IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DELOVNO PRAVO – SOCIALNO VARSTVO
VSL0075717
ZIZ člen 21, 55, 55/1, 55/1-8. ZPIZ člen 190. ZPIZ-2 člen 122.
nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom in nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu – začetek obdobja upravičenosti do nadomestila – trditveno in dokazno breme – nedenarna terjatev – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova
Če mora dolžnik po izvršilnem naslovu odločiti o pravici in odmeri nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev na drugo ustrezno delo, nadomestila plače zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu in nadomestila zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, takega izvršilnega naslova ni mogoče izvršiti brez upoštevanja materialnopravne določbe, da pripada nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom in nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu od dneva začetka dela s skrajšanim delovnim časom oziroma na drugem ustreznem delu. Upnica bi morala izkazati, da je v obravnavanem obdobju delala s skrajšanim delovnim časom, teh trditev pa niti v predlogu za izvršbo niti v odgovoru na ugovor ter v pritožbi ne podaja.
pravica do združevanja - članstvo v lovski družini
Ustavno zagotovljene pravice do združevanja ni mogoče omejevati z neizpolnitvijo formalnih pogojev v postopku včlanjevanja, če ni nedvoumno izkazano, da je bil prosilec z zahtevanimi formalnostmi (dolžnostjo posredovanja podatkov) seznanjen. Pri presoji izpolnjevanja pogojev za sprejem v članstvo lovske družine je treba upoštevati pogoje, predpisane v pravilih lovske družine, ki so veljala v času odločanja o prošnji za sprejem, ker sta udeleženca civilnega razmerja (včlanjevanja v lovsko družino) svojo voljo oblikovala in ravnala upoštevajoč medsebojne pravice in obveznosti ter pravne posledice, predpisane v teh pravilih.
Tožena stranka ni dokazala nelikvidnosti kot pogoja za odlog izplačila regresa ob njegovi zapadlosti. V skladu z 212. členom ZPP bi morala tožena stranka navesti ustrezna dejstva in predlagati dokaze o obstoju nelikvidnosti. V tej zvezi ne zadostuje le izjava priče o tem, da je tožena stranka zapadla v likvidnostne težave, temveč bi morala tožena stranka obstoj plačilne nesposobnosti za izplačilo regresa dokazati z ustreznimi listinskimi dokazi, zlasti to velja za finančne pokazatelje glede preseganja obveznosti nad sredstvi družbe oziroma predpisane poslovne izkaze, ki jih morajo voditi vsi gospodarski subjekti.
kreditna pogodba – rok za plačilo obveznosti – cesija – odstop terjatve – zavarovanje terjatve – zavarovalnina – poziv k izpolnitvi – plačilo zamudnih obresti – nastop zamude
Vtoževane obresti za sporno obdobje so posledica zamude, s katero je bila tožena stranka seznanjena, saj jo je sama povzročila, prav tako pa je bila seznanjena tudi s posledicami, ki bodo nastale zaradi neplačila.
revizija – predlog za dopustitev revizije – postulacijska sposobnost
Ker tožnik ob vložitvi revizije ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, je odločitev o zavrženju revizije kot nedovoljene pravilna. Njegova pooblaščenka je vložila predlog za dopustitev revizije, vendar ta okoliščina ne vpliva na pravilnost izpodbijane odločitve.
ugotovitvena tožba – pravni interes za ugotovitveno tožbo – tožba na ugotovitev ničnosti pogodbe
Ni pravnega interesa za ugotovitveno tožbo, če lahko tožnik isti cilj doseže z dajatveno ali oblikovalno tožbo, torej tožbo, ki mu zagotavlja celovitejše pravno varstvo.
Tožnica za tožbo na ugotovitev ničnosti pogodbe o priznanju lastninske pravice z vknjižbeno izjavo nima pravnega interesa, zato je meritorno obravnavanje takšne tožbe nedopustno.
dedovanje – predmet dedovanja – nepremičnina – lastnik nepremičnine – vpis v zemljiško knjigo – pravica uporabe
Predmet dedovanja so stvari in pravice, ki pripadajo posamezniku, pri čemer glede nepremičnin velja domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo.
Vprašanje, kdo je ob uveljavitvi ZLNDL dejansko imel pravico uporabe na sporni nepremičnini, ni stvar zapuščinskega, temveč (ob odsotnosti soglasja vpletenih) morebitnega pravdnega postopka.
V času pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji zahtevki iz naslova nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja ter iz naslova vzdrževanja nepremičnin ne morejo biti niti odškodninski (niso podani vsi elementi splošnega civilnega delikta) niti obogatitveni. Splošni odškodninski predpisi pridejo v poštev le za razmerja, ki v ZDen niso urejena, če npr. nastanejo po pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji ali drugače niso v zvezi z denacionalizacijo.
Brez predhodno pridobljenega izvedenskega mnenja tožniki ne bi mogli oblikovati tožbenega zahtevka, saj se mnenje nanaša na dejanska vprašanja in v tožbi drugače ni mogoče navesti vseh dejstev, ki utemeljujejo tožbeni zahtevek.
