izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – dokazna ocena
Tožnik je po telefonu izrekel grožnje sodelavki, da bo ubil njo in njenega sodelavca. S takšnim ravnanjem je huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, zaradi česar je bil podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 2. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR.
odpravnina – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je tožniku izdala „sklep o prekinitvi delovnega razmerja iz poslovnega razloga, ki po svoji vsebini pomeni redno odpove pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga na podlagi prvega odstavka 88. člena ZDR. Delodajalec, ki redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je v skladu s 109. členom ZDR dolžan delavcu plačati odpravnino v višini, ki je odvisna od povprečno prejete plače v zadnjih treh mesecih dela pri delodajalcu in trajanja zaposlitve.
PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0066060
ZP-1 člen 2, 2/2, 42, 42/1.
zastaranje pregona – relativno zastaranje – milejši predpis
Če je bil prekršek ugotovljen s tehničnimi sredstvi in kršitelj ni bil seznanjen s kršitvijo, mora biti postopek o prekršku začet v tridesetih dneh od storitve prekrška.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta - preverjanje možnosti zaposlitve – rok za podajo odpovedi.
Uprava družbe je sprejela sklep o presežnih delavcih, med katerimi je določila tudi delovno mesto tožnika – direktorja tržnega segmenta v podružnici. V tožnikovem primeru je šlo za ugotovitev presežnega delavca, ki je bila organizacijske narava. Od sprejema navedenega sklepa uprave je začel teči rok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, zato tožena stranka tožniku ni podala odpovedi izven predpisnega roka (88/6 čl. ZDR).
Za dopustno prosto uporabo avtorskih del pri izvajanju dokazov gre, če se avtorsko delo uporabi za namen dokazovanja organa v postopku o resničnosti nekih trditev. Tožena stranka je izdala knjigo, to pa ni „uradni postopek“ v smislu 56. člena ZASP. Uporaba avtorskih del zunaj tega namena, v obravnavanem primeru za seznanitev javnosti, pa ni krita z navedeno izjemo.
Upoštevaje dejstvo, da je tožena stranka zavrnila predlog izvensodne poravnave za prvo objavo ter ponovno brez dovoljenja tožeče stranke kršila njene materialne avtorske pravice pri izdaji druge knjige, je v zvezi z izdajo druge knjige bila pravilno prisojena civilna kazen v višini dvakratnika avtorju izplačanega zneska.
Tožena stranka je pri določitvi ocene v celoti upoštevala kriterije, kot izhajajo iz ZSPJS in Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede. Tožnik je v letu 2008 delo sicer opravil zelo kvalitetno in je tudi dosegel delovne rezultate, ki so bili nad pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja, za kar je tudi sprejel oceno zelo dobro, vendar pa ni dosegel rezultatov, ki bi bili visoko nad pričakovanji. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepa o oceni delodajalca o delu tožnika ter sklepa komisije za preizkus ocene ni utemeljen.
