ZDen člen 72. ZIKS člen 145. ZOR člen 371. Zakon o zaplembi in o izvrševanju zaplembe člen 22. ZKZ člen 20.
odškodnina po 72. členu ZDen – zavezanec za plačilo odškodnine - pasivna legitimacija – zastaranje
ZDen sicer ni določil, kdo so zavezanci za plačilo odškodnine iz drugega odstavka 72. člena. Rešitev sodne prakse je jasna: pasivno legitimiran za plačilo odškodnine je tisti, ki mora premoženje (od katerega je imel koristi) vrniti, torej denacionalizacijski zavezanec.
dovoljena revizija - denacionalizacija – pomembno pravno vprašanje - upravičenec do denacionalizacije - vzajemnost – državljanski status prejšnjega lastnika ob podržavljenju
Osebe, ki so bile ob podržavljenju jugoslovanski državljani z domovinsko pristojnostjo (oziroma republiškim državljanstvom) izven ozemlja sedanje Republike Slovenije, so denacionalizacijski upravičenci le, če je taka pravica priznana tudi slovenskim državljanom v državi, na območju katere so bile te osebe ob podržavljenju domovinsko pristojne. Na drugačno odločitev ne vpliva, če so taki državljani pozneje postali državljani tretje države (izven nekdanje Jugoslavije), saj je ključna navezna okoliščina jugoslovansko državljanstvo z domovinsko pristojnostjo ob podržavljenju. Državljani tretjih držav ob podržavljenju niso denacionalizacijski upravičenci, razen ob pogojih iz drugega odstavka 9. člena ZDen.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje – jasne določbe zakona, ki ne sprožajo dilem – odločanje po sodniku posamezniku v denacionalizacijskih zadevah - rešeno pravno vprašanje – pravice tujca, ki ne zna slovenskega jezika - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjenosti pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Določba drugega odstavka 13. člena ZUS-1, ki določa pogoje za odločanje upravnega sodišča po sodniku posamezniku, ne izključuje odločanja po sodniku posamezniku v denacionalizacijskih zadevah. V tem smislu gre za jasno določbo, ki ne sproža dilem in ne terja posebne interpretacije. Ker odločitev Vrhovnega sodišča, ki bi tej jasni zakonski formulaciji sledila, ne bi doprinesla k pravni varnosti, enotni uporabi prava ali k razvoju prava, vprašanje razlage citirane določbe ni pomembno pravno vprašanje po vsebini te zadeve.
Ker se pravno vprašanje procesnih in materialnih pravic tujca, ki ne zna slovenskega jezika, kot ga uveljavlja revident, nanaša na vsebino materialnega zahtevka, glede česar je v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča ustaljeno stališče, da je organ nanj vezan in zato ni dolžan preverjati, ali je stranka navedla vse podržavljeno premoženje oziroma do vračila katerega premoženja bi lahko bila upravičena, izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pa od tega stališča ne odstopa, ne gre za pomembno pravno vprašanje po vsebini te zadeve.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revident zelo hudih posledic ni izkazal z navedbo, da izpodbijana odločitev zanj pomeni izgubo pomembnega premoženja.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pravica, izražena v denarni vrednosti – spor o pravici do vrnitve premoženja v naravi
Trditveno in dokazno breme o izpolnjenosti pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Če revident z revizijo uveljavlja le pravico do vrnitve premoženja v naravi, ne gre za spor o pravici, izraženi v denarni vrednosti, zato v takem primeru ni podana dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZDen člen 5. Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 11, 11/4, 11/5, 11/6. ZPP člen 224.
denacionalizacija – plačilo odškodnine za nacionalizirano nepremičnino – ocenjevanje vrednosti podržavljene nepremičnine - nezazidano stavbno zemljišče - komunalna opremljenost zemljišča - javna komunalna infrastruktura – priključek za preskrbo s pitno vodo – javna listina
Glede na ugotovljeno dejansko stanje sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo, ko sta šteli, da ugotovljeni sistem distribucije pitne vode ustreza kriteriju priključka za preskrbo s pitno vodo v smislu Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja, ter da je bila omenjena vodna distribucija del javne komunalne infrastrukture.
