Če stranka nima pravno zavarovanega konkretnega upravičenja, torej, če je za potrebe odločanja o začasni odredbi izkazana zgolj možnost premoženjske koristi in možnosti širjenja obsega koncesijske dejavnosti – potem težko popravljiva škoda ni izkazana v zadostni meri.
Sodišče se strinja s toženko, da na mnenje zavoda ni vezana, saj za to ni podlage v navedenih določbah ZIKS-1, ter da je dolžna opraviti samostojno presojo, ali je podano utemeljeno pričakovanje, da obsojenec ne bo ponovil kaznivega dejanja
Tak toženkin preudarek ne pomeni prekoračitve meja prostega preudarka niti ni uporabljen v nasprotju z namenom, za katerega je bil določen, to pa je presoja, ali je mogoče obsojenca brez nevarnosti, da bi ponovil kaznivo dejanje, (pogojno) odpustiti iz zapora kljub temu, da zaporne kazni, na katero je bil obsojen, ni prestal v celoti.
notar - imenovanje notarja - ustavitev postopka - dovoljenost tožbe v upravnem sporu - procesne predpostavke za tožbo v upravnem sporu - zanemarljive posledice - zavrženje tožbe
Ker v obrazložitvi izpodbijanega sklepa o ustavitvi postopka navedeni razlogi, ki so narekovali ustavitev predmetnega postopka imenovanja notarja na prosto notarsko mesto s sedežem v Ljubljani niti glede na tožbene navedbe ne odstopajo od razlogov, ki jih je v predmetni zadevi navedlo Vrhovno sodišče v sodbi št. I Up 215/2021 z dne 15. 12. 2021, je mogoče zaključiti, da izpodbijani sklep o ustavitvi postopka za tožnico nima nikakršnih posledic in da je njen pravni položaj enak, kot pred ustavitvijo postopka.
ZSPJS člen 19, 19/2. ZUP člen 209, 209/1, 209/2. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4.
uvrstitev v plačilni razred - uvrstitev v višji plačni razred - soglasje pristojnega organa - akcesorni akt
Akcesorni akt, v obravnavanem primeru odklonitev soglasja za uvrstitev javne uslužbenke v višji plačni razred od plačnega razreda delovnega mesta, ni samostojni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu; z njim ni (bilo) odločeno o pravici tožnice oziroma njeni pravni koristi (drugi odstavek 2. člena ZUS-1). Akcesorni akt je (praviloma) možno izpodbijati s pravnimi sredstvi, vloženimi zoper odločbo, s katero je odločeno o glavni stvari. V obravnavani zadevi bi bila to odločba, s katero bi Zdravstveni dom ... odločil o tožničinem predlogu za uvrstitev v višji plačni razred na podlagi drugega odstavka 19. člena ZSPJS. Vendar po presoji sodišča niti te odločitve ni možno izpodbijati s tožbo v upravnem sporu, saj ne gre za upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, ker je uvrstitev v višji plačni razred od plačnega razreda delovnega mesta oziroma naziva na podlagi drugega odstavka 19. člena ZSPJS predvidena kot možnost (ki jo ima v obravnavanem primeru lokalna skupnost kot ustanovitelj javnega zavoda, skupaj z državo kot financerjem), ne pa kot pravica javnega uslužbenca.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes
Tožnik v času odločanja ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Iz obvestila tožene stranke z dne 24. 3. 2022 izhaja, da je tožnik 16. 11. 2021 samovoljno zapustil Azilni dom in se vanj ni več vrnil.
