Tožena stranka je pri določitvi ocene v celoti upoštevala kriterije, kot izhajajo iz ZSPJS in Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede. Tožnik je v letu 2008 delo sicer opravil zelo kvalitetno in je tudi dosegel delovne rezultate, ki so bili nad pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja, za kar je tudi sprejel oceno zelo dobro, vendar pa ni dosegel rezultatov, ki bi bili visoko nad pričakovanji. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepa o oceni delodajalca o delu tožnika ter sklepa komisije za preizkus ocene ni utemeljen.
IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSC0003509
ZIZ člen 168. ZPP člen 196.
tožba upnika za vpis lastninske pravice na dolžnika – nujno enotno sosporništvo
Povezanost pravil ZZK-1 in izvršilnega postopka pri izvršbah na nepremičnine je nujna posledica tega, da sodišče opravlja prodajo nepremičnin, v stvarnopravni ureditvi varstva prometa z nepremičninami pa imajo posebno vlogo ravno zemljiške knjige in pravila zemljiškoknjižnega prava.
Zemljiškoknjižno načelo pravnega prednika (člen 9 ZZK-1) nujno nalaga, da je v tožbi po 5. odstavku 168. člena ZIZ ob dolžniku zajet tudi zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine, saj se sicer namen tožbe ne dosega.
V kolikor upnik kot tožnik zatrjuje, da je dolžnik postal dejanski lastnik nepremičnine na podlagi večkratnih zaporednih prenosov lastninske pravice od zemljiškoknjižnega lastnika na dolžnika, mora v tožbi kot toženo stranko zajeti tudi vse vmesne pridobitelje in prenašalce lastninske pravice.
Za dopustno prosto uporabo avtorskih del pri izvajanju dokazov gre, če se avtorsko delo uporabi za namen dokazovanja organa v postopku o resničnosti nekih trditev. Tožena stranka je izdala knjigo, to pa ni „uradni postopek“ v smislu 56. člena ZASP. Uporaba avtorskih del zunaj tega namena, v obravnavanem primeru za seznanitev javnosti, pa ni krita z navedeno izjemo.
Upoštevaje dejstvo, da je tožena stranka zavrnila predlog izvensodne poravnave za prvo objavo ter ponovno brez dovoljenja tožeče stranke kršila njene materialne avtorske pravice pri izdaji druge knjige, je v zvezi z izdajo druge knjige bila pravilno prisojena civilna kazen v višini dvakratnika avtorju izplačanega zneska.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 225, 225/1, 225/4. ZPIZ-1 člen 12, 249. ZPIZ člen 269, 273. ZDSS-1 člen 63. ZPP člen 274.
nova odmera pokojnine
Tožniku je bila pravica do sorazmernega dela starostne pokojnine že pravnomočno priznana, zato je toženec predlog za ponovno odmero pokojnine v višjem znesku z upoštevanjem funkcionalnega dodatka, utemeljeno zavrgel.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-1, 143/2, 145. ZMU člen 3, 3/1, 3/1-12. Pravilnik o pogojih hrambe in upravljanja z zaseženimi predmeti, o postopku za vpis v register pooblaščenih izvršiteljev ter o tarifi za plačilo dela in stroškov pooblaščenega izvršitelja člen 17, 20, 20/1, 20/2.
izvršiteljevi prevozni stroški - stroški postopka – zaseg in hramba odvzetih predmetov – stroški upravljanja in hrambe predmetov
Za odmero plačila izvršitelju za hrambo zaseženega vozila in za manipulacijo se uporabi opredelitev mase vozila po ZMV. Izvršiteljevi prevozni stroški od pisarne do skladišča spadajo v okvir njegovega načina poslovanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0021569
KZ člen 200, 200/1, 288, 288/1. KZ-1 člen 58, 58/1, 190, 190/1. ZKP člen 358, 358/1, 358/1-3, 367, 367/4, 383, 386, 390.
