umik tožbe – ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev – pravdni stroški – vrednost spornega predmeta
Določba 1. odst. 24. čl. ZOdvT, ki določa, da se v individualnih delovnih sporih v zvezi s ponavljajočimi dajatvami vrednost predmeta določi po znesku zahtevanih dajatev, pri čemer vrednost predmeta ne sme presegati triletnega zneska dajatev, se skladno s sodno prakso ne uporablja za spore, ki se nanašajo na že zapadle plače.
plačilo razlike plače - sodnik – plačilo razlike plače – osnova za obračun plače
Osnova za obračun plače tožnice je bila v spornem obdobju določena z ZZDODP, torej z zakonom. Tega ne spremeni dejstvo, da je ZZDODP pri tem ohranil dotedanji način določanja osnove poslanskih in s tem tudi sodniških plač. Tudi če je do uveljavitve ZZDODP obstajala protiustavnost v zakonskem urejanju sodniških plač, je bila ta sanirana z njegovo uveljavitvijo.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-1, 143/2, 145. ZMU člen 3, 3/1, 3/1-12. Pravilnik o pogojih hrambe in upravljanja z zaseženimi predmeti, o postopku za vpis v register pooblaščenih izvršiteljev ter o tarifi za plačilo dela in stroškov pooblaščenega izvršitelja člen 17, 20, 20/1, 20/2.
izvršiteljevi prevozni stroški - stroški postopka – zaseg in hramba odvzetih predmetov – stroški upravljanja in hrambe predmetov
Za odmero plačila izvršitelju za hrambo zaseženega vozila in za manipulacijo se uporabi opredelitev mase vozila po ZMV. Izvršiteljevi prevozni stroški od pisarne do skladišča spadajo v okvir njegovega načina poslovanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0021569
KZ člen 200, 200/1, 288, 288/1. KZ-1 člen 58, 58/1, 190, 190/1. ZKP člen 358, 358/1, 358/1-3, 367, 367/4, 383, 386, 390.
kaznivo dejanje krive ovadbe - odvzem mladoletne osebe - izvršitvene oblike odvzea - roditelj kot storilec
Da storilec kaznivega dejanja po prvem odstavku 190. člena KZ-1, ki se v dispoziciji v ničemer ne razlikuje od nekdanjega prvega odstavka 200. člena KZ, ne more biti roditelj, velja za odvzem kot prvo izvršitveno obliko tedaj, ko gre za roditelja, ki mu je bila mladoletna oseba izključno zaupana v varstvo in vzgojo. V nasprotnem bi jo namreč odvzel samemu sebi, kar je po eni strani absurd in po drugi ravnanje, ki že po naravi stvari ne more biti protipravno. Drugače je v primerih skupnega izvrševanja roditeljske pravice in v primerih preostalih dveh izvršitvenih oblik, ko je jasno, da je lahko storilec zgornjega kaznivega dejanja tudi roditelj, ki mu je mladoletna oseba prav tako ali sicer zaupana v varstvo in vzgojo. V takšnih primerih njegovo ravnanje glede na roditeljsko pravico drugega roditelja ali druge pravice ostaja protipravno in ga torej kot storilca ni mogoče izključiti.
ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 81/2, 81/2-1, 82. ZDSS-1 člen 58, 63. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233, 244.
bolniški stalež - procesne predpostavke
Določba 244. člena POZZ, po kateri osebni zdravnik pri zavarovancu ne more ugotoviti začasne zadržanosti od dela zaradi iste bolezni oziroma stanja, za katero je imenovani zdravnik oziroma zdravstvena komisija ugotovila, da ni več utemeljena, in od izdaje zadnjega sklepa še ni preteklo 30 dni, razmejuje pristojnosti osebnega in imenovanega zdravnika oziroma zdravstvene komisije in ne pomeni, da je sodno varstvo zavarovanca, ko v socialnem sporu izpodbija odločbo zdravstvene komisije v zvezi z odločbo imenovanega zdravnika glede zaključka bolniškega staleža in uveljavlja njegovo ugotovitev tudi po datumu zaključka, omejeno na ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo le za obdobje 30 dni od izdaje zadnjega sklepa imenovanega zdravnika oziroma zdravstvene komisije.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0076120
ZPP člen 44, 44/3. ZON člen 171. ZZ člen 65. ZIKS člen 145a, 145b, 145b-1. ZJS člen 57. ZDen člen 26. ZNP člen 104.
vrnitev zaplenjenega premoženja – zaplemba premoženja – vrnitev nepremičnine v naravi – pravična odškodnina – prekluzivni rok – vrednost spornega predmeta – stroški postopka
Na podlagi določbe 1. točke 145.b člena ZIKS je prva nasprotna udeleženka zavezanka za vrnitev zaplenjenega premoženja.
