Zatrjevanje nastanka težko popravljive škode je temeljni zakonski pogoj za izdajo začasne odredbe. Poleg tega mora obstajati neposredna zveza med spornim pravnim razmerjem in posledicami, ki bi jih bilo mogoče z izdajo začasne odredbe preprečiti.
Tudi za izdajo ureditvene začasne odredbe je bistven pogoj nastanek težko popravljive škode, vendar pa je tožnica navedla le posledico, (težko popravljive) škode pa ni konkretizirano uveljavljala. S tem ni izpolnjen ključen pogoj za izdajo ureditvene začasne odredbe.
upravni spor - začasna odredba - odložitvena začasna odredba
Osnovni pogoj za izdajo odložitvene (tudi neprave ali suspenzivne) začasne odredbe je nastanek težko popravljive škode. Potencialna insolventnost predstavlja težko popravljivo škodo v smislu 32. člena ZUS-1.
začasna odredba - zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - predlog za izdajo začasne odredbe - odložitev izvršitve sklepa - predpostavke za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe - obstoj upravnega spora - vložena tožba - začasna odredba ZUS-1 - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe
Glavna procesna predpostavka za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe je obstoj upravnega spora. Če ta ni sprožen, se predlog za izdajo začasne odredbe zavrže. Postopek z začasno odredbo po ZUS-1 je namreč akcesoren upravnemu sporu, kar pomeni, da tožnik lahko doseže vsebinsko obravnavo predloga za izdajo začasne odredbe le, če vložena tožba v upravnem sporu uspešno prestane predhodni preizkus po 36. členu ZUS-1.
Ureditev v ZIZ po stališču sodne prakse ne dopolnjuje ureditve v ZUS-1. Določbe ZIZ glede začasnih odredb se v upravnem sporu ne uporabljajo, saj ZUS-1 samostojno ureja pogoje za izdajo začasne odredbe, s katero se varuje učinkovitost sodnega varstva.
začasna odredba - ureditvena začasna odredba - predlog za izdajo začasne odredbe - izkoriščanje mineralne surovine - kumulativno določeni pogoji - odvrnitev škode - koncesijsko razmerje za določen čas - prenehanje koncesije - vezanost na sporno pravno razmerje
V obravnavanem primeru sta v času, ko sodišče izdaja ta sklep, tožnikova koncesija in rudarska pravica že prenehali. Posledično v tem trenutku več ni mogoče njuno podaljšanje do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu, kot to predlaga tožnik. Sodišče pa je na tožnikov predlog, kakršnega je podal, vezano. V primeru predlagane ureditvene začasne odredbe mora tožeča stranka podati predlog, kako naj sodišče začasno uredi stanje do odločitve o tožbi, saj se materialno procesno vodstvo ne nanaša na oblikovanje predloga za ureditev stanja s konkretizacijo načina, kako naj se to uredi, saj bi to pomenilo, da je tak predlog oblikovalo sodišče, in ne stranka. Navedeno pomeni, da začasna odredba, kot jo predlaga tožnik, ne more odvrniti škode, ki jo sam zatrjuje, saj se je sporno pravno razmerje že izteklo.
Tožnikov predlog je treba zavrniti zaradi odsotnosti neposredne zveze med spornim pravnim razmerjem in posledicami, ki se želijo preprečiti. Sporno pravno razmerje v konkretnem primeru determinira izrek izpodbijane odločbe, s katerim je bila zavrnjena tožnikova zahteva za podaljšanje časa veljavnosti njegove rudarske pravice. Izdana začasna odredba bi se zato lahko nanašala le na veljavnost tožnikove koncesije oz. rudarske pravice, ali je na podlagi rudarske pravice upravičen izvajati rudarska dela in, če ja, katera, pa je šele nadaljnje vprašanje, ki sledi vprašanju o zahtevanem podaljšanju.
Toženka s svojimi navedbami poleg tega, da utemeljuje javni interes za zakonsko ureditev, ki je bila podlaga za odvzem dovoljenja tožniku, hkrati z zadostnimi navedbami izkaže z verjetnostjo tudi, da bo z odložitvijo učinkov izpodbijane odločbe za določen čas nesorazmerno poseženo v javno korist. Toženka je namreč navedla konkretne okoliščine, ki kažejo na nujnost, da se izpodbijana odločba v obravnavani zadevi izvrši že pred pravnomočnostjo odločitve o njeni zakonitosti, in sicer je poudarila, da je s protipravnim ravnanjem, ki ga je nesporno priznal tožnik že v letu 2023, ko je bilo pri nadzoru organa ugotovljeno, da je tožnik prežigosal vodomere in je bil opozorjen, da to ni v skladu s predpisi, tožnik pa se je zavezal, da teh postopkov prežigosanja ne bo več izvajal in tudi v obravnavani zadevi v letu 2025, ko je vedoma prežigosal 466 vodomerov, (ponovno) ravnal v nasprotju s podeljenim mu javnim pooblastilom, ki mu nalaga skrbeti za zagotavljanje meroslovne skladnosti in varnosti meril, kar je izrednega pomena za pravni red in zaščito potrošnikov ter trga. Tožnik je namreč priznal, da je overitev vodomerov, in sicer 466 vodomerov, opravil brez pregleda in preizkusa meril na merilni liniji. Z navedenim pa je toženka tudi z verjetnostjo izkazala, da je tožnik s tem povzročil tudi škodo pravni varnosti in zaupanju v javna pooblastila Republike Slovenije.
