ZZZPB člen 31, 45. ZUP člen 7, 63, 65, 65/1, 67. ZPP člen 2. ZDSS-1 člen 58, 63.
brezposelnost – denarno nadomestilo – rok – bolezen
V kolikor je tožnik že ob pravočasni prijavi v evidenco brezposelnih oseb podal tudi ustni predlog, da se mu prizna pravica do denarnega nadomestila, bi moral toženec postopati po določbah ZUP, sprejeti njegovo zahtevo na zapisnik in ga nadalje pisno pozvati, da vlogo ustrezno popravi. Izročitev pisne vloge oziroma predpisanega obrazca in napotitev tožnika k drugemu referentu oziroma drugi službi znotraj toženca ni postopanje, ki bi bilo skladno z določili 63., 65., 67. člena ZUP niti z določilom 7. člena ZUP. Zato je potrebno ugotoviti, ali je tožnik ob prijavi v evidenco brezposelnih oseb podal tudi predlog za priznanje pravice do denarnega nadomestila.
V kolikor je tožnik zahtevo za denarno nadomestilo podal šele po poteku 60 dni od prenehanja zavarovanja, pa je potrebno ugotoviti, ali je bila pri tožniku podana takšna bolezen, da mu je onemogočala vložitev te zahteve. Rok za vložitev zahteve za denarno nadomestilo iz 31. člena ZZZPB ne teče zaradi bolezni, ki je takšne narave oziroma teže, da zavarovancu onemogoča vložitev zahteve za denarno nadomestilo.
upniški odbor – imenovanje upniškega odbora – seznam terjatev upnikov v poslovnih knjigah dolžnika
Podatki, ki jih navaja upnik, niso usklajeni s poslovnimi knjigami dolžnika. ZFPPIPP pa ne določa, da bi se sodišče pri imenovanju članov upniškega odbora moralo ukvarjati z vprašanjem pravilnosti vodenja poslovnih knjig stečajnega dolžnika.
Sodišče prve stopnje se je pri imenovanju upniškega odbora pravilno oprlo na seznam upnikov z najvišjimi terjatvami, ki izhaja iz dolžnikovih poslovnih knjig.
plačilo stroškov izobraževanja - obveznost ostati v delovnem razmerju – sodniški pripravnik – nastanek spornega razmerja – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sporno razmerje, ki se nanaša na zahtevek iz naslova povračila stroškov izobraževanja, ni nastalo s sklenitvijo pogodbe o usposabljanju, temveč šele s kršitvijo pogodbenih določil sklenjene pogodbe o usposabljanju. Po sklenjeni pogodbi o usposabljanju tožeča stranka ni imela dolžnosti, da toženca po tem, ko opravi pravniški državni izpit, v šestih mesecih imenuje v naziv oz. premesti na delovno mesto, za katerega je predpisana izobrazba, ki jo je uradnik pridobil. Zakonska določba, ki ji je to dolžnost nalagala (5. odst. 101. čl. ZJU), ni več veljala, zato za toženo stranko te obveznosti v času, ko je toženec opravil izpit, ni bilo. Toženec je podal odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pogodba o zaposlitvi je prenehala pred potekom roka določenega v pogodbi o usposabljanju (toženec se je zavezal, da bo ostal v delovnem razmerju pri toženi stranki najmanj dve leti po opravljenem pravniškem državnem izpitu). Toženec je tako tisti, ki je kršil pogodbena določila, s tem pa se je uresničil položaj, ki ga je predvidevala sklenjena pogodba o usposabljanju. V času kršitve pogodbenih določil, določba 5. odst. 101. čl. ZJU ni več veljala, niti se stranki v pogodbi o usposabljanju nanjo nista izrecno sklicevali, zato je toženec dolžan vrniti sorazmerni del stroškov usposabljanja, kot to določa pogodba o usposabljanju, pa tudi 4. odst. 101. čl. ZJU.
Prevedba tožeče stranke na delovno mesto novinar urednik z uvrstitvijo v 36. plačni razred je bila izvedena v skladu z ZSPJS, KPPN in aneksom h KPPN, zato je izpodbijani aneks o prevedbi zakonit.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-6, 125, 125/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neuspešno opravljeno poskusno delo
Tožena stranka je odpovedala tožniku delovno razmerje po preteku 30 dnevne poskusne dobe. Komisija je namreč ocenila, da tožnik pri poskusnem delu ni izpolnil pričakovanega rezultata. Tožena stranka takšne odpovedi ni utemeljila z ustreznimi vsebinskimi razlogi, kar bi tožniku omogočalo, da bi jo v sodnem postopku lahko izpodbijal. Odpoved vsebuje zgolj pavšalno navedbo, da tožnik ni izpolnil pričakovanih rezultatov dela, poleg tega ne vsebuje opozorila na varstvo pravic v času brezposelnosti. Zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku po 6. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR, nezakonita.