kaznivo dejanje krive ovadbe - odvzem mladoletne osebe - izvršitvene oblike odvzea - roditelj kot storilec
Da storilec kaznivega dejanja po prvem odstavku 190. člena KZ-1, ki se v dispoziciji v ničemer ne razlikuje od nekdanjega prvega odstavka 200. člena KZ, ne more biti roditelj, velja za odvzem kot prvo izvršitveno obliko tedaj, ko gre za roditelja, ki mu je bila mladoletna oseba izključno zaupana v varstvo in vzgojo. V nasprotnem bi jo namreč odvzel samemu sebi, kar je po eni strani absurd in po drugi ravnanje, ki že po naravi stvari ne more biti protipravno. Drugače je v primerih skupnega izvrševanja roditeljske pravice in v primerih preostalih dveh izvršitvenih oblik, ko je jasno, da je lahko storilec zgornjega kaznivega dejanja tudi roditelj, ki mu je mladoletna oseba prav tako ali sicer zaupana v varstvo in vzgojo. V takšnih primerih njegovo ravnanje glede na roditeljsko pravico drugega roditelja ali druge pravice ostaja protipravno in ga torej kot storilca ni mogoče izključiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0076120
ZPP člen 44, 44/3. ZON člen 171. ZZ člen 65. ZIKS člen 145a, 145b, 145b-1. ZJS člen 57. ZDen člen 26. ZNP člen 104.
vrnitev zaplenjenega premoženja – zaplemba premoženja – vrnitev nepremičnine v naravi – pravična odškodnina – prekluzivni rok – vrednost spornega predmeta – stroški postopka
Na podlagi določbe 1. točke 145.b člena ZIKS je prva nasprotna udeleženka zavezanka za vrnitev zaplenjenega premoženja.
Zakonodajalec je ob sprejemu novele ZDen (ZDen-B) v prehodnih določbah novele določil dva roka za uveljavitev zahteve 26. člena ZDen: v zadevah, v katerih je bilo že odločeno s pravnomočno odločbo, rok enega leta od uveljavitve novele, v drugih zadevah pa rok 60 dni od uveljavitve novele. Ta dva roka sta zaradi zadržanja izvrševanja ZDen-B s sklepom Ustavnega sodišča z dne 30.9.1998 začela teči z objavo odločbe Ustavnega sodišča RS, U-I-326/98, dne 7.11.1998. Po izteku navedenih rokov upravičenec nima več pravice uveljavljati te odškodnine, saj gre za materialna prekluzivna roka. Glede na navedeno drži navedba druge nasprotne udeleženke iz odgovora na pritožbo, da bi bilo zato treba ta predlagateljev predlog zavreči.
izpraznitev stanovanja – vrnitev individualno določene stvari - vselitev v stanovanje brez dovoljenja – vselitev v hišo brez dovoljenja
Tretja toženka se je v postopku na prvi stopnji branila pred tožničinim zahtevkom s trditvijo, da v sporni hiši biva s toženčevim soglasjem, ni pa obrazloženo prerekala tožbene trditve, da se je v hišo vselila brez tožničine vednosti in da jo uporablja brez njenega dovoljenja. Sodišče prve stopnje je torej, potem ko se je v dokaznem postopku prepričalo, da je lastnica sporne nepremičnine tožnica in ne toženec, tudi tretji toženki utemeljeno naložilo izselitev in izpraznitev hiše ter njeno vrnitev tožnici. Po 92. členu SPZ namreč lahko lastnik od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari. Tretja toženka ni dokazala, da ima za uporabo sporne nepremičnine ustrezen pravni naslov.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DELOVNO PRAVO – SOCIALNO VARSTVO
VSL0075717
ZIZ člen 21, 55, 55/1, 55/1-8. ZPIZ člen 190. ZPIZ-2 člen 122.
nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom in nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu – začetek obdobja upravičenosti do nadomestila – trditveno in dokazno breme – nedenarna terjatev – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova
Če mora dolžnik po izvršilnem naslovu odločiti o pravici in odmeri nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev na drugo ustrezno delo, nadomestila plače zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu in nadomestila zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, takega izvršilnega naslova ni mogoče izvršiti brez upoštevanja materialnopravne določbe, da pripada nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom in nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu od dneva začetka dela s skrajšanim delovnim časom oziroma na drugem ustreznem delu. Upnica bi morala izkazati, da je v obravnavanem obdobju delala s skrajšanim delovnim časom, teh trditev pa niti v predlogu za izvršbo niti v odgovoru na ugovor ter v pritožbi ne podaja.
