oprostitev plačila sodne takse – čas odločanja o predlogu za taksno oprostitev
Za odločitev o oprostitvi plačila sodne takse je odločilen trenutek vložitve tožbe.
V premoženje, ki se upošteva pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks, se poleg rednih prihodkov upošteva tudi znesek prejete odškodnine in tudi dejstvo, da je tožnik skupni lastnik stanovanja.
ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 81/2, 81/2-1, 82. ZDSS-1 člen 58, 63. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233, 244.
bolniški stalež - procesne predpostavke
Določba 244. člena POZZ, po kateri osebni zdravnik pri zavarovancu ne more ugotoviti začasne zadržanosti od dela zaradi iste bolezni oziroma stanja, za katero je imenovani zdravnik oziroma zdravstvena komisija ugotovila, da ni več utemeljena, in od izdaje zadnjega sklepa še ni preteklo 30 dni, razmejuje pristojnosti osebnega in imenovanega zdravnika oziroma zdravstvene komisije in ne pomeni, da je sodno varstvo zavarovanca, ko v socialnem sporu izpodbija odločbo zdravstvene komisije v zvezi z odločbo imenovanega zdravnika glede zaključka bolniškega staleža in uveljavlja njegovo ugotovitev tudi po datumu zaključka, omejeno na ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo le za obdobje 30 dni od izdaje zadnjega sklepa imenovanega zdravnika oziroma zdravstvene komisije.
ZP-1 člen 56, 62a, 66, 66/5, 151, 151/1, 163, 163/1. ZUP člen 91, 98. Uredba o organih v sestavi ministrstev člen 1.
odločba o prekršku – zahteva za sodno varstvo – odločanje o zahtevi za sodno varstvo – vročanje – izrek
Prepozna je pritožba prekrškovnega organa, saj se vročitev sodbe izkazuje z vročilnico.
Če sodišče ob odločanju o zahtevi za sodno varstvo ugotovi, da je izrek odločbe o prekršku prekrškovnega organa nerazumljiv, lahko samo spremeni in ustavi postopek o prekršku, ne more pa odločbe razveljaviti.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-1, 143/2, 145. ZMU člen 3, 3/1, 3/1-12. Pravilnik o pogojih hrambe in upravljanja z zaseženimi predmeti, o postopku za vpis v register pooblaščenih izvršiteljev ter o tarifi za plačilo dela in stroškov pooblaščenega izvršitelja člen 17, 20, 20/1, 20/2.
izvršiteljevi prevozni stroški - stroški postopka – zaseg in hramba odvzetih predmetov – stroški upravljanja in hrambe predmetov
Za odmero plačila izvršitelju za hrambo zaseženega vozila in za manipulacijo se uporabi opredelitev mase vozila po ZMV. Izvršiteljevi prevozni stroški od pisarne do skladišča spadajo v okvir njegovega načina poslovanja.
plačilo razlike plače – višji količnik – javni uslužbenci – načelo enako plačilo za enako delo
Dejstvo, da je tožnik občasno zamenjaval sodelavca, še ni razlog zato, da bi bil upravičen do vtoževane razlike v plači oziroma, da je bilo kršeno načelo enakega plačila za enako delo, če mu razlika ni bila izplačana. Tožnik in sodelavec sta opravljala delo vsak na svojem tipu zrakoplova, zato je potrebno zaključiti, da njuno delo ni bilo enako.
Tožnik ponovno uveljavlja odškodnino iz istega škodnega dogodka, o katerem je sodišče s sodbo že pravnomočno razsodilo, zato pogoji za ponovno odločanje o enakem zahtevku niso izpolnjeni. Pravnomočnost je procesna predpostavka in nova meritorna sodba o istem zahtevku med istima strankama ni dopustna, zato je sodišče tožbo utemeljeno zavrglo.
IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSC0003509
ZIZ člen 168. ZPP člen 196.
tožba upnika za vpis lastninske pravice na dolžnika – nujno enotno sosporništvo
Povezanost pravil ZZK-1 in izvršilnega postopka pri izvršbah na nepremičnine je nujna posledica tega, da sodišče opravlja prodajo nepremičnin, v stvarnopravni ureditvi varstva prometa z nepremičninami pa imajo posebno vlogo ravno zemljiške knjige in pravila zemljiškoknjižnega prava.
Zemljiškoknjižno načelo pravnega prednika (člen 9 ZZK-1) nujno nalaga, da je v tožbi po 5. odstavku 168. člena ZIZ ob dolžniku zajet tudi zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine, saj se sicer namen tožbe ne dosega.
V kolikor upnik kot tožnik zatrjuje, da je dolžnik postal dejanski lastnik nepremičnine na podlagi večkratnih zaporednih prenosov lastninske pravice od zemljiškoknjižnega lastnika na dolžnika, mora v tožbi kot toženo stranko zajeti tudi vse vmesne pridobitelje in prenašalce lastninske pravice.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – konkurenčna prepoved – zakonska prepoved konkurenčne dejavnosti
Tožnica je izpolnila vse znake kršitve konkurenčne prepovedi – v času delovnega razmerja pri toženi stranki je brez (pisnega) soglasja delodajalca za svoj račun opravljala dela in sklepala posle na področju trženja medicinskih pripomočkov, kar sodi v dejavnost, ki jo opravlja tožena stranka kot delodajalec in zato pomenijo ali bi lahko pomenili za toženo stranko konkurenco. Zato je obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved tožničine pogodbe o zaposlitvi, zaradi katerega nadaljevanje delovnega razmerja ni bilo mogoče niti do izteka odpovednega roka. Konkurenčna prepoved je namreč določena že v ZDR kot ena izmed temeljnih obveznosti delavca, z njeno kršitvijo pa delavec delodajalcu lahko povzroči (poslovno) škodo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0021569
KZ člen 200, 200/1, 288, 288/1. KZ-1 člen 58, 58/1, 190, 190/1. ZKP člen 358, 358/1, 358/1-3, 367, 367/4, 383, 386, 390.
kaznivo dejanje krive ovadbe - odvzem mladoletne osebe - izvršitvene oblike odvzea - roditelj kot storilec
Da storilec kaznivega dejanja po prvem odstavku 190. člena KZ-1, ki se v dispoziciji v ničemer ne razlikuje od nekdanjega prvega odstavka 200. člena KZ, ne more biti roditelj, velja za odvzem kot prvo izvršitveno obliko tedaj, ko gre za roditelja, ki mu je bila mladoletna oseba izključno zaupana v varstvo in vzgojo. V nasprotnem bi jo namreč odvzel samemu sebi, kar je po eni strani absurd in po drugi ravnanje, ki že po naravi stvari ne more biti protipravno. Drugače je v primerih skupnega izvrševanja roditeljske pravice in v primerih preostalih dveh izvršitvenih oblik, ko je jasno, da je lahko storilec zgornjega kaznivega dejanja tudi roditelj, ki mu je mladoletna oseba prav tako ali sicer zaupana v varstvo in vzgojo. V takšnih primerih njegovo ravnanje glede na roditeljsko pravico drugega roditelja ali druge pravice ostaja protipravno in ga torej kot storilca ni mogoče izključiti.
Za dopustno prosto uporabo avtorskih del pri izvajanju dokazov gre, če se avtorsko delo uporabi za namen dokazovanja organa v postopku o resničnosti nekih trditev. Tožena stranka je izdala knjigo, to pa ni „uradni postopek“ v smislu 56. člena ZASP. Uporaba avtorskih del zunaj tega namena, v obravnavanem primeru za seznanitev javnosti, pa ni krita z navedeno izjemo.
Upoštevaje dejstvo, da je tožena stranka zavrnila predlog izvensodne poravnave za prvo objavo ter ponovno brez dovoljenja tožeče stranke kršila njene materialne avtorske pravice pri izdaji druge knjige, je v zvezi z izdajo druge knjige bila pravilno prisojena civilna kazen v višini dvakratnika avtorju izplačanega zneska.