plača – regres za letni dopust – delovno razmerje – zaupno razmerje – odstop terjatve – odstop terjatve iz delovnega razmerja
Delovno razmerje je zaupno razmerje, saj lahko obstaja le med delavcem in delodajalcem, zato terjatev iz tega razmerja ni mogoče odstopiti s pogodbo, kot to določa prvi odstavek 417. člena OZ. Zaradi tega tožeča stranka na podlagi pogodbe o odstopu terjatev ni aktivno legitimirana od tožene stranke zahtevati plačila plače in regresa za letni dopust, ki ga je delavec tožene stranke odstopil tožeči stranki s pogodbo o odstopu terjatev.
Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih člen 2.
stroški prevoza na delo in z dela – potni stroški – javni uslužbenci – javni prevoz - kilometrina
Kadar prevoz z javnim prevozom ni možen, se zaposlenemu v skladu s četrtim odstavkom 2. člena Uredbe o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih prizna kilometrina za razdaljo po najkrajši poti od kraja bivališča do delovnega mesta. Pri tem se priznava kilometrina, kakor je bila v spornem obdobju določena z ZPSDP. Določba navedene Uredbe je jasna, kilometrina se prizna za najkrajšo razdaljo. Uredba določa zgolj merilo za povrnitev stroškov prevoza, to je uporabo najkrajše poti od kraja bivališča do delovnega mesta, kar pa ne pomeni, da bi delavec to najkrajšo pot tudi dejansko moral uporabljati. Enako velja za merilo povrnitve stroškov prevoza z najcenejšim javnim prevozom. Tudi tu delodajalec od javnega uslužbenca ne more zahtevati, da dejansko uporablja najcenejši javni prevoz, vendar pa javni uslužbenec nima pravice do povrnitve višjih dejanskih stroškov, ki mu nastanejo zaradi tega, ker uporabi nek drug, dražji prevoz.
obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic - male pravice – tarifa – exceptio illegalis – repertoar kolektivne organizacije – delo tujega avtorja – odpoved materialni avtorski pravici – nevarovano avtorsko delo – dokazno breme
V Sloveniji je upravljanje malih avtorskih pravic z zakonom prenešeno na tožečo stranko. V njen repertoar varovanih del sodijo vsa že objavljena neodrska glasbena dela, ne glede na to, ali gre za domačega ali tujega avtorja.
Če določeno delo ni predmet varstva avstrijske ali nemške avtorske organizacije, še ne pomeni, da gre za avtorsko delo, glede katerega se je njegov avtor odpovedal materialnim avtorskim pravicam oziroma, da gre za delo, ki v slovenskem pravnem sistemu ni avtorsko varovano.
SPZ člen 19. ZJC člen 2, 2/1, 2/3, 3, 3/2. ZGO-1 člen 21, 21/4. ZZK-1 člen 111, 111/1, 111/1-1.
motenje posesti – javno dobro – opuščeno javno dobro – materialno procesno vodstvo
Dejstvi, da je sporna nepremičnina last občine in gre po podatkih GURS za cesto, ne zadoščata za sklep, da gre za javno dobro.
Motenja na javnem dobrem ni, je pa mogoče dokazovati, da je nepremičnina status javnega dobra izgubila (opuščeno javno dobro), zato je na njem mogoča posest, ki je zakonsko varovana.
Če sodišče zaradi nepravilne uporabe materialnega prava v prvotnem postopku strank v okviru materialno-pravdnega vodstva ne opozori, da so dokazni predlogi neprimerni, ju v ponovljenem postopku ne bo moglo prekludirati.
ZOR člen 103. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 40. ZNOIP člen 1, 2, 2/1, 2/1-3, 13, 13/1, 13/2. URS člen 155, 155/2.
