obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic - male pravice – tarifa – exceptio illegalis – repertoar kolektivne organizacije – delo tujega avtorja – odpoved materialni avtorski pravici – nevarovano avtorsko delo – dokazno breme
V Sloveniji je upravljanje malih avtorskih pravic z zakonom prenešeno na tožečo stranko. V njen repertoar varovanih del sodijo vsa že objavljena neodrska glasbena dela, ne glede na to, ali gre za domačega ali tujega avtorja.
Če določeno delo ni predmet varstva avstrijske ali nemške avtorske organizacije, še ne pomeni, da gre za avtorsko delo, glede katerega se je njegov avtor odpovedal materialnim avtorskim pravicam oziroma, da gre za delo, ki v slovenskem pravnem sistemu ni avtorsko varovano.
avtorski honorar za priobčitev neodrskih glasbenih del – male avtorske pravice – tuji avtorji
Repertoar tožeče stranke sestavljajo vsa že objavljena glasbena neodrska dela, ne glede na to ali gre za domačega ali tujega avtorja. Podlaga za takšno varstvo je v prvem in drugem odstavku 176. člena ZASP, kjer je uzakonjeno načelo enakega obravnavanja tujih in domačih avtorjev.
Dokazno breme, da je predvajala glasbo, prosto plačil kolektivnim organizacijam, je na toženi stranki kot uporabnici. Tožena stranka ni zatrjevala, da je javnosti priobčevala ljudsko glasbo, glasbena dela, ki niso več avtorsko pravno varovana zaradi poteka 70-letnega roka iz 59. člena ZASP, še neobjavljena glasbena dela, ali glasbena dela iz četrtega odstavka 151. člena ZASP, ki jih avtor lahko uveljavlja individualno.
obveznost plačila – plača - osnovna plača – delovna uspešnost – poslovodna oseba – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – bistveno zmanjšana plačila
Delavcu pripada plača v skladu s podpisano pogodbo o zaposlitvi, pri čemer delodajalec ne mora enostransko spreminjati pogodbe o zaposlitvi. Ker tožena stranka ni ustrezno znižala osnovne plače za tožnico, ji pripada v skladu s podpisano pogodbo o zaposlitvi plača, določena v pogodbi o zaposlitvi.
ZFPPIPP člen 299, 299/1, 299/4, 299/5, 299/7, 310, 310/3.
izločitvena pravica – pravočasnost prijave izločitvene pravice - prodaja premoženja - nedopustnosti začetka prodaje premoženja, ki je predmet izločitvene pravice
Pravočasna je le prijava izločitvene pravice v roku iz prvega odstavka 299. člena ZFPPIP. Zato je določba tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP o nedopustnosti začetka prodaje premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, treba glede pravočasnosti prijave izločitvene pravice razumeti le v povezavi s prvim odstavkom 299. člena ZFPPIPP.
umik tožbe – ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev – pravdni stroški – nagrada za narok
V vsakem sporu je prvi narok lahko opravljen samo enkrat. Okoliščina, da je sodišče potem, ko je že opravilo prvi narok za glavno obravnavo, sprejelo sklep o prekinitvi postopka do pravnomočnega zaključka kazenskih postopkov, ki tečejo zoper tožence v zvezi z izvajanjem fiktivnih stornacij blaga, ne pomeni, da je naslednji narok, potrebno znova šteti za prvi narok. Navedeno pomeni, da v skladu z tar. št. 15/3 b OT nagrada za zastopanje na tem naroku znaša 600 točk (to je 50 % nagrade, ki je predvidena za odgovor na tožbo) in ne priglašenih 1200 točk.
dedovanje – predmet dedovanja – nepremičnina – lastnik nepremičnine – vpis v zemljiško knjigo – pravica uporabe
Predmet dedovanja so stvari in pravice, ki pripadajo posamezniku, pri čemer glede nepremičnin velja domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo.
Vprašanje, kdo je ob uveljavitvi ZLNDL dejansko imel pravico uporabe na sporni nepremičnini, ni stvar zapuščinskega, temveč (ob odsotnosti soglasja vpletenih) morebitnega pravdnega postopka.
V času pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji zahtevki iz naslova nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja ter iz naslova vzdrževanja nepremičnin ne morejo biti niti odškodninski (niso podani vsi elementi splošnega civilnega delikta) niti obogatitveni. Splošni odškodninski predpisi pridejo v poštev le za razmerja, ki v ZDen niso urejena, če npr. nastanejo po pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji ali drugače niso v zvezi z denacionalizacijo.
Brez predhodno pridobljenega izvedenskega mnenja tožniki ne bi mogli oblikovati tožbenega zahtevka, saj se mnenje nanaša na dejanska vprašanja in v tožbi drugače ni mogoče navesti vseh dejstev, ki utemeljujejo tožbeni zahtevek.
