ZIS člen 3a, 110, 110/1. ZUS-1 člen 2, 2/2. ZDavP-2 člen 213a, 213a-6, 215, 240. Direktiva Sveta 2010/24/EU z dne 16. marca 2010 o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z davki, carinami in drugimi ukrepi člen 12, 12/1.
davčna izvršba - odločba o prekršku - globa za prekršek - davčna obveznost - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - upravni akt - enoten izvršilni naslov
Enotni izvršilni naslov po presoji sodišča izpolnjuje formalni pogoj za pojem upravnega akta, saj te akte izdaja državni organ - Finančna uprava Republike Slovenije, in sicer v okviru izvrševanja upravne funkcije (tj. ne gre za odločitev sodnih ali zakonodajnih organov, ampak gre za akt, izdan zaradi pridobitve pomoči tujih organov pri izterjavi denarnih terjatev, ki ne izvirajo ex iure gestionis, ampak pomenijo oblastveno odločitev). Prav tako je izpolnjen tudi materialni pogoj, saj izdajanje enotnih izvršilnih naslovov temelji na normi javnega prava, ki organ pooblašča za enostransko, oblastveno, posamično odločanje v javnem interesu1, tj. na 6. točki 213.a člena in prvem odstavku 234. člena ZDavP-2. Obenem pa se z enotnimi izvršilnimi naslovi odloči o materialnopravno določenih obveznostih dolžnikov, ki so lahko stranka v postopku njihove izdaje, s čimer je poseženo v pravni položaj takšnih dolžnikov. Enotni izvršilni naslov je namreč po 6. točki 213.a člena ZDavP-2 akt, ki vsebuje podrobnejše podatke v zvezi z izvršilnim naslovom ali terjatvijo v državi prosilki in predstavlja edino podlago za izterjavo ali zavarovanje plačila terjatev v zaprošeni državi.
Terjatev, ki izhaja iz odločbe o prekršku in nato enako tudi iz EIN, pa po presoji sodišča ne spada v nobeno izmed zgoraj naštetih 1., 2., 3., 4. in 5. točke. Terjatev iz odločbe o prekršku (A4) je prekrškovna globa in z njo povezana sodna taksa, gre torej za sankcijo, izrečeno za prekršek, in pripadke, ki jih je tožniku naložil prekrškovni organ. Splošne pogoje za predpisovanje prekrškov in sankcij zanje, splošne pogoje za odgovornost za prekrške, za izrekanje in za izvršitev sankcij za prekrške, postopek za prekrške ter organe in sodišča za odločanje o prekrških ureja ZP-1 (prvi odstavek 1. člena ZP-1). Že na tej podlagi je mogoče izključiti, da bi šlo za davščino v smislu 215. člena ZDavP-2.
Pri tožniku izrečeni globi tudi ne gre za davek ali carino, niti za ukrep v okviru evropskih skladov, niti za dajatev v okviru skupnega trga v sektorju sladkorja, niti za nobeno od vrst dajatev, povezanih z davki, carinami ukrepi v okviru skladov ali dajatev v sektorju sladkorja; prav tako tudi ne gre za takso oz. pristojbino v zvezi s postopki glede davkov ali carin, niti za pripadke, povezane s prej naštetimi davščinami. Glede na navedeno tožnik po presoji sodišča utemeljeno izpostavlja, da za izdajo EIN na podlagi odločbe o prekršku (A4) ni pravne podlage.
Ob ugotovitvi, da želi tožnik s tožbo doseči, da mu tožena stranka v ponovnem postopku omogoči udeležbo v postopku, v katerem bi imel možnost podati navedbe proti registraciji kratice imena prizadete osebe s položajem stranke, ki je kot pravna oseba prenehala obstajati, sodišče sodi, da tožnik nima več pravnega interesa za vodenje postopka v zvezi z vloženo tožbo. Morebitna ugoditev tožbi ne bi v ničemer izboljšala njegovega pravnega položaja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prenos pristojnosti - stvarna pristojnost - zavrženje prošnje - izčrpanje pravnih sredstev
Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Po navedeni določbi je torej možna delegacija pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Glede na to, da je Upravno sodišče edino stvarno pristojno za odločanje v upravnem sporu, če ne gre za zadeve iz 12. člena ZUS-1, torej tudi o tožbi zoper upravni akt organa za BPP, v navedeni določbi 67. člena ZPP ni pravne podlage za ugoditev tožnikovemu predlogu za delegacijo pristojnosti na drugo sodišče.