spor o višini nadomestila - odločanje o višini nadomestila za uporabo avtorskih del – tarifa – uporaba pravilnika – civilna kazen – vrednotenje okoliščin
Pravilnik 06 ni bil sprejet po postopku, ki je bil predviden s tedaj veljavnim zakonom, saj ga je tožeča stranka sprejela enostransko, zato ne more imeti učinka skupnega sporazuma, ki je bil po tedaj veljavni zakonski ureditvi podlaga za zaračunavanje nadomestila za uporabo avtorskih del.
Izrek civilne kazni je odvisen od presoje ravnanja tožene in ne tožeče stranke.
Predhodna odredba je le eno od v ZIZ predvidenih sredstev zavarovanja, katerih namen je zagotoviti možnost izvedbe bodoče izvršbe denarne terjatve. Ker je ista terjatev tožeče stranke že zavarovana z drugim sredstvom zavarovanja in sicer z zastavno pravico na nepremičninah dolžnika na podlagi sporazuma strank v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, so podani pogoji za prenehanje že izdane predhodne odredbe po določbi 2. točke prvega odstavka 264. člena ZIZ
revizija – predlog za dopustitev revizije – postulacijska sposobnost
Ker tožnik ob vložitvi revizije ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, je odločitev o zavrženju revizije kot nedovoljene pravilna. Njegova pooblaščenka je vložila predlog za dopustitev revizije, vendar ta okoliščina ne vpliva na pravilnost izpodbijane odločitve.
obveznost plačila – plača - osnovna plača – delovna uspešnost – poslovodna oseba – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – bistveno zmanjšana plačila
Delavcu pripada plača v skladu s podpisano pogodbo o zaposlitvi, pri čemer delodajalec ne mora enostransko spreminjati pogodbe o zaposlitvi. Ker tožena stranka ni ustrezno znižala osnovne plače za tožnico, ji pripada v skladu s podpisano pogodbo o zaposlitvi plača, določena v pogodbi o zaposlitvi.
umik tožbe – ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev – pravdni stroški – nagrada za narok
V vsakem sporu je prvi narok lahko opravljen samo enkrat. Okoliščina, da je sodišče potem, ko je že opravilo prvi narok za glavno obravnavo, sprejelo sklep o prekinitvi postopka do pravnomočnega zaključka kazenskih postopkov, ki tečejo zoper tožence v zvezi z izvajanjem fiktivnih stornacij blaga, ne pomeni, da je naslednji narok, potrebno znova šteti za prvi narok. Navedeno pomeni, da v skladu z tar. št. 15/3 b OT nagrada za zastopanje na tem naroku znaša 600 točk (to je 50 % nagrade, ki je predvidena za odgovor na tožbo) in ne priglašenih 1200 točk.
prikrajšanje zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja - višina izgubljene koristi – zamudne obresti od nečistih terjatev – ugotavljanje prikrajšanja na dan sodbe
Višina prikrajšanja denacionalizacijskega upravičenca zaradi nemožnosti uporabe oz. upravljanja z denacionalizirano nepremičnino je ugotovljiva z najemnino, zmanjšano za stroške upravljanja. Prikrajšanje tako izkazuje neto najemnina, kajti neto zneski najemnine so tisti, ki bi v primeru upravljanja z nepremičnino povečevali premoženje upravičencev oz. njihovih pravnih naslednikov.
Tudi od terjatev za nepremoženjsko škodo, katerih obstoj in višina se ugotavlja na dan izdaje sodbe ter od premoženjske škode, odmerjene po cenah na dan sodne odločbe, oškodovancu pripadajo zamudne obresti od dne zamude dalje.
