ZDen člen 2, 2/2, 27, 27/1, 42, 42/3. ZSKZ člen 20. OZ člen 15, 21, 22, 22/1, 25, 28, 28/1. ZPP člen 1.
denacionalizacija – sporazum o izročitvi nadomestne nepremičnine – obstoj sporazuma kot predhodno vprašanje v postopku denacionalizacije – pravna narava sporazuma – pasivna legitimacija Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov – dopuščena revizija
Vprašanje sklenitve sporazuma o izročitvi nadomestne nepremičnine v denacionalizacijskem postopku je civilnopravne (obligacijske) narave.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZDen člen 2, 2/1, 63, 63/3.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje - vezanost denacionalizacijskega organa na odločbo o državljanstvu - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjenosti pogojev za dovoljenost revizije nosi revident.
Za izraz denarne vrednosti gre le pri pravici do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih) in pri obveznosti plačati določen znesek. V obravnavani zadevi gre za spor o denacionalizaciji. Po prvem odstavku 2. člena ZDen je denacionalizacija vrnitev premoženja v naravi, zato ne gre za spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti. Zato niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Pravno vprašanje, ki ga zastavlja revidentka, je splošno in ne izpolnjuje standarda opredeljenosti, pojasnjenega v 9. točki te obrazložitve. Poleg tega pa se nanaša na postopek ugotavljanja državljanstva na podlagi določbe tretjega odstavka 63. člena ZDen, medtem ko je v tem upravnem sporu izpodbijana odločba o denacionalizaciji, zato ne gre za vprašanje, pomembno po vsebini obravnavane zadeve. Zato niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Zato zgolj s trditvijo, da ima izpodbijana odločitev zanjo zelo hude posledice, revidentka ni izkazala izpolnjenosti pogoja za dovoljenost revizije po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 36, 36/1-2. ZPP člen 196, 197. ZDen člen 67, 67/1.
pravočasnost tožbe – enotno sosporništvo – učinek sosporništva - rok za opravo dejanj
Tožnika sta kot pravna naslednika denacionalizacijskega upravičenca v položaju enotnih sospornikov v smislu 196. člena ZPP (ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena z ZUS-1). Pri presoji pravočasnosti tožbe z dopolnitvijo, ki jo je vložila druga tožnica, je zato treba upoštevati določbo 197. člena ZPP.
ZDen člen 44, 44/1, 85, 85/1, 85/2. ZUS-1 člen 59, 59/1, 59/2-2. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 4, 5, 5/1, 5/2. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 13, 13/2.
denacionalizacija – vrednotenje stavbnih zemljišč – stanje zemljišča po času odvzema iz posesti – izhodiščna vrednost kmetijskih zemljišč – enoten faktor za vrednotenje stavbnih zemljišč – exceptio illegalis – normativna pristojnost ministrstva – načelo kontradiktornosti – pravica do izjave - glavna obravnava v upravnem sporu
Podržavljenje na podlagi ZNNZ se je izvedlo v dveh fazah, najprej z nacionalizacijo lastninske pravice, nato pa z odvzemom pravice uporabe in izročitvijo zemljišča v posest občini oziroma drugemu uporabniku. Ker je do dokončnih učinkov podržavljenja prišlo šele z odvzemom nepremičnine iz posesti prejšnjega lastnika, je v obravnavani zadevi to tisti čas, ki je pravno odločilen za ugotavljanje stanja podržavljenega zemljišča za potrebe vrednotenja po določbah 44. člena ZDen.
Izvajanje nalog iz 5. člen Odloka (tekoče spremljanje tržnih cen in korekcija izhodiščne vrednosti iz 4. člena Odloka) sodi v normativno pristojnost ministrstva, pristojnega za kmetijstvo.