plača – regres za letni dopust – delovno razmerje – zaupno razmerje – odstop terjatve – odstop terjatve iz delovnega razmerja
Delovno razmerje je zaupno razmerje, saj lahko obstaja le med delavcem in delodajalcem, zato terjatev iz tega razmerja ni mogoče odstopiti s pogodbo, kot to določa prvi odstavek 417. člena OZ. Zaradi tega tožeča stranka na podlagi pogodbe o odstopu terjatev ni aktivno legitimirana od tožene stranke zahtevati plačila plače in regresa za letni dopust, ki ga je delavec tožene stranke odstopil tožeči stranki s pogodbo o odstopu terjatev.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – rok za podajo odpovedi
Tožnica (poslovodja) je v določenem obdobju, ko je odšla na porodniški dopust, odtujila več prodajnih artiklov iz trgovine. Kršitve je storila na način, da je naknadno spreminjala račune, ki so bili izdani kupcem v navedeni trgovini, pri čemer je blago za sebe na računih nedovoljeno kompenzirala z blagom, ki se je pokazal kot višek v trgovini, ali pa ga kompenzirala za darilni bon, poleg tega pa je nekaterim artiklom nepooblaščeno zniževala cene. S takšnim ravnanjem je povzročila toženi stranki škodo. Tožničino ravnanje predstavlja kršitev pogodbenih obveznosti tožnice, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi in kršitev 35. člena ZDR in v skladu s 2. alineo 1. odstavka 111. člena ZDR odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
plača - vojak – plačilo za dejansko opravljeno delo
Tožnik vtožuje plačilo za dejansko opravljeno delo v višini razlike v plači med plačo, ki jo je prejemal na podlagi odločbe za formacijsko dolžnost višji častnik za letalstvo, ki se opravlja v nazivu major in plačo, ki bi jo prejel, če bi bil plačan po dejansko opravljenem delu za formacijsko dolžnost višji častnik prvi pilot za letalstvo, ki se opravlja v nazivu major prvi pilot. Tožnik že v času, ko je bil razporejen na formacijsko dolžnost višji častnik prvi pilot za letalstvo, ki se je opravljala v nazivu major prvi pilot, dela po tej dolžnosti ni dejansko v celoti opravljal, saj je bilo tožniku odrejeno drugačno delo. Enako je bilo tudi po razporeditvi na formacijsko dolžnost višji častnik za letalstvo z ukazom, saj tožnik opravlja enako delo, kot ga je opravljal pred razporeditvijo. Delo, ki ga tožnik dejansko opravlja, pa v formaciji ni opredeljeno z ustrezno formacijsko dolžnostjo. Zato navedeni tožnikov tožbeni zahtevek ni utemeljen.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-1, 143/2, 145. ZMU člen 3, 3/1, 3/1-12. Pravilnik o pogojih hrambe in upravljanja z zaseženimi predmeti, o postopku za vpis v register pooblaščenih izvršiteljev ter o tarifi za plačilo dela in stroškov pooblaščenega izvršitelja člen 17, 20, 20/1, 20/2.
izvršiteljevi prevozni stroški - stroški postopka – zaseg in hramba odvzetih predmetov – stroški upravljanja in hrambe predmetov
Za odmero plačila izvršitelju za hrambo zaseženega vozila in za manipulacijo se uporabi opredelitev mase vozila po ZMV. Izvršiteljevi prevozni stroški od pisarne do skladišča spadajo v okvir njegovega načina poslovanja.
ZZZPB člen 31, 45. ZUP člen 7, 63, 65, 65/1, 67. ZPP člen 2. ZDSS-1 člen 58, 63.
brezposelnost – denarno nadomestilo – rok – bolezen
V kolikor je tožnik že ob pravočasni prijavi v evidenco brezposelnih oseb podal tudi ustni predlog, da se mu prizna pravica do denarnega nadomestila, bi moral toženec postopati po določbah ZUP, sprejeti njegovo zahtevo na zapisnik in ga nadalje pisno pozvati, da vlogo ustrezno popravi. Izročitev pisne vloge oziroma predpisanega obrazca in napotitev tožnika k drugemu referentu oziroma drugi službi znotraj toženca ni postopanje, ki bi bilo skladno z določili 63., 65., 67. člena ZUP niti z določilom 7. člena ZUP. Zato je potrebno ugotoviti, ali je tožnik ob prijavi v evidenco brezposelnih oseb podal tudi predlog za priznanje pravice do denarnega nadomestila.