Prošnja je neutemeljena, saj tožnik, ki ni izčrpal domačih pravnih sredstev, z vložitvijo pritožbe na ESČP ne bi bil uspešen, oziroma bi bila zadeva očitno nerazumna. ESČP sme zadevo obravnavati šele potem, ko so bila izčrpana vsa domača sredstva v skladu s splošno priznanimi pravili mednarodnega prava.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja odgovorni državi članici - Republika Hrvaška - samovoljna zapustitev azilnega doma
Okoliščina, da je tožnik brez pojasnitve zapustil izpostavo Azilnega doma dne 17. 1. 2025 in se vanj ni vrnil, je v obravnavani zadevi nesporno izkazana. Tožnik torej ne izkazuje več pravnega interesa za tožbo v tem upravnem sporu.
Tožnica očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njeni prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor.
uradniško delovno mesto - neizbira kandidata - pritožba - vročitev drugostopenjskega akta - trditveno in dokazno breme - nedokazana dejstva - prepozna tožba
Sodišče je tožnika s pozivom opozorilo, da je tožba vložena prepozno, pri tem tožnik vse do izdaje tega sklepa ni podal trditvene podlage, ki bi to zanikala ali predložil nasprotnih dokazov. Pogoj za tožnikov uspeh je, da navede dejstva, ki substancirajo zahtevek, ter da trditve o teh dejstvih (če niso priznana, domnevana ali splošno znana) tudi dokaže (zahteva dokazanosti). Tožnik v tem upravnem sporu ni podal trditvene podlage, v čem je bila vročitev nenavadna, ali da vročitev drugostopenjskega akta ni bila opravljena 13. 3. 2024 ali da tožba ni bila vložena 17. 4. 2024, ali predložil nasprotnih dokazov.
Tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njeni prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pomanjkljiva obrazložitev
Če ima izpodbijani akt pomanjkljivosti, ki so bistvene, njegova presoja sploh ni mogoča. Gre za očitne, na prvi pogled spoznavne pomanjkljivosti izpodbijanega akta, ki ne terjajo podrobnejše analize in zato tudi ne izjave strank v sodnem postopku. Med takšne pomanjkljivosti lahko sodi tudi pomanjkanje (izpad) obrazložitve (dela) akta.
upravni spor - izdaja novega upravnega akta - ustavitev postopka
Sodišče je obvestilo tožene stranke o izdaji novi odločbe, skupaj z odločbo z dne 28. 8. 2024 vročalo tožnici s pozivom z dne 18. 12. 2024. Pozvalo jo je, da naj se v roku 15 dni izjavi, ali vztraja pri tožbi oziroma jo razširja na novo izdani akt, ter jo opozorilo, da bo postopek ustavilo, če se v danem roku ne bo izjavil. Hkrati jo je pozvalo, da pojasni svoj pravni interes za tožbo, glede na to, da je bila torej odločba, ki jo izpodbija v tem upravnem sporu pravnomočno odpravljena. Tožnica v danem roku 15 dni na poziv sodišča ni odgovorila, zato je sodišče postopek ustavilo na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZUS-1.
ZDDV-1 člen 10. ZDPN-2 člen 4, 4/1. ZUS-1 člen 6, 6/1, 36, 36/1, 36/1-7, 36/2. ZDavP-2 člen 88, 88/2.
odprava odmerne odločbe po nadzorstveni pravici - nadzorstvena pravica - očitna kršitev materialnega prava - oprostitev plačila DDV - davek na promet nepremičnin - prekinitev postopka - zavrženje tožbe - davek na dodano vrednost (DDV)
Sodišče je po pregledu upravnega spisa ugotovilo, da tožnica ni vložila pritožbe zoper odmerno odločbo z dne 19. 9. 2019, zoper katero je pritožba mogoča oziroma dovoljena. Zahteva po formalnem izčrpanju rednih pravnih sredstev je pogoj za dopustnost upravnega spora (prvi odstavek 6. člena ZUS-1), ki ga tožnica ni izpolnila. Zato je sodišče tožbo v navedenem delu zavrglo na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
Spremenjeno materialnopravno stališče toženke namreč temelji na (novo ugotovljenem) stališču sodne prakse SEU glede razlage Direktive o DDV. V teh okoliščinah je zato poseg v odmerno odločbo po nadzorstveni pravici utemeljen tudi, če v njej niso ugotovljena vsa dejstva, ki tvorijo dejansko stanje in vodijo do uporabe pravilnega materialnega prava oziroma, ko bi se za to, da bi se materialno pravo pravilno uporabilo, posamezna dejstva morala šele ugotoviti. Gre namreč za primer, ko teža kršitve materialnega prava narekuje uporabo izrednega pravnega sredstva tudi, če bi bilo na tej podlagi šele treba dopolniti ugotovitve dejanskega stanja. Zato je napačno toženkino stališče, da standard očitnosti kršitve materialnega prava v konkretni zadevi ni podan, ker kršitev ni neposredno razvidna iz dejanskega stanja, kot je bilo ugotovljeno v odmerni odločbi.