občinski prostorski načrt (OPN) - odločba Ustavnega sodišča - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Ustava ne predvideva pristojnosti (rednih) sodišč za presojo ustavnosti in zakonitosti podzakonskih predpisov in splošnih aktov s pooblastilom, da v primeru njihovega neskladja z Ustavo ali zakonom take akte odpravijo ali razveljavijo. Ustavno sodišče je edino, ki sme kot varuh ustavnosti in zakonitosti na zahtevo upravičenih predlagateljev ali na pobudo vsakogar, ki za to izkaže pravni interes, z za vse obvezujočim učinkom poseči v zakone, podzakonske predpise in druge splošne pravne akte. Zgoraj opisani položaj Ustavnega sodišča in njegove posebne ustavno določene pristojnosti, ki jih Ustava rednim sodiščem ne podeljuje, zato ne omogočajo drugega zaključka kot to, da je pristojnost Ustavnega sodišča za presojo skladnosti podzakonskih predpisov in predpisov lokalnih skupnosti, vključno s pooblastilom, da te predpise ob ugotovitvi njihove protiustavnosti ali nezakonitosti razveljavi oziroma odpravi, izključne narave.
COVID-19 - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - varstvo ustavnih pravic - osnovna šola - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožnika ne izkazujeta več pravnega interesa za ugotovitev, da je zahteva tožene stranke po 3 x tedenskem testiranju nezakonita ter da nedopustno posega v ustavne pravice, saj tožena stranka tega ne zahteva več. Iz istih razlogov tožnika tudi nimata več pravnega interesa za to, da bi bilo odločeno, da bi se toženi stranki prepovedovalo pogojevati vstop v šolo z izpolnjevanjem pogoja PCT, saj se ta pogoj ne zahteva več.
lekarniška dejavnost - dovoljenje za poslovanje - podružnica - lekarna - položaj stranke v upravnem postopku - pravni interes
Zgolj zaradi mnenja, ki ga je dala v postopku izdaje dovoljenja, tožnica še ne izkazuje položaja stranke v postopku. Prav tako ji tega položaja ne vzpostavlja (zatrjevana osebna) vročitev izpodbijane odločbe, saj ni izkazano in niti ne zatrjuje, da bi vložila zahtevo iz drugega odstavka 229. člena ZUP. Pač pa ji je bil položaj stranke v upravnem postopku konkludentno priznan z odločitvijo o njeni pritožbi.
Vsakdo, ki v upravnem sporu nastopa kot tožnik, mora izkazovati obstoj procesnih predpostavk, katerih izpolnjenost je v pristojni presoji samega sodišča, ki ni vezano na predhodna stališča oziroma odločitve upravnega organa. Kar pomeni, da tudi ni vezano na stališče toženke o položaju (stranke), ki ga ima ali ga je imela tožeča stranka v upravnem postopku.
V konkretnem primeru se izpodbijani akt na tožečo stranko oziroma na upravičenja, ki se tičejo neposredno tožeče stranke, nedvomno in tudi nesporno ne nanaša. Aktivne legitimacije pa tožeča stranka tudi nima zaradi varovanja javnega interesa, na katerega se smiselno s tem, ko navaja, da vlaga tožbo tudi iz razloga, ker gre za rešitev pomembnega pravnega vprašanja, sklicuje v svojih vlogah. ZUS-1 namreč nevladnih organizacij kot aktivno legitimiranih zaradi varstva javnega interesa ne določa. Takšnega položaja tožeči stranki tudi ne dajejo materialni predpisi.
stvarna pristojnost - neustavnost zakona - presoja ustavnosti in zakonitosti podzakonskega akta - zavrženje tožbe
Položaj Ustavnega sodišča in njegove posebne ustavno določene pristojnosti, ki jih Ustava rednim sodiščem ne podeljuje, zato ne omogočajo drugega zaključka kot to, da je pristojnost Ustavnega sodišča za presojo skladnosti podzakonskih predpisov in predpisov lokalnih skupnosti, vključno s pooblastilom, da te predpise ob ugotovitvi njihove protiustavnosti ali nezakonitosti razveljavi oziroma odpravi, izključne narave. Zato je bila izpodbijana zakonska ureditev, ki je enake pristojnosti podeljevala upravnemu sodstvu, v neskladju s tretjo oziroma četrto alinejo prvega odstavka 160. člena in prvim odstavkom 161. člena Ustave.