Tožena stranka nepremičnine do vrnitve denacionalizacijskim upravičencem ni uporabljala brez pravne podlage. Zato slabše vzdrževanje objekta ne more predstavljati naklepnega (protipravnega) ravnanja, temveč zgolj del poslovnih odločitev toženca. Z odškodninskim zahtevkom zaradi slabšega vzdrževanja vrnjene nepremičnine tožniki tako želijo doseči popolno (matematično) odškodnino, ki pa ni skladna z namenom ZDen.
ZPP člen 22. Uredba Sveta ES o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb člen 2, 23. Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga člen 14, 18, 19, 19/3.
sodna pristojnost - dogovor o pristojnosti - klavzula o pristojnosti - splošni pogoji poslovanja - kontradiktornost - ugovor pristojnosti slovenskega sodišča - uredba sveta o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah - pogodba o mednarodni prodaji blaga - konvencija združenih narodov o pogodbah in mednarodni prodaji blaga
Načelo kontradiktornosti bi bilo kršeno, če bi sodišče odločilo o ugovoru pristojnosti, ne da bi ga vročilo v odgovor tožeči stranki. Ker je pred odločitvijo o ugovoru razpisalo narok, je s tem poskušalo najbolj ekonomično zagotoviti načelo kontradiktornosti, saj sta na naroku pravdni stranki lahko (še dodatno, poleg tistih, že podanih v vlogah) navedli svoje trditve in ponudili dokaze.
V zvezi z uveljavljanjem ugovora o pristojnosti slovenskega sodišča se smiselno uporabljajo določbe 22. člena ZPP, ki urejajo ugovor krajevne pristojnosti. Tovrsten ugovor lahko tožena stranka poda najkasneje v odgovoru na tožbo oziroma do glavne obravnave, pravočasnost navedb in dokazov v zvezi z ugovorom pa se presoja v skladu z 286. členom ZPP.
Predhodna odredba je le eno od v ZIZ predvidenih sredstev zavarovanja, katerih namen je zagotoviti možnost izvedbe bodoče izvršbe denarne terjatve. Ker je ista terjatev tožeče stranke že zavarovana z drugim sredstvom zavarovanja in sicer z zastavno pravico na nepremičninah dolžnika na podlagi sporazuma strank v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, so podani pogoji za prenehanje že izdane predhodne odredbe po določbi 2. točke prvega odstavka 264. člena ZIZ
vročanje odvetniku v poštni predal - sklep s pozivom k dopolnitvi tožbe
Odvetnik, ki odpre poštni predal, s tem izključi vročanje na sedežu pisarne njemu ali osebi, ki je zaposlena v njegovi odvetniški pisarni. Zato neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da ni upoštevalo dejstva, da vročevalec ni spoštoval določila 140. in 141. člena ZPP, ker ni poskusil pisanja vročiti pooblaščencu na njegovem sedežu (osebno ali tam zaposlenim).
Sklep s pozivom k dopolnitvi tožbe po 108. členu ZPP ne sodi med sodna pisanja, ki se vročajo po določbi 1. odstavka 142. člena ZPP osebno.
Vročitev se šteje za opravljeno, ko je puščeno pisanje v poštnem predalu in ne takrat, ko ga odvetnik ali oseba iz njegove pisarne na pošti iz sodnega predala prevzame.
ZDR člen 72. ZDoh-2 člen 36, 44. ZDR člen 109. ZPSV člen 3, 3/3.
odpravnina – poslovodna oseba – davki – prispevki - obračun davka in prispevkov
Tožbeni zahtevek s katerim tožnica (članica uprave) zahteva razliko odpravnine, izračunano ob upoštevanju 5-kratnika bruto plače, je neutemeljen, ker 23. člen pogodbe o zaposlitvi jasno določa, da tožnici pripada odpravnina v višini 5-kratnika povprečne izplačane neto mesečne plače v zadnjih treh mesecih.
Od prejemkov, kot je npr. odškodnina zaradi nekrivdne predčasne razrešitve z vodilnega delovnega mesta, se plačuje tako dohodnina kot tudi prispevki za socialno varnost, kar izhaja iz določbo ZDoh-2 ter ZPSV.
V obravnavani zadevi tretji dolžnik v ugovoru zoper sklep (s katerim je izvršilno sodišče dovolilo razširitev izvršbe na novo izvršilno sredstvo) in v predmetni pritožbi izpodbija obstoj izterjevane terjatve (tretji dolžnik se s sodno poravnavo ni zavezal kot plačnik, ampak zgolj kot subsidiarni porok), kar pa v tej fazi postopka ni več dopustno, upoštevaje ob tem že pravnomočni sklep, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo predlagano izvršbo (sklep o izvršbi z dne 30.3.2012, ki je postal pravnomočen in izvršljiv 5.5.2012).
vložitev pritožbe – predložitev pooblastila odvetniku – zavrženje pritožbe – poseg v pravico do sodnega varstva – vsebina pravnega pouka
Kadar odvetnik prične stranko zastopati šele v pritožbenem postopku, mora pritožbi priložiti pooblastilo za zastopanje. Če tega ne stori, iz pravnega pouka izpodbijane odločbe pa izhaja, da bo njegova pritožba sicer zavržena brez poziva k popravi/dopolnitvi, sodišče pritožbo nemudoma zavrže. Taka zakonska ureditev ni protiustavna.