Glede na to, da je Ustavno sodišče že v več odločbah kot očitno neutemeljene zavrnilo trditve, da zakonsko načelo o vrednotenju stvari po stanju ob podržavljenju in po sedanji vrednosti iz prvega odstavka 44. člena ZDen (oziroma po vrednosti na dan izdaje odločbe iz drugega odstavka 85. člena ZDen) pomeni, da bi moralo Navodilo pri določanju višine odškodnine upoštevati tržne razmere ob izdaji odločbe o denacionalizaciji, tožnika ne moreta utemeljiti nezakonitosti in neustavnosti ureditve iz drugega odstavka 13. člena Navodila s sklicevanjem na tržno vrednost stavbnega zemljišča glede na njegovo lokacijo.
S popravnim sklepom se lahko popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom.
dovoljenost revizije – denacionalizacija – trditveno in dokazno breme – vrednostni kriterij – vrnitev premoženja v naravi - pomembno pravno vprašanje – splošna vprašanja – zelo hude posledice – pričakovano premoženje
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Vrnitev premoženja v naravi ni pravica, izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Splošna vprašanja, opredeljena na načelni ravni in ki zahtevajo le načelne oziroma splošne odgovore, ki v pravni teoriji in praksi niso sporni, niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja (pričakovana pravica), revident samo s sklicevanjem na nepridobitev te pravice ne more izkazati zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Glede na navedeno naravo pravice do denacionalizacije zelo hudih posledic izpodbijane odločitve tudi ni mogoče utemeljiti s sklicevanjem na moralno dimenzijo denacionalizacije (poprava krivic).
denacionalizacija – razpolaganje z nepremičninami, za katere obstaja dolžnost vrnitve – nepravilno voden denacionalizacijski postopek – ničnost pogodbe
Ne držijo revidentkine navedbe, da je bil denacionalizacijski postopek obnovljen. Po vložitvi predloga za nadaljevanje postopka dedinje D. P. se je denacionalizacijski postopek nadaljeval. Sklep o ustavitvi postopka za osebo, ki ji ni bila (pa bi ji po zakonu morala biti) dana možnost udeležbe v postopku, ne more imeti učinkov dokončnosti in pravnomočnosti. To posledično pomeni, da do pravnomočne ustavitve denacionalizacijskega postopka v tem primeru ni prišlo.
dovoljenost revizije – denacionalizacija – obnova postopka - pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Ker upoštevaje ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča vlagateljev položaj denacionalizacijskega upravičenca izhaja iz samega akta o podržavljenju, pravno vprašanje, ki ga izpostavlja revidentka in ki meri na pravno nasledstvo, ni pomembno po vsebini obravnavane zadeve. Zato ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker revidentka ni izpolnila trditvenega in dokaznega bremena o obstoju zelo hudih posledic, pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
STVARNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016058
ZDen člen 72, 72/2, 88. ZTLR člen 15. OZ člen 6.
povrnitev škode – odgovornost skrbnika denacionalizacijskega premoženja – potrebna skrbnost skrbnika premoženja – skrbnost kot pravni standard – skrbnost dobrega gospodarja – razmerje med denacionalizacijskimi upravičenci do izdaje odločbe o denacionalizaciji – podlaga tožbenega zahtevka
Drugi odstavek 72. člena ZDen predstavlja pravno podlago za „odškodninski“ zahtevek le v razmerju do denacionalizacijskega zavezanca.
Ker v obravnavani zadevi ni razvidno, da bi prejšnji lastnik podržavljenega premoženja imel kakšno zvezo z ozemljem, ki je bilo po vojni priključeno Jugoslaviji (to je, da bi na njem imel domovinsko pravico, občinsko pripadnost ali da bi ob izpolnjenem pogoju pripadnosti kateremu od narodov Jugoslavije na njem živel), za presojo, ali je po 9. 5. 1945 pridobil jugoslovansko državljanstvo, ni mogoče uporabiti določbe 36. člena ZDržFLRJ. To pomeni, da je v tej zadevi državljanstvo prejšnjega lastnika treba presojati po določbi 35. člena ZDržFLRJ, in sicer vključno z določbo drugega odstavka 35. člena ZDržFLRJ, kot je bila spremenjena z novelo ZDržFLRJ/48. Gre namreč za spremembo, ki se uporablja retroaktivno, kot da bi veljala že od začetka veljavnosti ZDržFLRJ.