Take škode sploh ni mogoče oceniti (in s tem tudi ne izkazati njene višine), je pa nesporno toženka z verjetnostjo izkazala, da taka škoda nastaja, saj poleg tega, da nastaja škoda potrošnikom, ki jim je bilo vgrajenih navedenih 466 napačno overjenih vodomerov, je tožnik s tem, ko je na navedenih 466 vodomerih namestil svoje overitvene oznake, tudi jamčil, da so navedeni vodomeri meroslovno skladni s pravili Republike Slovenije na tem področju, pri čemer pa sploh ni izvedel pregleda in preizkusa teh meril na merilni liniji tožnika. Že samo tožnikovo ravnanje prežigosanja namreč posega v pravilnost meroslovne skladnosti, pravne varnosti in s tem v zaupanje v javna pooblastila Republike Slovenije, ta škoda pa po presoji sodišča presega v konkretni zadevi sicer verjetno izkazano težko popravljivo gmotno škodo tožnika. Z odložitvijo učinkov izpodbijane odločbe za določen čas bi bilo po oceni sodišča nesorazmerno poseženo v javno korist.
Tožnik je podredno predlagal tudi izdajo odložitvene začasne odredbe v delu izpodbijane odločbe, in sicer 1. in 8. točke izreka. Iz tožnikovih navedb pa je razvidno, da je bila izpodbijana odločba v navedenih točkah izreka že izvršena. Z začasno odredbo ni mogoče zahtevati odložitve izvršitve izpodbijanega upravnega akta, če je bila njegova izvršitev že opravljena. Po naravi stvari namreč ni več mogoče zadržati, kar želi tožnik z zahtevano (podredno) začasno odredbo doseči.
ZIUOPZP člen 151a, 151b, 151c. ZORZFS člen 21, 21/2. ZUP člen 214. ZUS-1 člen 5, 5/4.
razlastitev - učinkovito sodno varstvo - sodno varstvo v upravnem sporu - akt izdan v obliki predpisa, ki ureja posamična razmerja - poseg v pravni položaj - sklep Vlade RS - določitev objektov, katerih odstranitev je nujno potrebna in v javno korist - pravni interes - materialno procesno vodstvo - pomanjkljiva obrazložitev - podlaga pravnega posla (kavza, causa)
Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da obstaja visoka stopnja ogroženosti zaradi zemeljskega ali hribinskega plazu kot posledica poplav in plazov, kar ni skladno z ugotovitvami iz strokovnega mnenja v upravnem postopku. Iz njega namreč izhaja, da so navedeni objekti, ki so povzeti tudi v izpodbijanem sklepu, ogroženi zaradi poplav, in nadalje, da se območje s temi objekti nahaja na območju srednje majhne in preostale poplavne nevarnosti. V izpodbijanem sklepu toženke – četudi bi ta moral temeljiti na strokovnem mnenju (iz katerega za navedeno območje ni bila ugotovljena visoka poplavna nevarnost), tako niso bili ugotovljeni in izkazani razlogi iz 151.a člena ZIUOPZP v zvezi s 151.b členom ZIUOPZP ter prvo alinejo drugega odstavka 11. člena Pravilnika za nujno odstranitev objektov iz nepremičnin tožnikov.
Utemeljen je tudi ugovor tožnikov o nezadostni obrazloženosti izpodbijanega sklepa, saj iz obrazložitve ne izhaja znatna poškodovanost zadevnih objektov, prav tako iz nje konkretno ne izhaja, obnova katerega objekta tožnikov ni mogoča oz. je ekonomsko nesmiselna. Zgolj navajanje zakonske dikcije na pavšalni ravni pa ne zadosti zakonskim kriterijem za obrazložitev odločbe.