V kolikor je tožnik zahtevo za denarno nadomestilo podal šele po poteku 60 dni od prenehanja zavarovanja, pa je potrebno ugotoviti, ali je bila pri tožniku podana takšna bolezen, da mu je onemogočala vložitev te zahteve. Rok za vložitev zahteve za denarno nadomestilo iz 31. člena ZZZPB ne teče zaradi bolezni, ki je takšne narave oziroma teže, da zavarovancu onemogoča vložitev zahteve za denarno nadomestilo.
umik tožbe – ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev – pravdni stroški – vrednost spornega predmeta
Določba 1. odst. 24. čl. ZOdvT, ki določa, da se v individualnih delovnih sporih v zvezi s ponavljajočimi dajatvami vrednost predmeta določi po znesku zahtevanih dajatev, pri čemer vrednost predmeta ne sme presegati triletnega zneska dajatev, se skladno s sodno prakso ne uporablja za spore, ki se nanašajo na že zapadle plače.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0021569
KZ člen 200, 200/1, 288, 288/1. KZ-1 člen 58, 58/1, 190, 190/1. ZKP člen 358, 358/1, 358/1-3, 367, 367/4, 383, 386, 390.
kaznivo dejanje krive ovadbe - odvzem mladoletne osebe - izvršitvene oblike odvzea - roditelj kot storilec
Da storilec kaznivega dejanja po prvem odstavku 190. člena KZ-1, ki se v dispoziciji v ničemer ne razlikuje od nekdanjega prvega odstavka 200. člena KZ, ne more biti roditelj, velja za odvzem kot prvo izvršitveno obliko tedaj, ko gre za roditelja, ki mu je bila mladoletna oseba izključno zaupana v varstvo in vzgojo. V nasprotnem bi jo namreč odvzel samemu sebi, kar je po eni strani absurd in po drugi ravnanje, ki že po naravi stvari ne more biti protipravno. Drugače je v primerih skupnega izvrševanja roditeljske pravice in v primerih preostalih dveh izvršitvenih oblik, ko je jasno, da je lahko storilec zgornjega kaznivega dejanja tudi roditelj, ki mu je mladoletna oseba prav tako ali sicer zaupana v varstvo in vzgojo. V takšnih primerih njegovo ravnanje glede na roditeljsko pravico drugega roditelja ali druge pravice ostaja protipravno in ga torej kot storilca ni mogoče izključiti.
prenehanje delovnega razmerja – odpoved pogodbe o zaposlitvi – nalčini prenehanja pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranka v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki ni spoštovala določil ZDR niti po formalni niti po vsebinski plati. V določbah ZDR je natančno opisan postopek, ki ga mora delodajalec izvesti, preden delavcu preneha delovno razmerje pri delodajalcu. Tožena stranka se teh pravil ni držala, saj je tožniku delovno razmerje prenehalo konkludentno (tožnik ni več prihajal na delo, tožena stranka pa mu kljub tej kršitvi, delovnega razmerja ni odpovedala v skladu z zakonskimi določbami). Zato je tožnikov zahtevek, da je delovno razmerje trajalo do spornega datuma, utemeljen.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – rok za podajo odpovedi – kaznivo dejanje – grdo ravnanje - zagovor - pravica do zagovora
Tožnik (učitelj športne vzgoje) je fizično obračunal z učencem 9. razreda, tako da ga je med četrto šolsko uro vpričo drugih učencev z obema rokama močno prijel za vrat, začel stresati in premetavati ter ga vrgel na tla. S tem ravnanjem je tožnik izpolnil vse znake kaznivega dejanja grdega ravnanja po 146. členu KZ, kar je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po prvi alineji člena 111/1 ZDR.
Tudi potek roka za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, do katerega bi prišlo v primeru preložitve zagovora zaradi tega, ker se delavec v roku za podajo izredne odpovedi sploh ne bi mogel zagovarjati, je lahko razlog, zaradi katerega od delodajalca ni utemeljeno pričakovati, da delavcu zagovor omogoči.
Tožnik, ki ni več zmožen za opravljanje pridobitnega dela, se razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in se mu prizna pravica do invalidske pokojnine. O izplačevanju in višini invalidske pokojnine bo odločil toženec s posebno odločbo.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSM0021572
Rimska konvencija člen 4, 4/1, 4/2, 7, 7/2. ODZ paragraf 1000, 1000/2.