ZUS-1 člen 82, 83, 83/1, 85, 85/2. ZDen člen 9, 9/3, 70, 70/1.
dovoljena revizija – vrednost - denacionalizacija – odškodnina v obveznicah SOD - status denacionalizacijskega upravičenca – obstoj vzajemnosti z Republiko Hrvaško – vsebina tujega prava – trditveno in dokazno breme – dejansko stanje – enakost pred zakonom
Revidentka v reviziji uveljavlja drugačno vsebino tujega prava, kot je bila ugotovljena v dosedanjem postopku. To pa je upoštevaje določbo prvega odstavka 70. člena ZDen ugovor zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki v reviziji glede na določbo drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljen.
Tožnik je med postopkom spremenil le navedbe o tem, ali sporna prostora spadata v tistih 18/48 nepremičnine, glede katerih je pravna prednica sklenila sodno poravnavo, ali v tistih 30/48, ki so ji bile vrnjene v denacionalizacijskem upravnem postopku že leta 1993 in jih je pred smrtjo z izročilno pogodbo leta 2000 prenesla na tožnika. S temi navedbami pa se istovetnost zahtevka ni spremenila.
Vsebina sklenjene sodne poravnave je presegala postavljeni tožbeni zahtevek, saj se stranki nista sporazumeli le o lastništvu spornih nepremičnin, temveč sta se dogovorili tudi o najemnini. Tako pa je pravilna ocena, da sta se z vzajemnim popuščanjem stranki dogovorili, da nastopijo pravni učinki prehoda lastninske pravice šele s podpisom sodne poravnave.
dovoljenost revizije – denacionalizacija – trditveno in dokazno breme – vrednostni kriterij – vrnitev premoženja v naravi - pomembno pravno vprašanje – splošna vprašanja – zelo hude posledice – pričakovano premoženje
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Vrnitev premoženja v naravi pa ni pravica, izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Splošna vprašanja, opredeljena na načelni ravni in ki zahtevajo le načelne oziroma splošne odgovore, ki v pravni teoriji in praksi niso sporni, niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja (pričakovana pravica), revident samo s sklicevanjem na nepridobitev te pravice ne more izkazati zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Glede na navedeno naravo pravice do denacionalizacije zelo hudih posledic izpodbijane odločitve tudi ni mogoče utemeljiti s sklicevanjem na moralno dimenzijo denacionalizacije (poprava krivic).
dovoljenost revizije – denacionalizacija – trditveno in dokazno breme – vrednostni kriterij – vrnitev premoženja v naravi
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
V obravnavani zadevi, v kateri je revidentki z odločbo tožene stranke naložena obveznost v naravi vrniti nepremičnino denacionalizacijskemu upravičencu, ne gre za spor o pravici ali obveznosti, izraženi v denarni vrednosti. Zato pogoj za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen, in sicer ne glede na to, da se revidentka sklicuje na vrednost obravnavane nepremičnine, kot je označena v dopolnilni odločbi prvostopenjskega organa.
denacionalizacija - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe poslovnih prostorov
Ni utemeljen revizijski očitek, da sodišče druge stopnje ni pojasnilo, zakaj so neutemeljene navedbe toženke glede tega, kdaj so bile nepremičnine tožnikoma vrnjene v last. Obe sodišči sta namreč zavzeli stališče, da je tožena stranka tista, ki bi morala dokazati, kdaj je prenehala zaračunavati najemnino oziroma od kdaj dalje sta najemnino zaračunavala tožnika, da pa tega za sporne poslovne prostore ni dokazala.
DEDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016234
ZDen člen 80, 80/1.
dedovanje denacionaliziranega premoženja – dedna izjava – dedna izjava, podana pred izdajo odločbe o denacionalizaciji
Glede na ugotovitev, da so bile dedne izjave v obravnavanem primeru podane pred izdajo odločb o denacionalizaciji, sta sodišči pravilno uporabili določbo prvega odstavka 80. člena ZDen ter zaključili, da te nimajo pravnega učinka glede premoženja, zajetega v odločbah o denacionalizaciji.
upravni spor - dovoljenost revizije - denacionalizacija - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - kontradiktornost postopka - opustitev pravilne vročitve - nevročitev vlog pooblaščenemu odvetniku - revizija zoper sklep o združitvi postopkov - začasna odredba v postopku z revizijo - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe - zavrženje revizije
Ker sodišče odvetniku, ki so ga nekatere tožeče stranke pooblastile za zastopanje v upravnem sporu, ni vročilo tožb, odgovorov na tožbe ter drugih vlog ostalih strank in strank z interesom, gre za opustitev pravilne vročitve, ki je imela za posledico, da je bila navedenim tožečim strankam odvzeta možnost, da se z navedbami v teh vlogah pravočasno seznanijo in posledično o njih izjavijo. Ker je bila s tem navedenim tožečim strankam odvzeta možnost kontradiktornega obravnavanja v postopku pred sodiščem prve stopnje, navedena opustitev pravilnega vročanja navedenih vlog vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. To pa pomeni, da je v obravnavani zadevi podana z revizijo uveljavljana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 75. člena in 1. točko prvega odstavka 85. člena ZUS-1.
lastninjenje – denacionalizacija – razpolaganje z nepremičninami, za katere obstaja dolžnost vrnitve - ničnost pogodbe – začasna odredba po ZLPP
Namen začasne odredbe po 9. in naslednjih členih ZLPP je v zavarovanju zahtevkov za vračanje premoženja v procesih lastninskega preoblikovanja podjetij. Po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje pa sporna nepremičnina parc. št. 988/20 k.o. ... nikdar ni bila predmet lastninskega preoblikovanja podjetij.
Po 88. členu ZDen od uveljavitve tega zakona dalje ni dopustno nobeno razpolaganje z nepremičninami, glede katerih po določbah ZDen obstaja dolžnost vrnitve. Pravni posli, ki so v nasprotju s to določbo so nični. Pravilna je ugotovitev sodišča druge stopnje, da glede na vsebino določbe 88. člena ZDen morebitna dobrovernost pogodbenikov ne vpliva na presojo veljavnosti pravnega posla.
LASTNINJENJE – DENACIONALIZACIJA – ZAVAROVANJE TERJATEV – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015855
ZDen člen 16, 68, 88, ZZad člen 74, 74/3, 74/7, 81. ZLPP člen 10, 11, 15, 15/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367c, ZZK-1 člen 8, 8/1, 244, 244/3.
dopuščena revizija - izbrisna tožba – lastninjenje – zadruge – premoženja zadruge - vrnitev nepremičnin v naravi - ničnost pravnih poslov – zavarovanje terjatve na izročitev nepremičnin – vpis nepremičnine v zemljiški knjigi - dobra vera - začasna odredba – prenehanje stranke v postopku zaradi pripojitve
Revizija se dopusti glede vprašanj:
ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da tožniki niso bili dolžni zavarovati svoje terjatve na izročitev nepremičnine v smislu določb 10. in 11. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij ter 74. in 81. člena Zakona o zadrugah,
ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da dobra vera osebe, v korist katere je bila pridobitev pravice vknjižena, ne izključuje izbrisne tožbe v povezavi z ničnostno tožbo po 88. členu Zakona o denacionalizaciji in
ali je sodba sodišča druge stopnje lahko izdana zoper pravno osebo, ki je zaradi izbrisa iz sodnega registra zaradi pripojitve že prenehala obstajati v času izdaje odločbe pritožbenega sodišča.