ZSICT člen 16, 16/1, 16/4. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
sodni tolmač - strokovni izpit - pristop k strokovnemu izpitu - preizkus znanja - upravni spor - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožnica je že bila imenovana za sodno tolmačko in je torej za to potrebne pogoje, med katere spada tudi opravljen poseben preizkus strokovnosti, že izpolnila. To pa pomeni, da (že iz tega razloga) tudi ob morebitnem uspehu s tožbo in odpravi izpodbijanega sklepa, sodišče oziroma toženka v ponovnem postopku ne bi imela podlage za sprejem (nove, za tožnico bolj ugodne) odločitve, s katero bi se tožnici dovolila ponovitev drugega opravljanja preizkusa strokovnosti za sodno tolmačko. Glede na navedeno si tožnica s tožbo, kot jo je vložila, ne more izboljšati svojega pravnega položaja.
osebni podatki - varstvo osebnih podatkov - zahteva za izbris podatkov - sodno varstvo - predhodni preizkus tožbe
Izpodbijani akt upravljavca je po ugotovitvi sodišča brez predpisanih obligatornih sestavnih delov odločbe (uvod, izrek, obrazložitev in pravni pouk), ki jih mora vsebovati vsaka upravna odločba in mora biti tudi označena kot odločba, čeprav bi bile te za presojo njene zakonitosti nujne, zato gre torej za očitno absolutno bistveno pomanjkljivost izpodbijanega upravnega akta.
Ker je sodišče v obravnavanem primeru tožbi ugodilo na podlagi določbe 37. člena ZUS-1, tožbe tudi ni poslalo v odgovor toženi stranki. Po stališču pravne teorije namreč takšna očitno spoznavna bistvena pomanjkljivost upravnega akta izključuje potrebo po kontradiktornosti.
tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - akti sodišč - zavrženje tožbe
Sodne odločbe, glede na 3. člen ZUS-1, niso upravni akti, saj gre za odločitve, ki jih nosilci sodne veje oblasti sprejemajo za izvrševanje svojih ustavnih pristojnosti in se posledično ne morejo izpodbijati pred upravnim sodiščem.
Pravilnosti ravnanj in odločb sodišč, storjenih oziroma izdanih v sodnih postopkih sodišče v upravnem sporu ne more presojati, saj je sodno varstvo (tudi v primeru kršitev človekovih pravic) glede teh postopkov tožniku zagotovljeno v okviru instančnih sodnih postopkov. Tožnik zato tudi ne more uveljavljati zoper dejanja sodišč v sodnih postopkih sodnega varstva v upravnem sporu po 4. členu ZUS-1.
ZDRS člen 13. Uredba o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (2007) člen 3. ZUP člen 214. ZUS-1 člen 40, 40/3.
državljanstvo - sprejem v državljanstvo - nacionalni razlogi - pridobitev z izredno naturalizacijo - mnenje urada vlade rs za slovence v zamejstvu in po svetu - prosti preudarek
Po določilu prvega odstavka 214. člena ZUP mora obrazložitev odločbe obsegati ugotovljeno dejansko stanje in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo. Po mnenju sodišča izpodbijana odločba tega nima. Pri odločanju o sprejemu v državljanstvo gre za odločanje po prostem preudarku. To pomeni, da lahko organ kljub izpolnjevanju vseh pogojev vlogi prosilca ugodi ali pa ne ugodi. Iz odločbe ni razvidno, ali je bila vloga zavrnjena zato, ker tožnik sploh ne izpolnjuje pogojev za sprejem v državljanstvo (v tem primeru do uporabe prostega preudarka niti ne pride), ali pa jih izpolnjuje in je bila vloga zavrnjena ob uporabi prostega preudarka. Vendar mora tudi odločba, ki je izdana ob uporabi prostega preudarka, v obrazložitvi navesti razloge, zakaj je bilo tako odločeno in naveden mora biti obseg in namen prostega preudarka, kot to določa peti odstavek 214. člena ZUP.