OZ člen 35, 37, 375, 375/1, 375/2, 381, 1057, 1057/2. ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-2, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2. ZN člen 4.
ZOR člen 400, 400/3. ZPP člen 3, 3/3.
notarski zapis kot izvršilni naslov - uradni preizkus - soglasje k neposredni izvršljivosti kot procesna dispozicija - avtonomija strank - načelo formalne legalitete - prisilni predpisi - kreditna pogodba - obrestovanje obresti - posebno kogentni predpis - rimska konvencija - uporaba lex fori - javni interes - varstvo potrošnikov - varstvo pravice do socialne varnosti in pravice do osebnega dostojanstva
Notarski zapis ima učinek izvršilnega naslova le glede obveznosti, za katere je dovoljena poravnava. Namen te omejitve je v tem, da se strankam onemogoči, da bi s procesnimi sredstvi dosegle učinek, ki ga s poslom materialnega prava ne morejo doseči, torej preprečiti, da bi lahko s procesnimi sredstvi izigrale kogentne zapovedi oziroma prepovedi materialnega prava. S soglasjem k neposredni izvršljivosti notarskega zapisa dolžnik sicer v okviru dopustne avtonomije privoli, da upniku ni potrebna pot pravde, a to še ne pomeni, da upnik s tem pridobi možnost doseči protipraven učinek, ki ga v pravdi ne bi mogel; torej pridobiti izvršilni naslov za obveznost, ki je v nasprotju s kogentno normo. Pojasnjeno stališče ne pomeni odstopa od načela formalne legalitete, saj v delu, ki ni skladen s prisilnimi predpisi, notarski zapis ni izvršilni naslov.
Prepoved obrestovanja obresti, opredeljena v prvem in drugem odstavku 375. člena OZ pomeni vsaj v primeru potrošniške pogodbe posebno kogentni predpis, ki ga slovensko sodišče uporabi ne glede na pravo, ki se sicer uporablja za pogodbo.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 225, 225/1, 225/4. ZPIZ-1 člen 12, 249. ZPIZ člen 269, 273. ZDSS-1 člen 63. ZPP člen 274.
nova odmera pokojnine
Tožniku je bila pravica do sorazmernega dela starostne pokojnine že pravnomočno priznana, zato je toženec predlog za ponovno odmero pokojnine v višjem znesku z upoštevanjem funkcionalnega dodatka, utemeljeno zavrgel.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – konkurenčna prepoved – zakonska prepoved konkurenčne dejavnosti
Tožnica je izpolnila vse znake kršitve konkurenčne prepovedi – v času delovnega razmerja pri toženi stranki je brez (pisnega) soglasja delodajalca za svoj račun opravljala dela in sklepala posle na področju trženja medicinskih pripomočkov, kar sodi v dejavnost, ki jo opravlja tožena stranka kot delodajalec in zato pomenijo ali bi lahko pomenili za toženo stranko konkurenco. Zato je obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved tožničine pogodbe o zaposlitvi, zaradi katerega nadaljevanje delovnega razmerja ni bilo mogoče niti do izteka odpovednega roka. Konkurenčna prepoved je namreč določena že v ZDR kot ena izmed temeljnih obveznosti delavca, z njeno kršitvijo pa delavec delodajalcu lahko povzroči (poslovno) škodo.
plačilo razlike plače – višji količnik – javni uslužbenci – načelo enako plačilo za enako delo
Dejstvo, da je tožnik občasno zamenjaval sodelavca, še ni razlog zato, da bi bil upravičen do vtoževane razlike v plači oziroma, da je bilo kršeno načelo enakega plačila za enako delo, če mu razlika ni bila izplačana. Tožnik in sodelavec sta opravljala delo vsak na svojem tipu zrakoplova, zato je potrebno zaključiti, da njuno delo ni bilo enako.