SPZ člen 19. ZJC člen 2, 2/1, 2/3, 3, 3/2. ZGO-1 člen 21, 21/4. ZZK-1 člen 111, 111/1, 111/1-1.
motenje posesti – javno dobro – opuščeno javno dobro – materialno procesno vodstvo
Dejstvi, da je sporna nepremičnina last občine in gre po podatkih GURS za cesto, ne zadoščata za sklep, da gre za javno dobro.
Motenja na javnem dobrem ni, je pa mogoče dokazovati, da je nepremičnina status javnega dobra izgubila (opuščeno javno dobro), zato je na njem mogoča posest, ki je zakonsko varovana.
Če sodišče zaradi nepravilne uporabe materialnega prava v prvotnem postopku strank v okviru materialno-pravdnega vodstva ne opozori, da so dokazni predlogi neprimerni, ju v ponovljenem postopku ne bo moglo prekludirati.
ZOR člen 103. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 40. ZNOIP člen 1, 2, 2/1, 2/1-3, 13, 13/1, 13/2. URS člen 155, 155/2.
regres za letni dopust – prosto urejanje obligacijskih razmerij – avtonomija volje pogodbenih strank – ničnost – prisilni predpis – javni zavod - kolektivno dogovarjanje o višini regresa za letni dopust - način obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust v pravnih osebah s področja gospodarstva in v pravnih osebah s področja negospodarstva ter v državnih organih - retroaktivnost
V skladu s prvim odstavkom 103. člena v spornem obdobju (tj. v času sklenitve podjetniške kolektivne pogodbe v letu 1993) veljavnega ZOR je nična pogodba, ki nasprotuje prisilnim predpisom. ZNOIP ima značaj prisilnega predpisa, ki je omejil višino regresa za letni dopust. Podjetniška kolektivna pogodba tožene stranke je bila sprejeta po uveljavitvi ZNOIP, zato je določba podjetniške kolektivne pogodbe, ki se nanaša na višino regresa za letni dopust (in določa, da delavcu pripada regres za letni dopust v višini delavčeve plače v mesecu pred izplačilom regresa), nična, ker je v nasprotju s kogentnimi določbami ZNOIP. Prvi odstavek 13. člena ZNOIP je namreč določal, da se regres za letni dopust za leto 1993 izplača največ v višini 60 % zadnjega znanega podatka Zavoda Republike Slovenije za statistiko o povprečni mesečni plači v gospodarstvu Republike Slovenije.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0074050
OZ člen 190. SPZ člen 106, 108. ZLDS člen 7.
varstvo lastninske pravice – solastnina – skupni deli večstanovanjske stavbe – nacionalizacija stavbe – izvzem posameznega stanovanja iz nacionalizacije – vrnitev premoženja – pravica uporabe na skupnih delih – določitev solastniških deležev – uporabnina
S tem, ko so bila posamezna stanovanja izvzeta iz nacionalizacije, so bili izvzeti tudi skupni deli in prostori v korist teh stanovanj. Tudi po tedanji ureditvi so bile pravice lastnika na delih stavbe, ki služijo stavbi kot celoti, neločljivo povezane z njegovim posameznim delom.
Ker solastniški deleži tako denacionalizacijskih upravičencev oziroma njihovih dedičev kot lastnikov posameznih delov stavb ki so bili izvzeti iz nacionalizacije, ne na celotni stavbi ne na skupnih delih stavbe še niso določeni, je uveljavljanje obogatitvenega zahtevka zoper toženko, ki je sicer s postavljeno steno izključevala souporabo tožnikov na delu skupnega prostora (hodnika), s čimer je posegla v njihov pravni položaj, preuranjeno.
Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih člen 2.
stroški prevoza na delo in z dela – potni stroški – javni uslužbenci – javni prevoz - kilometrina
Kadar prevoz z javnim prevozom ni možen, se zaposlenemu v skladu s četrtim odstavkom 2. člena Uredbe o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih prizna kilometrina za razdaljo po najkrajši poti od kraja bivališča do delovnega mesta. Pri tem se priznava kilometrina, kakor je bila v spornem obdobju določena z ZPSDP. Določba navedene Uredbe je jasna, kilometrina se prizna za najkrajšo razdaljo. Uredba določa zgolj merilo za povrnitev stroškov prevoza, to je uporabo najkrajše poti od kraja bivališča do delovnega mesta, kar pa ne pomeni, da bi delavec to najkrajšo pot tudi dejansko moral uporabljati. Enako velja za merilo povrnitve stroškov prevoza z najcenejšim javnim prevozom. Tudi tu delodajalec od javnega uslužbenca ne more zahtevati, da dejansko uporablja najcenejši javni prevoz, vendar pa javni uslužbenec nima pravice do povrnitve višjih dejanskih stroškov, ki mu nastanejo zaradi tega, ker uporabi nek drug, dražji prevoz.