Glede na navedeno je toženka zmotno razlagala 88. člen ZDavP-2, v posledici česar je bilo tudi nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Toženka namreč ni ugotavljala, ali transakcija izpolnjuje pogoje iz 10. člena ZDDV-1, torej ali je bila poleg lastninske pravice na nepremičnini predmet prenosa tudi tožničina dejavnost, ali je kupec zavezanec za DDV, ali po sklenitvi pogodbe uporablja nepremičnino za svojo dejavnost itd.
določitev operaterja s pomembno tržno močjo - uporaba prava EU - pravni interes - zavrženje tožbe
Z nobeno toženkino odločbo obveznost zaračunavanja cen zaključevanja govornih klicev v fiksnih in mobilnih omrežjih na ravni Unije ne more biti določena drugače, kot izhaja iz Delegirane uredbe. Tožnik si zato v primeru uspeha s tožbo in posledično odpravo izpodbijanega upravnega akta ne more izboljšati svojega pravnega položaja, saj zanj v vsakem primeru veljajo določbe Delegirane uredbe.
Regulatorna odločba je tožniku naložila izvrševanje nekaterih, v ZEKom-1 predvidenih obveznosti. In ker je toženka z izpodbijano dopolnilno odločbo razveljavila eno njih, po presoji sodišča z njo ne more biti (negativno) poseženo v tožnikov pravni položaj, saj se s tako odločitvijo obseg po ZEKom-1 naloženih obveznosti po naravi stvari lahko kvečjemu zmanjšuje.
ZPP člen 86, 86/4, 343, 343/2, 343/4. ZUS-1 člen 73, 73/3, 82.
ukrep inšpektorja - zavrženje tožbe - pritožba - oseba brez PDI - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Ker sta tožnika pritožbo vložila sama, bi morala sama zadostiti zahtevanemu zakonskemu pogoju glede lastnosti osebe, ki vlaga pritožbo. Vendar pa v pritožbi ne zatrjujeta in s pritožbo tudi ne dokazujeta, da imata opravljen pravniški državni izpit, navedeno pa ne izhaja niti iz drugih vlog in listin, ki sta jih vložila v sodni spis. To pomeni, da sta pritožbo vložili osebi, ki te pravice nimata.
GZ člen 82. ZUS-1 člen 31, 31/2, 32. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
ukrep gradbenega inšpektorja - gradnja brez gradbenega dovoljenja - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Sodišče ugotavlja, da je obstoj težko popravljive škode ob izvršitvi izpodbijane odločbe, kot temeljnega pogoja za izdajo začasne odredbe, izkazan. Tožnikova družina bi namreč z rušenjem izgubila svoj dom. Rušitev v tem primeru ne bi pomenila le odstranitve nezakonito zgrajenega dela objekta, saj bi šlo tudi za odstranitev prostora, ki je kot dom pravno varovan v okviru človekove pravice iz 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah.
ZVPNPP člen 5, 5/1, 5/1-4, 12, 12/2. ZUS-1 člen 20, 52.
varstvo potrošnikov - zavajajoča poslovna praksa - nepoštena poslovna praksa - prepoved uporabe - cena, ki se oglašuje - oškodovanje potrošnikov - tožbena novota
Redna cena, priporočena cena, znižana cena v zvezi s cenovno prednostjo, so informacije, ki lahko bistveno vplivajo pri odločitvah povprečnega potrošnika za nakup izdelka. Potrošnik v konkretni zadevi, je dobil napačno informacijo kakšna je redna prodajna cena artikla. Način oglaševanja, da gre za akcijo 1+1 gratis, za potrošnike še vedno predstavlja cenovno ugodnost, vendar ne takšno, kot jo želi prikazati tožnica, tj. popust v višini 100 % na drugi (enak) izdelek. V kolikor tožnica, akcije 1+1 gratis zaradi določenih zunanjih ovir (nezmožnosti vpisovanja negativnih postavk ali vrednosti 0,00 EUR v program s katerim se omogoča spletni nakup ne more ponuditi, je ne sme oglaševati. Oglaševanje izdelka tako lahko povzroči ali utegne povzročiti, da povprečen potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je sicer ne bi, zato sodišče ocenjuje, da so izpolnjeni pogoji za zavajajočo poslovno prakso v smislu 4. točke prvega odstavka 5. člena ZVPNPP.