dovoljena revizija - denacionalizacija – vračanje premoženja članom agrarne skupnosti po ZPVAS – pravice članov
V postopkih po ZPVAS se članom ponovno vzpostavljene in organizirane agrarne skupnosti lahko vračajo le tiste pravice in tisti obseg pravic, ki so bile odvzete članom nekdanje agrarne skupnosti. Če ne gre za identične pravice članov nekdanje agrarne skupnosti, člani sedanje agrarne skupnosti po določbah ZPVAS o vračanju premoženjskih pravic niso aktivno legitimirani za vrnitev teh pravic.
dovoljenost revizije – pravni interes za revizijo - predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti – zavrženje revizije
Ker je bil zahtevek predlagatelja v delu glede odškodnine za preneseno služnost pravnomočno zavrnjen, revident pa ni izkazal pravnega interesa za obnovo postopka, je sodišče predlog pravilno v tem okviru (kot dedič B. B.) zavrglo in s tem preprečiti nepotrebno in nesmiselno obremenjevanje sodišča in ostalih udeležencev.
Z odločitvijo sodišča druge stopnje o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je sodišče zavrnilo predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti se postopek pravnomočno ni končal, zato revizija v tem delu ni dovoljena.
ZDen člen 5, 44, 44/1. ZIKS člen 145a. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij in premoženja člen 3, 4, 5, 5/3, 5/4, 6, 6/2.
Denacionalizacijskega zahtevka zakon ni oblikoval kot odškodninskega. Vrednost premoženja se v postopku denacionalizacije oziroma vrnitve zaplenjenega premoženja po ZIKS ugotavlja le na način, ki ga za posamezno vrsto premoženja določa ZDen in na njegovi podlagi izdani podzakonski predpisi. Za ugotavljanje vrednosti zaplenjenih objektov s premičninami velja pravilo iz 4. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij in premoženja, predlagateljice pa vrednosti niso dokazale na način iz 5. člena.
ZKIZ člen 14, 112, 112/2. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami člen 5, 9, 13 - 17. ODZ paragraf 1460.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini v družbeni lastnini - priposestvovanje - odločba upravnega organa o denacionalizaciji - močnejša pravica
Če je priposestvovalna doba potekla do 6. 4. 1941, je bilo tudi na zemljišču, ki je družbena lastnina, mogoče pridobiti lastninsko pravico s priposestvovanjem.
UPRAVNI SPOR – DENACIONALIZACIJA – STANOVANJSKO PRAVO
VS1013324
SZ-1 člen 173, 173/2, 175.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – pravna narava odločb o izvzetju iz nacionalizacije – odločba o pripadajočih sredstvih najemniku denacionalizacijskega stanovanja – izvzetje iz nacionalizacije – vrnitev prvotnemu lastniku – razlaga 175. člena SZ-1 – sprejeto stališče Vrhovnega sodišča – nedovoljena revizija
Ker je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče glede pravne narave odločb o izvzetju iz nacionalizacije v denacionalizacijskih postopkih, vprašanja, ki jih revident postavlja, glede na okoliščine obravnavanega primera niso pomembna pravna vprašanja po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ničnost pogodbe – nezazidana stavbna zemljišča – denacionalizacija – prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve -
Do izločitve kmetijskih zemljišč in gozdov iz sredstev podjetja je prišlo že na podlagi 5. člena ZLPP. Res je, da so nato tako izločena kmetijska zemljišča in gozdovi na podlagi samega zakona prešli v last Republike Slovenije, vendar le, če niso bili predmet denacionalizacije. Drugačno stališče bi denacionalizacijskim zavezancem omogočilo izigranje 88. člena ZDen.
delna dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks - zastaranje po členu 141 ZD - zastaranje po členu 77 ZDen
ZD predpisuje roke za zastaranje pravice zahtevati zapuščino kot zapustnikov dedič od posestnika zapuščine v 141. členu ZD, pri čemer ti zastaralni roki ne veljajo, če je za kakšen drug zahtevek predpisan drugačen rok. V 77. členu ZDen je predpisan drugačen rok za uveljavljanje pravice do dedovanja premoženja, ki je bilo zapustniku vrnjeno v postopku denacionalizacije: medtem, ko po splošni določbi prvega odstavka 141. člena ZD ta pravica zastara nasproti poštenemu posestniku v enem letu, odkar je dedič izvedel za svojo pravico in za posestnika stvari zapuščine, najpozneje pa v desetih letih, računajoč za zakonitega dediča od zapustnikove smrti, za oporočnega dediča pa od razglasitve oporoke, teče v primeru dedovanja denacionaliziranega premoženja po določbi 77. člena ZDen desetletni objektivni rok od dneva pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji in ne od dneva uvedbe dedovanja (torej od zapustnikove smrti).
