stopnje je ravnalo narobe, ko je o predlogu odločilo, ne da bi počakalo na iztek roka za odgovor na predlog, ki ga je samo postavilo nasprotnemu udeležencu.
dolžnikov dolžnik - učinek sklepa o izvršbi zoper dolžnikovega delodajalca
V skladu s tretjim odstavkom 134. člena ZIZ ima sklep, s katerim sodišče na predlog upnika dolžnikovemu delodajalcu naloži, da upniku poravna vse zneske, ki jih ni odtegnil dolžniku in izplačal po sklepu o izvršbi, učinek sklepa o izvršbi zoper dolžnikovega delodajalca. Pritožnik zato ima pravni interes za pritožbo zoper sklep o popravi očitne pisne pomote v navedenem sklepu, ki neposredno posega v njegov pravni položaj.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074040
ZPP člen 8.
nezgoda pri delu - padec z lestve – vzročna zveza – način padca – izvedensko mnenje – vestna in skrbna ocena dokazov – različne izpovedi oškodovanca o poteku škodnega dogodka
Sodišče v ponovljenem postopku ponovno ni odpravilo nejasnosti v izvedenskem mnenju niti ni primerjalo različnih izpovedi tožnika, ali je možna verzija tožnikovega opisa škodnega dogodka, ki je ključna za obstoj vzročne zveze med očitanim ravnanjem toženca in nastalo škodo, zaradi česar je bila ugotovljena procesna kršitev po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
izvršba v zadevah glede osebnih stikov z otroki – izvršitev odločbe o osebnih stikih – odlog izvršbe – sprožen postopek za spremembo odločbe o osebnih stikih – korist otroka
Ni vsako odklanjanje stikov s strani otroka taka okoliščina, ki terja odlog izvršbe. Otrok je v zadnjih stikih res pokazal stisko, vendar pa se višje sodišče strinja z oceno, da to zavračanje ni bilo bilo povzročeno s strani upnika, predvsem pa stiska otroka ni bila pogojena z odnosom otroka do očeta.
Namen stikov očeta z otrokom je tudi v tem, da bi se očeta in hčerko zbližalo do te mere, da oče otroku ne bi ostal neznanec – tujec, s tem pa bi tudi prenehala stiska otroka ob izvajanju stikov.
Ker ne gre za situacijo, ko bila tožba umaknjena zaradi izpolnitve zahtevka, je tožnica dolžna toženki povrniti pravdne stroške. Stanovanja, katerega izpraznitev in izročitev zahteva tožnica, ji namreč ni izročila toženka.
dolžnikov dolžnik - odgovornost dolžnikovega delodajalca - nepopoln predlog za izvršbo - opredelitev obveznosti - višina plače - posredovanje podatkov - uradne poizvedbe – podatki o plači dolžnika
Pri izvršbi zoper dolžnikovega delodajalca gre za izterjavo denarne terjatve, zato mora biti ta opredeljena v točno določenem denarnem znesku. Če upnik v predlogu po 134. členu ZIZ nedoločno opredeli terjatev do dolžnikovega delodajalca, je vsebina sklepa, s katerim sodišče dovoli predlagano izvršbo, nejasna oz. dvoumna.