Zakonodajalec je ob sprejemu novele ZDen (ZDen-B) v prehodnih določbah novele določil dva roka za uveljavitev zahteve 26. člena ZDen: v zadevah, v katerih je bilo že odločeno s pravnomočno odločbo, rok enega leta od uveljavitve novele, v drugih zadevah pa rok 60 dni od uveljavitve novele. Ta dva roka sta zaradi zadržanja izvrševanja ZDen-B s sklepom Ustavnega sodišča z dne 30.9.1998 začela teči z objavo odločbe Ustavnega sodišča RS, U-I-326/98, dne 7.11.1998. Po izteku navedenih rokov upravičenec nima več pravice uveljavljati te odškodnine, saj gre za materialna prekluzivna roka. Glede na navedeno drži navedba druge nasprotne udeleženke iz odgovora na pritožbo, da bi bilo zato treba ta predlagateljev predlog zavreči.
kreditna pogodba – rok za plačilo obveznosti – cesija – odstop terjatve – zavarovanje terjatve – zavarovalnina – poziv k izpolnitvi – plačilo zamudnih obresti – nastop zamude
Vtoževane obresti za sporno obdobje so posledica zamude, s katero je bila tožena stranka seznanjena, saj jo je sama povzročila, prav tako pa je bila seznanjena tudi s posledicami, ki bodo nastale zaradi neplačila.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DELOVNO PRAVO – SOCIALNO VARSTVO
VSL0075717
ZIZ člen 21, 55, 55/1, 55/1-8. ZPIZ člen 190. ZPIZ-2 člen 122.
nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom in nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu – začetek obdobja upravičenosti do nadomestila – trditveno in dokazno breme – nedenarna terjatev – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova
Če mora dolžnik po izvršilnem naslovu odločiti o pravici in odmeri nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev na drugo ustrezno delo, nadomestila plače zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu in nadomestila zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, takega izvršilnega naslova ni mogoče izvršiti brez upoštevanja materialnopravne določbe, da pripada nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom in nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu od dneva začetka dela s skrajšanim delovnim časom oziroma na drugem ustreznem delu. Upnica bi morala izkazati, da je v obravnavanem obdobju delala s skrajšanim delovnim časom, teh trditev pa niti v predlogu za izvršbo niti v odgovoru na ugovor ter v pritožbi ne podaja.
vročanje odvetniku v poštni predal - sklep s pozivom k dopolnitvi tožbe
Odvetnik, ki odpre poštni predal, s tem izključi vročanje na sedežu pisarne njemu ali osebi, ki je zaposlena v njegovi odvetniški pisarni. Zato neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da ni upoštevalo dejstva, da vročevalec ni spoštoval določila 140. in 141. člena ZPP, ker ni poskusil pisanja vročiti pooblaščencu na njegovem sedežu (osebno ali tam zaposlenim).
Sklep s pozivom k dopolnitvi tožbe po 108. členu ZPP ne sodi med sodna pisanja, ki se vročajo po določbi 1. odstavka 142. člena ZPP osebno.
Vročitev se šteje za opravljeno, ko je puščeno pisanje v poštnem predalu in ne takrat, ko ga odvetnik ali oseba iz njegove pisarne na pošti iz sodnega predala prevzame.
ZDR člen 72. ZDoh-2 člen 36, 44. ZDR člen 109. ZPSV člen 3, 3/3.
odpravnina – poslovodna oseba – davki – prispevki - obračun davka in prispevkov
Tožbeni zahtevek s katerim tožnica (članica uprave) zahteva razliko odpravnine, izračunano ob upoštevanju 5-kratnika bruto plače, je neutemeljen, ker 23. člen pogodbe o zaposlitvi jasno določa, da tožnici pripada odpravnina v višini 5-kratnika povprečne izplačane neto mesečne plače v zadnjih treh mesecih.
Od prejemkov, kot je npr. odškodnina zaradi nekrivdne predčasne razrešitve z vodilnega delovnega mesta, se plačuje tako dohodnina kot tudi prispevki za socialno varnost, kar izhaja iz določbo ZDoh-2 ter ZPSV.
obveznost plačila – plača - osnovna plača – delovna uspešnost – poslovodna oseba – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – bistveno zmanjšana plačila
Delavcu pripada plača v skladu s podpisano pogodbo o zaposlitvi, pri čemer delodajalec ne mora enostransko spreminjati pogodbe o zaposlitvi. Ker tožena stranka ni ustrezno znižala osnovne plače za tožnico, ji pripada v skladu s podpisano pogodbo o zaposlitvi plača, določena v pogodbi o zaposlitvi.
Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih člen 2.
stroški prevoza na delo in z dela – potni stroški – javni uslužbenci – javni prevoz - kilometrina
Kadar prevoz z javnim prevozom ni možen, se zaposlenemu v skladu s četrtim odstavkom 2. člena Uredbe o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih prizna kilometrina za razdaljo po najkrajši poti od kraja bivališča do delovnega mesta. Pri tem se priznava kilometrina, kakor je bila v spornem obdobju določena z ZPSDP. Določba navedene Uredbe je jasna, kilometrina se prizna za najkrajšo razdaljo. Uredba določa zgolj merilo za povrnitev stroškov prevoza, to je uporabo najkrajše poti od kraja bivališča do delovnega mesta, kar pa ne pomeni, da bi delavec to najkrajšo pot tudi dejansko moral uporabljati. Enako velja za merilo povrnitve stroškov prevoza z najcenejšim javnim prevozom. Tudi tu delodajalec od javnega uslužbenca ne more zahtevati, da dejansko uporablja najcenejši javni prevoz, vendar pa javni uslužbenec nima pravice do povrnitve višjih dejanskih stroškov, ki mu nastanejo zaradi tega, ker uporabi nek drug, dražji prevoz.
obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic – plačilo nadomestila – male pravice – odpoved materialni avtorski pravici – tuji avtorji – tarifa – uporaba Pravilnika – dokazno breme
Tožeča stranka je na podlagi samega zakona pooblaščena za kolektivno upravljanje malih avtorskih pravic domačih in tujih avtorjev. Zato je trditev, da se je avtor odpovedal uveljavljanju materialnih avtorskih pravic, na uporabniku, ki to zatrjuje.
ugotovitvena tožba – pravni interes za ugotovitveno tožbo – tožba na ugotovitev ničnosti pogodbe
Ni pravnega interesa za ugotovitveno tožbo, če lahko tožnik isti cilj doseže z dajatveno ali oblikovalno tožbo, torej tožbo, ki mu zagotavlja celovitejše pravno varstvo.
Tožnica za tožbo na ugotovitev ničnosti pogodbe o priznanju lastninske pravice z vknjižbeno izjavo nima pravnega interesa, zato je meritorno obravnavanje takšne tožbe nedopustno.
nepopolna tožba – rok za dopolnitev tožbe – sodni rok – podaljšljiv rok – rok za odgovor na tožbo – zakonski rok
Roka za odgovor na tožbo in roka, ki ga določi sodišče za popravo tožbe ni mogoče primerjati. V primeru roka za odgovor na tožbo gre za prekluziven (zakonski) rok, ki ga ni mogoče podaljšati. Razumljivo je, da je ta rok daljši, glede na to, da bi moral imeti tožnik vse potrebno v zvezi s popravo tožbe (glede na to, da je pred tem vložil predlog za izdajo sklepa o izvršbi) že pripravljeno, tožena stranka pa je s prejemom tožbe in šele prvič seznanjena z zadevo. Zato je bil rok 15 dni, ki ga je tožeči stranki za popravo tožbe določilo sodišče, primeren.
umik tožbe – ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev – pravdni stroški – nagrada za narok
V vsakem sporu je prvi narok lahko opravljen samo enkrat. Okoliščina, da je sodišče potem, ko je že opravilo prvi narok za glavno obravnavo, sprejelo sklep o prekinitvi postopka do pravnomočnega zaključka kazenskih postopkov, ki tečejo zoper tožence v zvezi z izvajanjem fiktivnih stornacij blaga, ne pomeni, da je naslednji narok, potrebno znova šteti za prvi narok. Navedeno pomeni, da v skladu z tar. št. 15/3 b OT nagrada za zastopanje na tem naroku znaša 600 točk (to je 50 % nagrade, ki je predvidena za odgovor na tožbo) in ne priglašenih 1200 točk.
Dedič ni bil poučen, da mora do konca zapuščinskega postopka pred sodiščem prve stopnje navesti vsa relevantna dejstva, saj sicer tega kasneje v pritožbi ne bo več mogel. Za prava neuke stranke pa takšna obveznost nedvomno izhaja iz 12. člena ZPP, ki se glede na določilo 163. člena ZD uporablja tudi v zapuščinskem postopku. Prekluzija ga zato ne more zadeti.
Predhodna odredba je le eno od v ZIZ predvidenih sredstev zavarovanja, katerih namen je zagotoviti možnost izvedbe bodoče izvršbe denarne terjatve. Ker je ista terjatev tožeče stranke že zavarovana z drugim sredstvom zavarovanja in sicer z zastavno pravico na nepremičninah dolžnika na podlagi sporazuma strank v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, so podani pogoji za prenehanje že izdane predhodne odredbe po določbi 2. točke prvega odstavka 264. člena ZIZ