Sodišče je tožbo zavrglo v delu petih tožnikov, sicer prebivalcev naselja, ki pa niso izkazali, da bi bili lastniki nepremičnin v izpodbijanem sklepu, zato nimajo pravnega interesa za vložitev zadevne tožbe.
mednarodna zaščita - ponovni postopek za priznanje mednarodne zaščite - nova dejstva in novi dokazi - rok za vložitev tožbe - procesna predpostavka - pravočasnost tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Tožba vložena po poteku zakonsko določenega roka (prekluzivnega) je prepozna in narekuje zavrženje tožbe.
upravni spor - začasna odredba - ureditvena začasna odredba - izkazanost nastanka težko popravljive škode
Za izdajo ureditvene začasne odredbe mora obstajati verjetnost nastanka težko popravljive škode, neposredno povezane s spornim pravnim razmerjem. Začasna odredba ne sme preseči vsebine tožbenega zahtevka niti zagotavljati zavarovanja, ki ga končna sodba ne bi dala. V obravnavani zadevi je objekt že zgrajen in priključen, zato tožnica ne more zahtevati prepovedi nadaljevanja gradnje, priključitve na električno omrežje ali vzpostavitve prejšnjega stanja. Posegi v lastninska in posestna upravičenja tožnice niso predmet tega postopka.
Tožnica tudi ni izkazala, da ji bo zaradi gradnje in uporabe stolpa nastala težko popravljiva škoda, ki je ne bi bilo mogoče odpraviti kljub uspehu s tožbo. Predlagatelj mora natančno navesti naravo in težo škode ter utemeljiti, zakaj je ta težko popravljiva. Splošna premoženjska škoda sama po sebi ni dovolj.
Tožnica je predlog utemeljila z navedbami o nezakoniti gradnji na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja in možni škodi na obstoječem stolpu zaradi požara ali mehanskih vplivov. Sodišče ugotavlja, da gradnja na lastno odgovornost investitorja po dokončnem gradbenem dovoljenju ni preprečljiva z začasno odredbo, ne glede na morebitno nezakonitost dovoljenja ali ravnanj investitorja. Prav tako nevarnost požara, kot je trdila tožnica, ni izkazana kot težko popravljiva škoda, saj je strelovodna zaščita izvedena in ni dokazov, da bi bila tveganje neodvrnljivo.
Sodišče z izpodbijano sodbo ni samo ugotovilo drugačnega dejanskega stanja, kot ga je ugotovila toženka, in ni spremenilo izpodbijanega akta, niti ni odločilo na podlagi 66. člena ZUS-1, zato je tožnikova pritožba nedovoljena (četrti odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Zato je sodišče vloženo pritožbo na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrglo.
Po določbah ZOsn in ZUOPP-1 se o izobraževanju učencev s posebnimi potrebami na domu odloča v upravnem postopku in torej navedeno vprašanje (neposredno) ne sodi v pristojnost sodišča, zato (niti upravno) sodišče o tem ne more odločati kot o svoji izvorni pristojnosti. Upravne zadeve, o katerih še ni odločil pristojni upravni organ, namreč ne spadajo v sodno pristojnost, torej ne le, da ne sodijo v pristojnost upravnega sodišča, ampak ne sodijo v pristojnost nobenega sodišča v Republiki Sloveniji.
začasna odredba - odložitev izvršitve upravnega akta - težko popravljiva škoda - zavrnitev predloga - gradnja - nelegalni objekt - sklep o denarni kazni - materialno procesno vodstvo
Sklep o denarni kazni, ki ga tožnika izpodbijata s tožbo v tem upravnem sporu, je bil izdan v postopku upravne izvršbe za izpolnitev nedenarne obveznosti s prisilitvijo.
Sodišče je ob odgovoru toženke, ki je prerekala navedbe tožnikov o navedbah glede nastale materialne škode, dalo dožnikoma možnost dopolnitev navedb in iz tega razloga ni posebej izvajalo materialno procesnega vodstva, saj je že toženka opozorila na pavšalnost navedb o zatrjevani škodi. Tožnika pa sta podala le pavšalne navedbe. V konkretnem primeru iz podanih trditev ne izhaja, da bi tožniku z izvršitvijo sklepa lahko nastala težko popravljiva škoda, kot jo za izdajo začasne odredbe zahteva sodna praksa.
orožje - osebni pogoji - pogoj zanesljivosti - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Tožnik ne ugovarja toženkini navedbi, zato se šteje na podlagi 214. člena ZPP za priznana, da ima tožnik izdana potrdila o izpolnjevanju pogojev tudi za druge osebe oziroma zaposlene posameznike, zato se bo poslovanje tožeče stranke, kljub izdani izpodbijani odločbi, lahko nadaljevalo. Ker izvršitev izpodbijane odločbe, glede na to, da ima tožnik izdana potrdila o izpolnjevanju pogojev tudi za druge osebe oziroma zaposlene posameznike (ne le A. A.), ne bo povzročilo prenehanje poslovanja tožnika, dokazovanje težko nadomestljive škode s temi navedbami ne more biti uspešno.