osebna asistenca - nova dejstva in novi dokazi - nedovoljene tožbene novote
Prvostopenjski organ je pri odločanju v zadevi pravilno upošteval nesporno dejstvo, da je tožnica starejša od 65 let, zaradi česar ne izpolnjuje pogoja iz tretje alineje drugega odstavka 6. člena ZOA. Organ ni bil dolžan ugotavljati obstoja izjeme k navedenemu pogoju, kot jo določa četrti odstavek 6. člena ZOA, saj se tožnica na obstoj navedene izjeme v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe ni sklicevala.
ukrep inšpektorja - začasna odredba - težko popravljiva škoda - javni interes - trditveno in dokazno breme
Začasna odredba ni namenjena splošnemu spreminjanju sistemskih učinkov tožbe v upravnem sporu, temveč posegu v izvrševanje izpodbijanega akta ob presoji konkretnih okoliščin posameznega primera.
pravice iz socialnega varstva - dovoljenje za začasno prebivanje - molk organa
V predmetni zadevi ne gre za primer, ko bi upravna enota po materialnem pravu imela pristojnost odločati o pravicah predlagateljev do zaposlitve ali opravljanja dela, do nujnega zdravstvenega varstva in do izplačila denarne pomoči skupaj z odločbo o izdaji dovoljenja za začasno prebivanje po prvem odstavku 51. člena ZTuj-2. Takšne podlage ni imela niti za izdajo ločene, samostojne pisne odločbe o morebitni zavrnitvi tožnikovih vlog v delu za priznanje socialnih pravic, saj je upravna enota v celoti odločila o zahtevku po prvem odstavku 51. člena ZTuj-2, za kar je bila pristojna (drugi odstavek 86. člena ZTuj-2). Molk organa zato ni mogel nastopiti, saj je z izdajo odločb (v obravnavani zadevi v obliki izkaznic) po naravi stvari molk organa izključen.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - procesne predpostavke za upravni spor - dopustnost tožbe - subsidiarni upravni spor - težko popravljiva škoda - stroški postopka
Nevarnosti za nastanek težko popravljive škode kot temeljnega pogoja za izdajo začasne odredbe tožnika nista uspela izkazati. V zahtevi sta namreč zgolj pavšalno navajala, da od njiju ni mogoče zahtevati, da trpita grobe in nezakonite posege v telo in integriteto, ker bi se morala samotestirati v šoli ob pomoči učiteljev, ki sploh niso pooblaščeni izvajati teste in za to usposobljeni. Tožnika imata možnost, opraviti testiranje v zdravstvenih zavodih, kjer bris odvzame pooblaščeni zdravstveni delavec. V zahtevi sta zgolj pavšalno navajala, da ne moreta obiskovati pouka v šoli in škodo, ki naj bi jim s tem nastajala (glede napredovanja v naslednji razred, neprimerno pridobljenega znanja). Take navedbe o domnevnih posledicah šolanja na daljavo pa same po sebi še ne zadoščajo za izdajo začasne odredbe, saj tožnika nista pojasnila, zakaj se šolanju na daljavo ne bi mogla izogniti z izpolnitvijo pogojev za obiskovanje šole, namreč pogoja PCT ali samotestiranja.
Škoda ni težko popravljiva, če obstajajo druge možnosti, s katerimi je škodo mogoče preprečiti za čas do pravnomočne odločitve o tožbi.
gradbeno dovoljenje - odmik od meje - oporni zid - dopustnost tožbe
Po prvem odstavku 6. člena ZUS-1 upravni spor ni dopusten, če je stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo ali drugo redno pravno sredstvo zoper upravni akt, tega ni vložila ali ga je vložila prepozno (v takem primeru sodišče tožbo zavrže po 7. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Namen take določbe ni in ne more biti zgolj formalno izčrpanje pravnega sredstva, tj. vložitve pravočasne in dovoljene pritožbe po upravičeni osebi, ampak da stranka v pritožbi navede tudi vse razloge, zaradi katerih meni, da je odločba nezakonita. Uveljavljanje razlogov v tožbi, ki jih stranka ni uveljavljala v pritožbi, tudi, če jih je sicer uveljavljala tekom upravnega postopka, bi namreč privedlo do tega, da bi bila zahteva po izčrpanju pritožbe v upravnem postopku brez pravega pomena in bi pomenila le formalno procesno oviro do sodnega varstva. Takega pomena pa pritožbi v upravnem postopku ni mogoče pripisati kljub temu, da se v upravnem sporu presoja zakonitost upravne odločbe, s katero je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, tj. odločba organa prve stopnje in ne odločitev o pritožbi zoper njegovo odločbo.