ZUreP-2 člen 58. URS člen 160, 160/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
stvarna pristojnost - neustavnost zakona - presoja ustavnosti in zakonitosti podzakonskega akta - zavrženje tožbe
Položaj Ustavnega sodišča in njegove posebne ustavno določene pristojnosti, ki jih Ustava rednim sodiščem ne podeljuje, zato ne omogočajo drugega zaključka kot to, da je pristojnost Ustavnega sodišča za presojo skladnosti podzakonskih predpisov in predpisov lokalnih skupnosti, vključno s pooblastilom, da te predpise ob ugotovitvi njihove protiustavnosti ali nezakonitosti razveljavi oziroma odpravi, izključne narave. Zato je bila izpodbijana zakonska ureditev, ki je enake pristojnosti podeljevala upravnemu sodstvu, v neskladju s tretjo oziroma četrto alinejo prvega odstavka 160. člena in prvim odstavkom 161. člena Ustave.
ZUreP-2 člen 58. URS člen 160, 160/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
stvarna pristojnost - neustavnost zakona - presoja ustavnosti in zakonitosti podzakonskega akta - zavrženje tožbe
Položaj Ustavnega sodišča in njegove posebne ustavno določene pristojnosti, ki jih Ustava rednim sodiščem ne podeljuje, zato ne omogočajo drugega zaključka kot to, da je pristojnost Ustavnega sodišča za presojo skladnosti podzakonskih predpisov in predpisov lokalnih skupnosti, vključno s pooblastilom, da te predpise ob ugotovitvi njihove protiustavnosti ali nezakonitosti razveljavi oziroma odpravi, izključne narave. Zato je bila izpodbijana zakonska ureditev, ki je enake pristojnosti podeljevala upravnemu sodstvu, v neskladju s tretjo oziroma četrto alinejo prvega odstavka 160. člena in prvim odstavkom 161. člena Ustave.
stvarna pristojnost - neustavnost zakona - presoja ustavnosti in zakonitosti podzakonskega akta - zavrženje tožbe
Položaj Ustavnega sodišča in njegove posebne ustavno določene pristojnosti, ki jih Ustava rednim sodiščem ne podeljuje, zato ne omogočajo drugega zaključka kot to, da je pristojnost Ustavnega sodišča za presojo skladnosti podzakonskih predpisov in predpisov lokalnih skupnosti, vključno s pooblastilom, da te predpise ob ugotovitvi njihove protiustavnosti ali nezakonitosti razveljavi oziroma odpravi, izključne narave. Zato je bila izpodbijana zakonska ureditev, ki je enake pristojnosti podeljevala upravnemu sodstvu, v neskladju s tretjo oziroma četrto alinejo prvega odstavka 160. člena in prvim odstavkom 161. člena Ustave.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - upravni akt - odločba organa druge stopnje - zavrženje tožbe
Predmet odločanja v upravnem sporu je le tisti dokončni upravni akt, s katerim je po vsebini odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke. Odločba drugostopenjskega organa, s katerim se zavrne pritožbo ali vsebinsko ne poseže v odločitev prvostopenjskega orgna, ni tak akt. Tako je tudi ustaljeno stališče upravno sodne prakse (npr. sklepa VSRS I Up 457/2009 in I Up 574/2008) in pravne teorije.
Ker je tožnica v predmetni zadevi po tem, ko ji je bila (kot navaja v vlogi z dne 15. 3. 2022) vročena drugostopenjska odločba, sodišču sporočila, da tožbo umika (in da pri njej torej ne vztraja več), je sodišče v skladu s citiranim tretjim odstavkom 39. člena ZUS-1 predmetni postopek ustavilo.