regres za letni dopust – prosto urejanje obligacijskih razmerij – avtonomija volje pogodbenih strank – ničnost – prisilni predpis – javni zavod - kolektivno dogovarjanje o višini regresa za letni dopust - način obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust v pravnih osebah s področja gospodarstva in v pravnih osebah s področja negospodarstva ter v državnih organih - retroaktivnost
V skladu s prvim odstavkom 103. člena v spornem obdobju (tj. v času sklenitve podjetniške kolektivne pogodbe v letu 1993) veljavnega ZOR je nična pogodba, ki nasprotuje prisilnim predpisom. ZNOIP ima značaj prisilnega predpisa, ki je omejil višino regresa za letni dopust. Podjetniška kolektivna pogodba tožene stranke je bila sprejeta po uveljavitvi ZNOIP, zato je določba podjetniške kolektivne pogodbe, ki se nanaša na višino regresa za letni dopust (in določa, da delavcu pripada regres za letni dopust v višini delavčeve plače v mesecu pred izplačilom regresa), nična, ker je v nasprotju s kogentnimi določbami ZNOIP. Prvi odstavek 13. člena ZNOIP je namreč določal, da se regres za letni dopust za leto 1993 izplača največ v višini 60 % zadnjega znanega podatka Zavoda Republike Slovenije za statistiko o povprečni mesečni plači v gospodarstvu Republike Slovenije.
načrt poteka stečajnega postopka – dopolnitev načrta – nepopoln načrt poteka stečajnega postopka – čas unovčitve premoženja
Upraviteljev predlog načrta poteka stečajnega postopka pod točko 7 navaja le prodajo premoženja stečajnega dolžnika in rok 31. 1. 2016, zato ne vsebuje vsega kar je potrebno za določitev načrta poteka stečajnega postopka po določbi 321. člena ZFPPIPP. Zato je nepopoln in bi ga moralo sodišče prve stopnje upravitelju vrniti v dopolnitev.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0074050
OZ člen 190. SPZ člen 106, 108. ZLDS člen 7.
varstvo lastninske pravice – solastnina – skupni deli večstanovanjske stavbe – nacionalizacija stavbe – izvzem posameznega stanovanja iz nacionalizacije – vrnitev premoženja – pravica uporabe na skupnih delih – določitev solastniških deležev – uporabnina
S tem, ko so bila posamezna stanovanja izvzeta iz nacionalizacije, so bili izvzeti tudi skupni deli in prostori v korist teh stanovanj. Tudi po tedanji ureditvi so bile pravice lastnika na delih stavbe, ki služijo stavbi kot celoti, neločljivo povezane z njegovim posameznim delom.
Ker solastniški deleži tako denacionalizacijskih upravičencev oziroma njihovih dedičev kot lastnikov posameznih delov stavb ki so bili izvzeti iz nacionalizacije, ne na celotni stavbi ne na skupnih delih stavbe še niso določeni, je uveljavljanje obogatitvenega zahtevka zoper toženko, ki je sicer s postavljeno steno izključevala souporabo tožnikov na delu skupnega prostora (hodnika), s čimer je posegla v njihov pravni položaj, preuranjeno.
neupravičena pridobitev – privolitev v prikrajšanje – zmota o obstoju dolga - obresti – deljena odgovornost - soprispevek zaradi alkoholiziranosti - kršitev pravila o primerni hitrosti – kršitev pravila o prednostni cest
V primeru, če se je plačnik zavedal, da plačuje, čeprav v resnici plačila ne dolguje, in ni okoliščin, ki bi temu njegovemu dejanju lahko odvzemale pomen prostovoljne privolitve v prikrajšanje, plačnik nima pravice zahtevati plačila nazaj. Sklepanje o privolitvi v prikrajšanje (na čemer je utemeljena izguba pravice terjati nazaj plačilo, ki je bilo opravljeno brez pravne podlage) pa je izključeno v primeru, ko plačnik (ob plačilu) zmotno meni, da obstoji dolg, ki ga plačuje, četudi morda zmota ni opravičljiva.
V primerih, v katerih si konkurirata kršitev pravila o primerni hitrosti in pravila o prednostni cesti, če ni posebnih okoliščin, voznik, ki krši pravilo o prednostni cesti, nosi večji delež odgovornosti.
V primerih, v katerih si konkurirata kršitev pravila o primerni hitrosti in pravila o prednostni cesti, če ni posebnih okoliščin, nosi voznik, ki krši pravilo o prednostni cesti, večji delež odgovornosti.
pogodba o delu - neizpolnitev odložnega pogoja - načelo zakonitosti - stečaj naročnika - zapadlost terjatve
Dejstva, da se lahko tudi po zadružnih pravilih tožena stranka ukvarja z dejavnostjo prevozništva in del v gradbeništvu ter da je pogodbe z naročnikom sklepala sama in da je sama tudi izstavila račune naročniku, kažejo na to, da ni šlo za zastopanje, temveč za dve pogodbi o delu.