začasna odredba - dopustnost tožbe - procesna predpostavka za vložitev zahteve za izdajo začasne odredbe - kršitev ustavnih pravic - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda
Tožena stranka kot izvajalka osnovnošolskega izobraževanja sicer ni organ, ki izvaja javno oblast, niti ni nosilec javnega pooblastila, vendar po presoji sodišča ustavne pravice iz 157. člena URS ni mogoče zožiti samo na dejanja nosilca oblasti. V primeru tožbe za kršitev človekovih pravic s posameznimi dejanji torej ni pomembno kdo je tisti, ki posega v ustavne pravice, saj drugi odstavek 157. člena URS subjekta posega ne opredeljuje.
Tožeča stranka navaja, da dopuščanje ponavljajočih nezakonitih posegov v telo oziroma prepoved izobraževanja že sama po sebi predstavlja nenadomestljivo škodo. Sodišče se z navedenimi tožbenimi trditvami ne strinja, saj tožeča stranka opredeljuje zgolj bodočo morebitno škodo, v zvezi s katero pa ne predlaga nobenega dokaza. Pa tudi če bi se štelo, da je tožeča stranka izkazala težko popravljivo škodo oz. da se le-ta kaže v neustavnosti ureditve, na podlagi katere je bilo odrejeno šolanja na daljavo, je javna korist ostalih učencev, ki samotestiranje izvajajo v šoli in učiteljev, ki v pojavu pandemije zasledujejo pravico do javnega zdravja, večja od pravic tožnikov do izobraževanja v šoli brez testiranja in izkazovanja pogoja PCT.
ZMZ-1 člen 49, 49/1, 49/1-3. ZUS-1 člen 27, 27/1, 27/1-2.
mednarodna zaščita - redni postopek - verodostojnost - dokazna ocena - bistvena kršitev določb postopka
Ugotovitev skladnosti in verjetnosti tožnikovih izjav in njegove splošne verodostojnosti je v obravnavani zadevi podlaga za dokazno oceno njegovih navedb o izpolnjevanju pogojev za priznanje mednarodne zaščite.
Iz vseh izjav tako ob vložitvi prošnje za mednarodno zaščito kot tudi na osebnih razgovorih, jasno izhaja tožnikovo zasledovanje osnovne zgodbe, da ne ve, zakaj ga je prijela milica, ki ga je začela mučiti po tem, ko mu je zasegla telefon, na katerem je našla sporno fotografijo. Ob takem stanju stvari pa bi morala tožena stranka, če je menila, da gre v navedenem primeru za neskladnost, ki zmanjšuje verodostojnost tožnikovih izjav, z ustreznimi vprašanji pozvati tožnika na razjasnitev in v tem pogledu imeti v obziru, da manjše neskladnosti na splošno ne zmanjšujejo verodostojnosti ugotovljenih dejstev. Nato pa bi morala prosto presojo opraviti ob upoštevanju ustreznega analitično-sintetičnega pristopa in pojasniti, zakaj je neujemanje izjav glede števila navedenih fotografij dovolj resno in se nanaša na dejstva, ki so bistvena za priznanje mednarodne zaščite.