ZDen člen 19, 19/1-4, 44, 44/1, 44/3. ZUS-1 člen 83, 83/2-1.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij - denacionalizacija – ovire za vračanje v naravi – kompleks - vrednotenje kmetijskih zemljišč – status zemljišč – materialna izčrpanost pravnih sredstev
Če gre za zemljišča, ki se nahajajo znotraj šolskega kompleksa, ki ga zaključujeta lokalna cesta in vodotok, ter so potrebna za izvajanje aktivnosti izobraževalne ustanove in upravljanje s tem prostorom, je podana ovira iz 4. točke prvega odstavka 19. člena ZDen.
Status zemljišča ob podržavljenju se ugotavlja na podlagi takratnih podatkov, evidentiranih v zemljiškem katastru kot uradni evidenci o zemljiščih, na podlagi odločbe o podržavljenju, če je ta spremenila namembnost zemljišča. Zemljišča, ki so bila podržavljena kot kmetijska zemljišča, je mogoče vrednotiti kot nezazidana stavbna zemljišča le, če so bila že ob podržavljenju v načrtnih stanovanjske in komunalne gradnje opredeljena kot gradbena zemljišča ali pa jim je to namembnost določil predpis, na podlagi katerega so bila podržavljena. Za vrednotenje zemljišča po določbah prvega in tretjega odstavka 44. člena ZDen je v okoliščinah, ko je že prišlo do razpolaganja z odvzetim premoženjem, odločilen dejanski prehod zasebne lastnine v družbeno lastnino.
O vrnitvi premoženja, podržavljenega na podlagi ZNZGP, se skladno z določbo 8. točke 3. člena v zvezi s 1. členom ZDen odloča v denacionalizacijskem postopku. Po določbi 1. točke prvega odstavka 54. člena ZDen je za odločanje o denacionalizaciji premoženja, kakršno je bilo podržavljeno predlagateljem, predpisana pristojnost upravne enote.
dovoljenost revizije – denacionalizacija – zelo hude posledice - izguba pričakovane premoženjske koristi
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, zelo hude posledice, ki so po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 eden izmed pogojev za dovoljenost revizije, niso izkazane z navedbo, da izpodbijana odločitev za stranko pomeni izgubo premoženja, ki je bilo odvzeto njeni materi in ki ga je družina ustvarjala več generacij.
URS člen 33. ZIKS člen 145, 145a, 145b, 145č. ZDen člen 3, 64, 64/1. Odlok o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile.
zaplemba premoženja - vrnitev zaplenjenega premoženja – razmerje med ZIKS in ZDen
Zavrnilno stališče do revizijske teze druge nasprotne udeleženke, po kateri naj predlagatelji ne bi bili upravičeni do vrnitve pravnim prednikom odvzetega premoženja v sodnem postopku zato, ker naj bi do prehoda premoženja v državno last prišlo že ex lege z dnem objave Odloka AVNOJ, pravno podlago za vrnitev premoženja pa bi tako predstavljal ZDen (in za to predviden upravni postopek) in ne ZIKS, je revizijsko sodišče zavzelo že v sklepih II Ips 63/2010 in II Ips 486/2009, enako izhaja tudi iz sklepa II Ips 324/2010. Za odstop od sprejetega stališča v obravnavanem primeru ni razlogov.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – zelo hude posledice – vrnitev stanovanja – nespremenjeno posestno stanje
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije nosi revident.
Če je stanovanje vrnjeno denacionalizacijskemu upravičencu v last, ne pa tudi v posest, in se zato z izpodbijano odločitvijo ni poseglo v obstoječe posestno stanje, revident ni izkazal zelo hudih posledic izpodbijane odločitve z zatrjevanjem izgube edinega prebivališča.
Zemljišče, ki je bilo glede na zaplembno odločbo ob zaplembi kmetijsko in za katerega revidenta nista dokazala, da je bilo tedaj v načrtih stanovanjske in komunalne gradnje predvideno za zazidavo, namembnosti pa mu ni spremenil niti predpis, na podlagi katerega je bila izdana odločba o podržavljenju, se vrednoti kot kmetijsko zemljišče.