Tožnik je tekom upravnega spora umrl. Pri odločanju o zakonitosti dokončnega upravnega akta, iz katerega izhaja odločitev, da tožnik nima pravice do osebne asistence, ne gre za odločanje o pravici ali obveznosti, ki lahko preide na pravne naslednike. V obravnavani zadevi gre za pravico, ki je osebna in neprenosljiva, zato katerakoli druga stranka, razen pokojnega tožnika samega, ne bi mogla uspeti s tožbo v upravnem sporu, saj ne bi uveljavljala kakšne svoje pravice ali pravne koristi. Sodišče je zato tožbo zavrglo.
upravni spor - pravdna sposobnost - delno odvzeta poslovna sposobnost - pravdno nesposobna oseba - skrbništvo - skrbnik za poseben primer - tožba zaradi molka organa - ustavitev postopka - stroški postopka
Če organ med sodnim postopkom izda drug upravni akt, s katerim spremeni ali odpravi izpodbijani upravni akt ali če v primeru molka kasneje izda upravni akt, mora to sporočiti sodišču, pri katerem je sprožen spor. V tem primeru sodišče od tožnika zahteva, da mu v 15 dneh sporoči, ali vztraja in v kakšnem delu vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja tudi na spremenjeni oziroma novi upravni akt (prvi in drugi odstavek 39. člena ZUS-1). Če tožnik izjavi, da vztraja pri tožbi, sodišče postopek nadaljuje, sicer pa postopek s sklepom ustavi (tretji odstavek 39. člena ZUS-1).
Ob pravilni razlagi določb ZUP o vročanju je za nastop fikcije vročitve nebistveno, kdaj je pustil vročevalec dokument, ki ga je poskusil vročiti, v predalčniku naslovnika.
Obvestilo vročevalca o tem, da je bila vročitev opravljena na podlagi fikcije iz tretjega in četrtega odstavka 87. člena ZUP, ni javna listina, saj ZUP ne določa niti, da se tako obvestilo izda, niti ne določa pristojnosti organa ali vročevalca, da v njej potrdi določena dejstva, kar bi imelo za posledico njeno pravno naravo javne listine.
ZTuj-2 člen 64, 76, 76/7. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
nastanitev tujca v domu za tujce - odločba o vrnitvi tujca - stalno prebivališče - pravni interes - nedovoljena tožba - zavrženje tožbe
Izdaja odločbe o vrnitvi in odločba o nastanitvi tujca v ustrezno socialnovarstveno institucijo je neločljivo povezana z nezakonitim prebivanjem v Republiki Sloveniji, ker je bilo tekom tega upravnega spora tožniku izdano dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, to pomeni, da (najkasneje od takrat dalje) tožnik zakonito prebiva v Republiki Sloveniji. To pa je v nasprotju z njegovo osnovno zahtevo, da se mu izda odločba o vrnitvi, ker v Republiki Sloveniji biva nezakonito. Zato nima (več) pravnega interesa, da se zavzema za odpravo odločitve, s katero se je končal postopek odločanja o njegovi zahtevi za izdajo odločbe o vrnitvi z določitvijo roka za vrnitev in odločbe o nastanitvi v ustrezno socialnovarstveno institucijo (ob odrejeni omejitvi gibanja in namesto odrejene nastanitve v centru za tujce).
Zaradi pobotanja sredstvo zavarovanja po izpodbijanem sklepu (tožnikove terjatve iz naslova presežkov DDV v višini 22.647,10 EUR so bile po izdaji izpodbijanega sklepa pobotane z odmerjeno obveznostjo po izvršljivi odločbi z dne 29. 8. 2022) več ne obstaja, saj je že realizirano, zato si tožnik v tem postopku na način, kot predlaga v izpodbojnem tožbenem zahtevku, tudi če bi bilo tožbi ugodeno, očitno ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, saj s sredstvom začasnega zavarovanja (presežki DDV) zaradi pobota ne bi mogel razpolagati.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - upravni postopek - dopustnost upravnega spora - aktivna legitimacija
Spor med določenimi javno-pravnimi subjekti je sicer možen po tretjem odstavku 7. člena ZUS-1, vendar ne v konkretnem primeru, saj gre za spor med dvema državnima organoma.