javni razpis za sofinanciranje programa - subvencioniranje šolske prehrane - izpolnjevanje pogojev - dokazovanje izpolnjevanja pogojev - najemna pogodba - trajanje najemne pogodbe - zahtevek za povrnitev škode
Med strankama je sporno, ali je za izpolnitev pogoja javnega razpisa podana zahteva, da mora iz najemne pogodbe izhajati neposredno, da je ta sklenjena najmanj do 31. 12. 2018, ali zadošča izjava najemnika oz. podnajemnika, ki sicer predloži najemno pogodbo. Napačna je interpretacija, da mora iz najemne pogodbe jasno izhajati, da ima predlagatelj lokal v najemu najmanj do 31. 12. 2018, saj iz besedila javnega razpisa ne izhaja. To pa pomeni, da je bila vloga predlagatelja, vložena v postopku javnega razpisa za izbiro ponudnikov subvencionirane študentske prehrane popolna v tem delu in s tem neutemeljeno zavrnjena.
ZUS-1 člen 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-6. ZUP člen 43, 43/1. ZIZ člen 286a, 287.
izvršitelj - razrešitev izvršitelja - upravni spor - pravna korist - pravni interes - ničnost
Postopek razrešitve ne more vplivati na pravice in dolžnosti upnikov, dolžnikov in niti drugih udeležencev izvršilnega postopka, saj njihove pravice in dolžnosti niso odvisne od tega, kdo je sodni izvršitelj. Posledica razrešitve je, da položaj razrešenega izvršitelja prevzame drug sodni izvršitelj, pravice in obveznosti v izvršbi sodelujočih oseb pa ostajajo enake. Udeleženci izvršilnega postopka po 286.a členu ZIZ tudi nimajo pravice sodelovati v postopku razrešitve izvršitelja, ne morejo preprečiti njegove razrešitve in niti ne morejo vplivati na to, kdaj je razrešen. Prav tako ne morejo uveljavljati nezakonitosti postopka imenovanja ali razrešitve.
vpis v imenik odvetnikov - molk organa - ugoditev tožbi
Toženi stranki je podeljeno javno pooblastilo za odločanje o vpisu v imenik odvetnikov in je nanjo prenesena oblastna funkcija (v zvezi z vpisom oziroma ponovnim vpisom v imenik odvetnikov) za izdajo upravnega akta, ki je lahko predmet upravnega spora, torej je tožbo zaradi molka organa, ki se nanaša na tovrsten upravni akt, dopustno vložiti.
Ker tožena stranka o tožnikovi vlogi ni odločila v upravnem postopku in v zakonsko predpisanem roku, niti ni tega storila v nadaljnjih sedmih dneh po tožnikovi zahtevi, je sodišče ugotovilo, da je tožba zaradi molka organa upravičena, zato ji je ugodilo in pristojnemu organu naložilo, da v roku 30 dni odloči o tožnikovi vlogi z dne 29. 11. 2019.
vpis v imenik odvetnikov - molk organa - ugoditev tožbi
Tožena stranka v ponovnem postopku, po pravnomočni sodbi, s katero je Upravno sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek, da ponovno odloči o predlogu tožnika za vpis v imenik odvetnikov (30 dni od dneva prejema sodbe), pa vse do izdaje te sodbe, nove odločbe o predlogu tožeče stranke za vpis v imenik odvetnikov z dne 7. 12. 2018 ni odločila v celoti, kljub temu, da jo je tožeča stranka na to pozvala. Tožba zaradi molka je zato utemeljena.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravočasnost tožbe v upravnem sporu - štetje roka za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe kot prepozne
Po določbi prvega odstavka 28. člena ZUS-1 je tožbo treba vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Iz vročilnice, ki se nahaja v predloženem upravnem spisu, je razvidno, da je bila drugostopenjska odločba, s katero je bil predmetni upravni postopek končan, tožnici vročena 6. 8. 2020. Tožnica je tožbo vložila šele 18. 11. 2021, ko jo je priporočeno oddala na pošto, kar je razvidno iz kopije pisemske ovojnice v sodnem spisu, torej več kot leto dni prepozno.
lekarniška dejavnost - podružnica - zahteva za izdajo odločbe - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke
Tožnica z vlogo zahteva izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice lekarne. Organ bi moral v obravnavani zadevi tožničino vlogo obravnavati kot vlogo v upravnem postopku in z njo ravnati v skladu z določbami ZUP.