Priznanih dejstev (z izjemo, ki jo določa 1. odstavek 214. člena ZPP) ni potrebno, niti dopustno dokazovati. Takšna dejstva je sodišče dolžno vključiti tudi v podlago sodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0076125
Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 18.
padanje kamenja na odseku cestišča – odstranjevanje ovir – vzdrževalna dela na javnih cestah – redno vzdrževanje javnih cest – javna cesta
Presoja, ali je tožena stranka oziroma njen zavarovanec Cestno podjetje X odgovoren za škodo, ki je nastala tožniku v posledici povoženja (zaleta) v večji kamen, ki je ležal na voznem delu cestišča ceste.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078502
OZ člen 131, 131/2. ZPP člen 2.
poškodba pri delu - odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - delo z ročnim vijačnim strojem - nevarna dejavnost - posebne okoliščine - pravni standard - vezanost na trditveno podlago
Vprašanje, ali je neka stvar nevarna oziroma ali gre za opravljanje nevarne dejavnosti, je pravni standard. Sodišče in ne izvedenec, mora odločiti, ali so podane take okoliščine primera, ki narekujejo uporabo tega pravnega standarda.
Ročni vijačni stroj sam po sebi ni nevarna stvar, vijačenje z njim ni nevarna dejavnost, v predmetni zadevi pa niso podane posebne okoliščine primera, ki bi terjale poostreno (objektivno) odgovornost zavarovanca toženke.
Prvostopenjsko sodišče v ponovnem sojenju sicer res ni vezano na materialnopravna stališča, ki jih je zavzelo pritožbeno sodišče v razveljavitvenem sklepu in v novem postopku lahko odloči enako kot prvič, vendar pa pri tem mora upoštevati dane napotke in obravnavati vsa sporna vprašanja, na katera je pritožbeno sodišče izrecno opozorilo.
Le povzemanje navedb in stališč strank ne more nadomestiti dokazne ocene izvedenih dokazov. Posledica pomanjkljive dokazne ocene je, da izpodbijana sodba nima razlogov o (vseh) odločilnih dejstvih ter da je kršena dolžnost sodišča, da se opredeli do pravnorelevantnih navedb in stališč strank.
Stališče sodišča prve stopnje, da očitana kršitev obveznosti iz delovnega razmerja ni dokazana, ker ni neposrednega dokaza, da je tožnik (urednik) ženi pokazal ravno tisto depešo, ki mu jo je dala tožena stranka, je zmotno. Tožena stranka je kršitev dokazovala s posrednimi dokazi, ki po svoji naravi lahko tvorijo sklenjen krog indicov, na podlagi katerih je onkraj razumnega dvoma možno ugotoviti, ali je tožnik storil očitano kršitev v zvezi z neskrbno hrambo depeše. Tožniku je bilo v izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitano, da je neskrbno ravnal z zaupano depešo, oziroma da je nepooblaščenim pokazal vsebino članka, kar je imelo za posledico, da je drug časopis objavil članek o depeši, ki ga je napisala tožnikova soproga. Kadar časopisna hiša razpolaga s takšno listino, kakršna je bila sporna depeša in jo namerava objaviti, se v okviru minimalne lojalnosti do delodajalca, ki se lahko zahteva od vsakega zaposlenega, še posebej pa od novinarja, ki je zadolžen, da piše o tem dokumentu, utemeljeno pričakuje, da tega dokumenta ne bo pokazal drugemu časopisu oziroma novinarju drugega časopisa in s tem lastnemu časopisu onemogočil, da informacijo objavi prvi.
avtorski honorar za priobčitev neodrskih glasbenih del – male avtorske pravice – tuji avtorji
Repertoar tožeče stranke sestavljajo vsa že objavljena glasbena neodrska dela, ne glede na to ali gre za domačega ali tujega avtorja. Podlaga za takšno varstvo je v prvem in drugem odstavku 176. člena ZASP, kjer je uzakonjeno načelo enakega obravnavanja tujih in domačih avtorjev.
Dokazno breme, da je predvajala glasbo, prosto plačil kolektivnim organizacijam, je na toženi stranki kot uporabnici. Tožena stranka ni zatrjevala, da je javnosti priobčevala ljudsko glasbo, glasbena dela, ki niso več avtorsko pravno varovana zaradi poteka 70-letnega roka iz 59. člena ZASP, še neobjavljena glasbena dela, ali glasbena dela iz četrtega odstavka 151. člena ZASP, ki jih avtor lahko uveljavlja individualno.