ZASP člen 102, 102-2, 193, 193/1. ZAP Zakon o avtorski pravici (1978) člen 21, 22, 22/1, 22/6, 28, 28/2.
varstvo avtorske pravice - materialna avtorska pravica - prepoved reprodukcije in distribucije - avtor - avtorsko delo, nastalo v času trajanja delovnega razmerja
Stališče, da so bile materialne avtorske pravice skupine avtorjev gradbenih norm izključno in neomejeno prenesene na delodajalca (tožečo stranko oziroma njene pravne prednike), je zmotno. Ne držijo pritožbene navedbe, da je bila materialnopravna ureditev po ZAP enaka kakor po v času sojenja veljavnem ZASP. 2. točka 102. člena ZASP za kolektivna avtorska dela namreč določa, da so materialne avtorske pravice in druge avtorske pravice izključno in neomejeno prenesene na delodajalca, razen če ni s pogodbo določeno drugače. Navedena izjema v času nastanka obravnavanih gradbenih norm namreč še ni veljala, saj je bila zakonita cesija avtorskih pravic na delodajalca določena šele v besedilu ZASP, ki je začel veljati 29.4.1995.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – rok za podajo odpovedi – kaznivo dejanje – grdo ravnanje - zagovor - pravica do zagovora
Tožnik (učitelj športne vzgoje) je fizično obračunal z učencem 9. razreda, tako da ga je med četrto šolsko uro vpričo drugih učencev z obema rokama močno prijel za vrat, začel stresati in premetavati ter ga vrgel na tla. S tem ravnanjem je tožnik izpolnil vse znake kaznivega dejanja grdega ravnanja po 146. členu KZ, kar je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po prvi alineji člena 111/1 ZDR.
Tudi potek roka za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, do katerega bi prišlo v primeru preložitve zagovora zaradi tega, ker se delavec v roku za podajo izredne odpovedi sploh ne bi mogel zagovarjati, je lahko razlog, zaradi katerega od delodajalca ni utemeljeno pričakovati, da delavcu zagovor omogoči.
Storilec, ki je moral glede na svoje delo poznati posebna pravna pravila, ki jih je uporabljal pri opravljanju dejavnosti, ni bil v opravičljivi pravni zmoti.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-6, 125, 125/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neuspešno opravljeno poskusno delo
Tožena stranka je odpovedala tožniku delovno razmerje po preteku 30 dnevne poskusne dobe. Komisija je namreč ocenila, da tožnik pri poskusnem delu ni izpolnil pričakovanega rezultata. Tožena stranka takšne odpovedi ni utemeljila z ustreznimi vsebinskimi razlogi, kar bi tožniku omogočalo, da bi jo v sodnem postopku lahko izpodbijal. Odpoved vsebuje zgolj pavšalno navedbo, da tožnik ni izpolnil pričakovanih rezultatov dela, poleg tega ne vsebuje opozorila na varstvo pravic v času brezposelnosti. Zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku po 6. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR, nezakonita.
ZZZPB člen 31, 45. ZUP člen 7, 63, 65, 65/1, 67. ZPP člen 2. ZDSS-1 člen 58, 63.
brezposelnost – denarno nadomestilo – rok – bolezen
V kolikor je tožnik že ob pravočasni prijavi v evidenco brezposelnih oseb podal tudi ustni predlog, da se mu prizna pravica do denarnega nadomestila, bi moral toženec postopati po določbah ZUP, sprejeti njegovo zahtevo na zapisnik in ga nadalje pisno pozvati, da vlogo ustrezno popravi. Izročitev pisne vloge oziroma predpisanega obrazca in napotitev tožnika k drugemu referentu oziroma drugi službi znotraj toženca ni postopanje, ki bi bilo skladno z določili 63., 65., 67. člena ZUP niti z določilom 7. člena ZUP. Zato je potrebno ugotoviti, ali je tožnik ob prijavi v evidenco brezposelnih oseb podal tudi predlog za priznanje pravice do denarnega nadomestila.