Neizpolnitev odložnega pogoja po tistem, ko je ena stranka že izpolnila, ne more pomeniti, da drugi stranki ni treba izpolniti, ampak je potrebno šteti, da pogoj ni bil dogovorjen, in uporabiti splošno pravilo o roku izpolnitve obveznosti iz 289. člena Obligacijskega zakonika (OZ).
nesorazmerno dolgo odločanje o ugovoru – načelo hitrosti postopka – pravica do sojenja v razumnem roku – postopkovna kršitev – začasna odredba – težko nadomestljiva škoda – prepoved parkiranja vozila na dvorišču – oviranje kmetovanja
Res je sodišče prve stopnje nesorazmerno dolgo (več kot leto dni) odločalo o toženčevem ugovoru. Takšno ravnanje sicer nasprotuje v prvem odstavku 11. člena ZIZ določenemu načelu hitrosti postopka, vendar v obravnavanem primeru ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Ne gre torej za takšno postopkovno kršitev, ki bi terjala ponovno odločanje o toženčevem ugovoru, za varstvo svoje pravice do sojenja v razumnem roku pa ima toženec na voljo druga pravna sredstva.
Tožnik je bil dolžan v skladu z dokaznim bremenom izkazati svojo trditev, da se vzrok za prometno nezgodo, v kateri naj bi utrpel škodo, skriva v nedopustnih opustitvah prvo in drugo tožene stranke. V tem ni bil uspešen, saj je lahko na podlagi izvedenega dokaznega postopka sodišče prve stopnje upravičeno zaključilo, da se razlog za nezgodo skriva izključno v njegovi nepravilni vožnji.
Policijski zapisnik o ogledu kraja prometne nezgode predstavlja javno listino, kar pomeni, da se domneva resničnost tistega, kar se v njem ugotavlja.
Dedič ni bil poučen, da mora do konca zapuščinskega postopka pred sodiščem prve stopnje navesti vsa relevantna dejstva, saj sicer tega kasneje v pritožbi ne bo več mogel. Za prava neuke stranke pa takšna obveznost nedvomno izhaja iz 12. člena ZPP, ki se glede na določilo 163. člena ZD uporablja tudi v zapuščinskem postopku. Prekluzija ga zato ne more zadeti.
Ker je tožnik umaknil tožbo takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek (priznala terjatev v stečajnem postopku), je tožena stranka dolžna tožniku povrniti potrebne pravdne stroške.
Na podlagi določb prvega odstavka 86. člena in 88. člena ZZK-1 odloči zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi in vknjižbi hipoteke in sicer na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu mora biti priložen sklep o izvršbi. Pri tem velja načelo stroge formalnosti postopka. Zemljiškoknjižno sodišče je v tem postopku odločalo o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Pri odločanju pa se zemljiškoknjižno sodišče tudi ne sme ukvarjati z ugovori, ki se nanašajo na obstoj terjatve.
Prvostopenjsko sodišče v ponovnem sojenju sicer res ni vezano na materialnopravna stališča, ki jih je zavzelo pritožbeno sodišče v razveljavitvenem sklepu in v novem postopku lahko odloči enako kot prvič, vendar pa pri tem mora upoštevati dane napotke in obravnavati vsa sporna vprašanja, na katera je pritožbeno sodišče izrecno opozorilo.
Le povzemanje navedb in stališč strank ne more nadomestiti dokazne ocene izvedenih dokazov. Posledica pomanjkljive dokazne ocene je, da izpodbijana sodba nima razlogov o (vseh) odločilnih dejstvih ter da je kršena dolžnost sodišča, da se opredeli do pravnorelevantnih navedb in stališč strank.
Stališče sodišča prve stopnje, da očitana kršitev obveznosti iz delovnega razmerja ni dokazana, ker ni neposrednega dokaza, da je tožnik (urednik) ženi pokazal ravno tisto depešo, ki mu jo je dala tožena stranka, je zmotno. Tožena stranka je kršitev dokazovala s posrednimi dokazi, ki po svoji naravi lahko tvorijo sklenjen krog indicov, na podlagi katerih je onkraj razumnega dvoma možno ugotoviti, ali je tožnik storil očitano kršitev v zvezi z neskrbno hrambo depeše. Tožniku je bilo v izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitano, da je neskrbno ravnal z zaupano depešo, oziroma da je nepooblaščenim pokazal vsebino članka, kar je imelo za posledico, da je drug časopis objavil članek o depeši, ki ga je napisala tožnikova soproga. Kadar časopisna hiša razpolaga s takšno listino, kakršna je bila sporna depeša in jo namerava objaviti, se v okviru minimalne lojalnosti do delodajalca, ki se lahko zahteva od vsakega zaposlenega, še posebej pa od novinarja, ki je zadolžen, da piše o tem dokumentu, utemeljeno pričakuje, da tega dokumenta ne bo pokazal drugemu časopisu oziroma novinarju drugega časopisa in s tem lastnemu časopisu onemogočil, da informacijo objavi prvi.