Tožena stranka nepremičnine do vrnitve denacionalizacijskim upravičencem ni uporabljala brez pravne podlage. Zato slabše vzdrževanje objekta ne more predstavljati naklepnega (protipravnega) ravnanja, temveč zgolj del poslovnih odločitev toženca. Z odškodninskim zahtevkom zaradi slabšega vzdrževanja vrnjene nepremičnine tožniki tako želijo doseči popolno (matematično) odškodnino, ki pa ni skladna z namenom ZDen.
V obravnavani zadevi ni podana nevarnost po 1. točki prvega odstavka 258. člena ZIZ, saj tožena stranka v izvršilnem postopku ni zanikala obstoja omenjenega obligacijskega razmerja s tožečo stranko (upnikom v izvršbi), marveč je zanikala obstoj svoje obveznosti iz tega konkretnega obligacijskega razmerja, pri čemer v tej zvezi v predmetnem postopku zavarovanja razlogi zanikanja dolga niso niti pomembni, saj ni stvar pravdnega sodišča, da ugotavlja, ali je bil dolžnikov ugovor obrazložen v skladu z določbo drugega odstavka 61. člena ZIZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0076120
ZPP člen 44, 44/3. ZON člen 171. ZZ člen 65. ZIKS člen 145a, 145b, 145b-1. ZJS člen 57. ZDen člen 26. ZNP člen 104.
vrnitev zaplenjenega premoženja – zaplemba premoženja – vrnitev nepremičnine v naravi – pravična odškodnina – prekluzivni rok – vrednost spornega predmeta – stroški postopka
Na podlagi določbe 1. točke 145.b člena ZIKS je prva nasprotna udeleženka zavezanka za vrnitev zaplenjenega premoženja.
Zakonodajalec je ob sprejemu novele ZDen (ZDen-B) v prehodnih določbah novele določil dva roka za uveljavitev zahteve 26. člena ZDen: v zadevah, v katerih je bilo že odločeno s pravnomočno odločbo, rok enega leta od uveljavitve novele, v drugih zadevah pa rok 60 dni od uveljavitve novele. Ta dva roka sta zaradi zadržanja izvrševanja ZDen-B s sklepom Ustavnega sodišča z dne 30.9.1998 začela teči z objavo odločbe Ustavnega sodišča RS, U-I-326/98, dne 7.11.1998. Po izteku navedenih rokov upravičenec nima več pravice uveljavljati te odškodnine, saj gre za materialna prekluzivna roka. Glede na navedeno drži navedba druge nasprotne udeleženke iz odgovora na pritožbo, da bi bilo zato treba ta predlagateljev predlog zavreči.
pravica do združevanja - članstvo v lovski družini
Ustavno zagotovljene pravice do združevanja ni mogoče omejevati z neizpolnitvijo formalnih pogojev v postopku včlanjevanja, če ni nedvoumno izkazano, da je bil prosilec z zahtevanimi formalnostmi (dolžnostjo posredovanja podatkov) seznanjen. Pri presoji izpolnjevanja pogojev za sprejem v članstvo lovske družine je treba upoštevati pogoje, predpisane v pravilih lovske družine, ki so veljala v času odločanja o prošnji za sprejem, ker sta udeleženca civilnega razmerja (včlanjevanja v lovsko družino) svojo voljo oblikovala in ravnala upoštevajoč medsebojne pravice in obveznosti ter pravne posledice, predpisane v teh pravilih.
prikrajšanje zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja - višina izgubljene koristi – zamudne obresti od nečistih terjatev – ugotavljanje prikrajšanja na dan sodbe
Višina prikrajšanja denacionalizacijskega upravičenca zaradi nemožnosti uporabe oz. upravljanja z denacionalizirano nepremičnino je ugotovljiva z najemnino, zmanjšano za stroške upravljanja. Prikrajšanje tako izkazuje neto najemnina, kajti neto zneski najemnine so tisti, ki bi v primeru upravljanja z nepremičnino povečevali premoženje upravičencev oz. njihovih pravnih naslednikov.
Tudi od terjatev za nepremoženjsko škodo, katerih obstoj in višina se ugotavlja na dan izdaje sodbe ter od premoženjske škode, odmerjene po cenah na dan sodne odločbe, oškodovancu pripadajo zamudne obresti od dne zamude dalje.
Priznanih dejstev (z izjemo, ki jo določa 1. odstavek 214. člena ZPP) ni potrebno, niti dopustno dokazovati. Takšna dejstva je sodišče dolžno vključiti tudi v podlago sodbe.
Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih člen 2.
stroški prevoza na delo in z dela – potni stroški – javni uslužbenci – javni prevoz - kilometrina
Kadar prevoz z javnim prevozom ni možen, se zaposlenemu v skladu s četrtim odstavkom 2. člena Uredbe o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih prizna kilometrina za razdaljo po najkrajši poti od kraja bivališča do delovnega mesta. Pri tem se priznava kilometrina, kakor je bila v spornem obdobju določena z ZPSDP. Določba navedene Uredbe je jasna, kilometrina se prizna za najkrajšo razdaljo. Uredba določa zgolj merilo za povrnitev stroškov prevoza, to je uporabo najkrajše poti od kraja bivališča do delovnega mesta, kar pa ne pomeni, da bi delavec to najkrajšo pot tudi dejansko moral uporabljati. Enako velja za merilo povrnitve stroškov prevoza z najcenejšim javnim prevozom. Tudi tu delodajalec od javnega uslužbenca ne more zahtevati, da dejansko uporablja najcenejši javni prevoz, vendar pa javni uslužbenec nima pravice do povrnitve višjih dejanskih stroškov, ki mu nastanejo zaradi tega, ker uporabi nek drug, dražji prevoz.
V obravnavani zadevi tretji dolžnik v ugovoru zoper sklep (s katerim je izvršilno sodišče dovolilo razširitev izvršbe na novo izvršilno sredstvo) in v predmetni pritožbi izpodbija obstoj izterjevane terjatve (tretji dolžnik se s sodno poravnavo ni zavezal kot plačnik, ampak zgolj kot subsidiarni porok), kar pa v tej fazi postopka ni več dopustno, upoštevaje ob tem že pravnomočni sklep, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo predlagano izvršbo (sklep o izvršbi z dne 30.3.2012, ki je postal pravnomočen in izvršljiv 5.5.2012).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL0076131
ZST-1 člen 13, 13/1. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-6, 205/2. ZUstS člen 39.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - prekinitev postopka na podlagi odločbe ustavnega sodišča
V izpodbijanem sklepu je sodišče tožnici pravilno pojasnilo, da o njenem predlogu (še) ne sme odločati, upoštevaje sklep Ustavnega sodišča U-I-41/13-8 z dne 21.3.2013, po katerem se do končne odločitve Ustavnega sodišča v postopku za oceno ustavnosti prvega odstavka 13. člena ZST-1 prekinejo postopki odločanja o tistih predlogih za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse za pritožbo, ki so vloženi po vložitvi pritožbe, vendar najpozneje v roku, določenem v nalogu za plačilo takse.
Materialnopravno podlago izpodbijanega sklepa predstavlja določilo drugega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 6. točko prvega odstavka istega člena in tretjim odstavkom 39. člena ZUstS.
Če ustavno sodišče zadrži izvrševanje predpisa, lahko hkrati odloči, na kakšen način se takšna odločitev izvrši. V ta namen lahko izpodbijano normo izvzame iz uporabe, lahko pa odredi tudi prekinitev postopkov, v katerih se takšna norma sicer uporablja.
kreditna pogodba – rok za plačilo obveznosti – cesija – odstop terjatve – zavarovanje terjatve – zavarovalnina – poziv k izpolnitvi – plačilo zamudnih obresti – nastop zamude
Vtoževane obresti za sporno obdobje so posledica zamude, s katero je bila tožena stranka seznanjena, saj jo je sama povzročila, prav tako pa je bila seznanjena tudi s posledicami, ki bodo nastale zaradi neplačila.
V konkretnem primeru je podan odpovedni razlog po 4. točki 1. odstavka 103. člena SZ–1, izpolnjena pa je tudi zahteva po predhodnem opozorilu, v katerem je opisana kršitev in način odprave le – te v primernem (15 dnevnem) roku, kot to določa 3. odstavek 103. člena SZ–1.
vročanje odvetniku v poštni predal - sklep s pozivom k dopolnitvi tožbe
Odvetnik, ki odpre poštni predal, s tem izključi vročanje na sedežu pisarne njemu ali osebi, ki je zaposlena v njegovi odvetniški pisarni. Zato neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da ni upoštevalo dejstva, da vročevalec ni spoštoval določila 140. in 141. člena ZPP, ker ni poskusil pisanja vročiti pooblaščencu na njegovem sedežu (osebno ali tam zaposlenim).
Sklep s pozivom k dopolnitvi tožbe po 108. členu ZPP ne sodi med sodna pisanja, ki se vročajo po določbi 1. odstavka 142. člena ZPP osebno.
Vročitev se šteje za opravljeno, ko je puščeno pisanje v poštnem predalu in ne takrat, ko ga odvetnik ali oseba iz njegove pisarne na pošti iz sodnega predala prevzame.
Tožnika sta tožbo umaknila, tožena stranka pa je z umikom soglašala. Prvi odstavek 158. člena ZPP določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo umakne takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Ta pogoj v konkretnem primeru ni bil izpolnjen, saj tožnice tožbe niso umaknile zaradi tega, ker bi tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek, temveč zato, ker je glede na datum sklenitve kolektivne pogodbe očitno, da bi bil, upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča RS, tožbeni zahtevek zavrnjen. Tožnika sta zato toženi stranki dolžna povrniti pravdne stroške po načelu odgovornosti za uspeh, kot ga določa 154. člen ZPP.