V kolikor je tožnik zahtevo za denarno nadomestilo podal šele po poteku 60 dni od prenehanja zavarovanja, pa je potrebno ugotoviti, ali je bila pri tožniku podana takšna bolezen, da mu je onemogočala vložitev te zahteve. Rok za vložitev zahteve za denarno nadomestilo iz 31. člena ZZZPB ne teče zaradi bolezni, ki je takšne narave oziroma teže, da zavarovancu onemogoča vložitev zahteve za denarno nadomestilo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za podajo odpovedi - rok za odpoved
Ker je tožena stranka za kršitve, ki so se očitale tožniku, izvedela najkasneje na zagovoru, pri čemer je v nadaljevanju podala tožniku izredno odpoved šele po preteku več kot 5 mesecev, takšna odpoved zaradi prekoračitve 30 – dnevnega subjektivnega roka ni zakonita (110/2 čl. ZDR).
odpravnina – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je tožniku izdala „sklep o prekinitvi delovnega razmerja iz poslovnega razloga, ki po svoji vsebini pomeni redno odpove pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga na podlagi prvega odstavka 88. člena ZDR. Delodajalec, ki redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je v skladu s 109. členom ZDR dolžan delavcu plačati odpravnino v višini, ki je odvisna od povprečno prejete plače v zadnjih treh mesecih dela pri delodajalcu in trajanja zaposlitve.
zahteva za izločitev sodnika – plačilo sodne takse za tožbo – procesna predpostavka
Plačilo sodne takse za tožbo je procesna predpostavka in hkrati pogoj za zagotovitev ustavne pravice do sodnega varstva. Kadar ta procesna predpostavka ni izpolnjena, nastopijo posledice fikcije umika tožbe.
razlaga skupnega sporazuma - postopek pred Svetom za avtorsko pravo
Sodišču ni treba zaprositi za razlago skupnega sporazuma Svet za avtorsko pravo. Postopek pred Svetom za avtorsko pravo lahko začne le tisti, ki za začetek postopka izkaže pravni interes. Poleg tega je zahtevek tožeče stranke zoper tisto osebo, ki s tožečo stranko (kot kolektivno organizacijo) ne sklene pogodbe, očitno zakonski. Zakon pa sodišče sme in celo mora razlagati samo.
ZASP člen 146, 146/1, 153, 157, 157/1, 157/4, 157/7, 157a, 157a/2, 158, 158/1, 158/2, 168, 168/3, 169. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13.
javna priobčitev komercialnih fonogramov - skupni sporazum - razlaga skupnega sporazuma - svet za avtorsko pravo - kolektivna organizacija - civilna kazen - plačilo DDV - stroški z odkrivanjem kršitev
Sodišču ni treba zaprositi za razlago skupnega sporazuma Svet za avtorsko pravo. Postopek pred Svetom za avtorsko pravo lahko začne le tisti, ki za začetek postopka izkaže pravni interes. Ta predpostavka je jasno določena v 2. odstavku 157a. člena ZASP. Sodišča pri odločanju o sporih ne zasledujejo prav nikakršne lastne pravne koristi, temveč ravnajo tako po uradni dolžnosti. Poleg tega je zahtevek tožeče stranke zoper tisto osebo, ki s tožečo stranko (kot kolektivno organizacijo) ne sklene pogodbe, očitno zakonski. Zakon pa sodišče sme in celo mora razlagati samo.
Stranke skupnega sporazuma lahko določijo različno nadomestilo glede na „okoliščine uporabe“. Ne smejo pa vezati višine nadomestila na okoliščine v zvezi z njegovim plačevanjem oziroma, glede na okoliščine v zvezi z njegovim neplačevanjem. Stranke skupnega sporazuma smejo dogovoriti le eno samo tarifo. Tarifa ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.