stroški brezplačne pravne pomoči - spor o stroških in nagradi odvetnika za izvajanje brezplačne pravne pomoči - odmera stroškov zastopanja - pravni interes - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Za vsakega tožnika je bila izdana svoja odločba o Bpp, zato bi moral organ za Bpp o stroških oziroma stroškovniku odločiti za vsakega prosilca oz. tožnika posebej, česar pa ni storil, temveč je odločil o enotnih stroških v skupnem znesku, zato je izpodbijani akt nepravilen in nejasen. Tožena stranka bi morala natančno precizirati, kolikšni stroški zastopanja iz naslova Bpp so bili odmerjeni izvajalcu Bpp za vsakega od upravičencev po dveh odločbah Bpp, ne pa mu odmerjati skupnih stroškov za oba upravičenca. Zato je v tem delu izpodbijani akt neobrazložen in se ga ne da preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - neto tlorisna površina objekta - trditveno in dokazno breme
V tej zadevi je relevantno, ali obstajajo opravičljivi razlogi, da je tožnik šele v tožbi oporekal neto tlorisni površini stavbe. Ta ugovor bi bil torej upošteven le, če bi izkazal, da ga upravičeno ni mogel navajati v postopku izdaje upravnega akta. Tožnik je na naroku pojasnil, da površini stavbe v upravnem postopku ni ugovarjal, ker gre za podatek, razviden iz javnih evidenc in bi jih morala toženka poznati, kar po presoji sodišča ni opravičljiv razlog.
odmera dohodnine - rok za vložitev tožbe - preuranjena tožba - zavrženje tožbe
Tožeča stranka je tožbo vložila zoper odločitev organa prve stopnje, zoper katero je vložila tudi pritožbo. Ker odločitev organa prve stopnje ni odločba, s katero je bil postopek končan, tožba zoper njo ni dovoljena.
COVID-19 - epidemija - sprememba predpisa - zahteva za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - pravni interes
Odlok samotestiranja učencev oziroma pogoja PCT za potrebe izvajanja vzgojno - izobraževalnega programa ne določa več, kar pomeni, da je tožnikom ponovno dovoljeno obiskovanje šole oziroma pouka brez izpolnjevanja pogoja PCT in od 5. 3. 2022 dalje nošenja mask.
Tožniki, ki zahtevajo izdajo začasne odredbe, s katero bi se jim dopustilo obiskovanje pouka brez izpolnjevanja pogoja PCT in nošenja mask, zato ne izkazujejo več pravnega interesa za izdajo začasne odredbe.
ZDR-1 člen 4, 4/1, 11, 11/1, 13, 13/2. ZUP člen 9, 142, 229, 237, 237/3, 237/3-2, 237/3-7. ZUS-1 člen 17, 17/1, 17/2.
inšpekcijski postopek - ukrep delovnega inšpektorja - prepoved opravljanja delovnega procesa in uporabe sredstev - obstoj delovnega razmerja - samostojni podjetnik - elementi delovnega razmerja - pogodba civilnega prava - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - stranka v upravnem sporu - stranka oziroma stranski udeleženec v upravnem postopku
Načelo zaslišanja stranke je eno od temeljnih načel upravnega postopka. Vrhovno sodišče RS je v sklepu X Ips 326/2014 z dne 25. 11. 2015 sprejelo stališče, da možnost izjave pomeni pravico stranke, da navede vsa dejstva, ki lahko prispevajo k njenemu uspehu v postopku. To pravico pa lahko izkoristi le, če sta izpolnjena dva pogoja: če ve, v kakšnem kontekstu bodo dejstva uporabljena in če ve, kakšne dodatne okoliščine bi lahko v zvezi z njimi navedla. Vrhovno sodišče RS je hkrati opozorilo, da se pravica do izjavljanja ne nanaša le na dejanske, temveč tudi na pravne vidike zadeve. Namen pravice do izjavljanja je namreč zagotoviti vsakomur, da lahko sovpliva na tek postopka in odločitev upravnega organa. Na to odločitev pa, poleg pravno relevantnih dejstev, vpliva tudi odločitev, katere pravne norme bo upravni organ uporabil in kako jih bo razlagal.