Bistveno je, da je zainteresirani izvajalec lekarniške dejavnosti podal vlogo za podružnico lekarne, saj gre pri odločanju o izdaji dovoljenja za poslovanje podružnice lekarne za odločanje o pravici. Posledično bi moral prvostopenjski organ o vlogi odločiti v upravnem postopku in v roku, ki ga za to določa zakon. Enako bi moral ravnati tudi drugostopenjski organ. Ker drugostopenjski organ o tožničini pritožbi ni odločil v upravnem postopku in v zakonsko predpisanem roku, niti ni tega storil v nadaljnjih sedmih dneh po tožničini zahtevi, je tožba zaradi molka organa upravičena.
COVID-19 - varstvo ustavnih pravic - drugo sodno varstvo - subsidiarni upravni spor - spor o zakonitosti akta
Upravni spor zoper predpis z učinkom upravnega akta izključuje upravni spor po prvem odstavku 4. člena ZUS-1, ki se uporabi le, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.
Tožeča stranka s tožbo zoper prvo toženo stranko zahteva “dopustitev“ obiskovanja šole in pouka brez izpolnjevanja in preverjanja PCT. Pri tem ne navaja konkretnega dejanja prvo tožene stranke. Pavšalno zatrjevanje, da gre za dejanja javne oblasti, ki neposredno posegajo v človekove pravice, pa ne zadošča.
ZUS-1 člen 2, 4, 5, 36, 36/1, 36/1-4. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2021) člen 2, 2/1, 2/1-1, 3, 3/3, 3/3-1, 8, 8/1. ZZUOOP člen 104.
varstvo ustavnih pravic - poseg v človekove pravice - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - pogoj PCT - šola - pravica do šolanja - osnovna šola - izobraževanje - upravni spor - subsidiarni upravni spor
Z določbo 8. člena Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 in ostalimi izpodbijanimi akti se na splošno ureja način izvajanja vzgojno-izobraževalnega programa (obveznost in način testiranja na virus COVID-19 in posledice, če se to ne izvaja), kar pa pomeni, da imajo naravo splošnega akta, v posledici česar s tožbo, vloženo v upravnem sporu, po četrtem odstavku 5. člena ZUS-1, še manj pa po 4. členu ZUS-1, njihovo izpodbijanje ni mogoče.
pandemija - COVID-19 - odlok - poseg v ustavne pravice posameznika - akt izdan v obliki predpisa, ki ureja posamična razmerja - drugo sodno varstvo - neustavnost oziroma nezakonitost podzakonskega predpisa - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19, ki ga izpodbijajo tožniki, ni akt v obliki predpisa, ki bi urejal posamična razmerja. Odlok namreč naslavlja splošen, nedoločljiv krog oseb in ne individualno določene osebe, ter ureja nedoločeno število bodočih primerov. Z določbo 8. člena Odloka in ostalimi akti se namreč na splošno ureja način izvajanja vzgojno-izobraževalnega programa (obveznost in način testiranja na virus COVID-19 in posledice, če se to ne izvaja), to pa pomeni, da ima naravo splošnega akta, kar pomeni, da s tožbo, vloženo v upravnem sporu, po četrtem odstavku 5. člena njegovo izpodbijanje ni mogoče.
Po 4. členu ZUS-1 je mogoče le izpodbijanje posamičnih aktov oziroma dejanj, ki neposredno učinkujejo v posameznih primerih v razmerju do konkretno določenih ali določljivih oseb. V obravnavanem primeru za vsebinsko odločanje sodišča o tožbi na podlagi prvega odstavka 4. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 157. člena Ustave RS ni podana procesna predpostavka odsotnosti drugega sodnega varstva. Tožeča stranka ima zagotovljeno sodno varstvo zoper abstraktne pravne akte (akti, ki ne urejajo posamičnega pravnega razmerja) v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 160. člena Ustave RS, pred Ustavnim sodiščem.