ZPP člen 76, 76/1, 80, 81, 81/1, 205. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3.
tujci - dovoljenje za začasno prebivanje tujca - drugi razlogi - smrt tožnika - smrt tožnika med trajanjem postopka - sposobnost biti stranka - zavrženje tožbe
Pravdna stranka je lahko le fizična ali pravna oseba. Tožnik, ki je med sodnim postopkom umrl, ne more biti pravdna stranka oziroma ne more biti (več) tožnik v upravnem sporu. Na okoliščino, ali je tisti, ki (je) nastopa(l) kot stranka, lahko pravdna stranka, mora sodišče paziti po uradni dolžnosti.
varstvo ustavnih pravic - pravniški državni izpit (PDI) - opravljen pravniški državni izpit - postulacijska sposobnost - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Pritožbo je vložila oseba, ki nima te pravice. Pritožnik je bil v pravnem pouku izpodbijanega sklepa izrecno opozorjen, da lahko pritožbo vloži le po kvalificirani osebi, prav tako pa je bil opozorjen na pravne posledice, če bo pritožbo vložil sam.
ZDavP-2 člen 125, 126. ZZUSUDJZ člen 6. ZIUJP člen 10, 10/1. ZIUZEOP člen 93, 93/2.
zastaranje - zastaranje pravice do izterjave davka - zadržanje zastaranja - pretrganje zastaranja - COVID-19 - ugoditev tožbi
Določba 6. člena ZZUSUDJZ se ne nanaša na zastaralne roke (ne relativne ne absolutne), saj ureja le tek procesnih rokov, tj. rokov za opravljanje procesnih dejanj strank, rokov za izpolnitev materialnih obveznosti strank in tek procesnih rokov, ki veljajo za upravne in druge državne organe, organe samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilce javnih pooblastil, vključno z instrukcijskimi roki, ki so zakonsko določeni za izdajo upravnih aktov. Prav tako ni bil zadržan tek zastaranja na podlagi določbe prvega odstavka 10. člena ZIUJP.
Davčna izvršba je bila na podlagi ZIUZEOP zadržana v obdobju od 11. 4. 2020 do 31. 5. 2020, navedeni čas pa se na podlagi šestega odstavka 126. člena ZDavP-2 ne všteva v zastaralni rok.
ZUS-1 člen 22, 22/2. ZPDI člen 34. ZPP člen 86, 86/4.
pritožba - opravljen pravniški državni izpit - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Pritožnik je obravnavano pritožbo vložil sam, v njej pa ni izkazal niti zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit. Sodišče je pri upravljalcu uradnih evidenc, Ministrstvu za pravosodje, preverilo, ali ima pritožnik opravljen pravniški državni izpit, in ugotovilo, da ni evidentiran v evidenci oseb z opravljenim pravniškim izpitom. V obravnavani zadevi je torej pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima in je zato pritožba nedovoljena.
Izpodbijana odločba je bila že izvršena, saj so bili objekti, katerih odstranitev je bila zahtevana z izpodbijano odločbo, že odstranjeni. Ob takih okoliščinah pa si tožnik z odpravo izpodbijane odločbe, tudi če bi bilo tožbi ugodeno, ne more več izboljšati svojega pravnega položaja.
Sodišče prve stopnje ni dolžno tožnika pozivati, naj zaradi možnosti uspeha v upravnem sporu zahteva nekaj drugega od tistega, kar je v tožbi sam zahteval.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 27, 27/3, 27/3-c. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4, 47. ZUS-1 člen 32, 32/2.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja prosilca odgovorni državi članici - predaja Republiki Hrvaški - odložitvena začasna odredba - težko popravljiva škoda
Vložitev pravnega sredstva po samem zakonu povzroči odložitev izvršitve napadene odločbe, tudi če ta odložitev ne izhaja iz uporabe nacionalne ureditve, kadar to pravno sredstvo vsebuje trditve, s katerimi se želi dokazati, da bi bil ta državljan tretje države zaradi izvršitve te odločbe izpostavljen velikemu tveganju za kršitev pravice iz 4. člena Listine, ki očitno niso neutemeljene, in kadar ta ureditev ne določa drugega pravnega sredstva, ki bi bilo urejeno z natančnimi, jasnimi in predvidljivimi pravili, ki po samem zakonu povzročijo odložitev izvršitve take odločbe.
Težko popravljivo škodo, ki bi lahko nastala s predajo tožnika Hrvaški, mogoče in jo je treba preprečiti tudi z izdajo začasne odredbe, ki zadrži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne sodbe v tem upravnem sporu, da ne bi tožena stranka predala tožnika Hrvaški tekom upravnega spora.
URS člen 25. ZPPreb-1 člen 2, 2-2, 2-5, 18, 18/1, 18/2, 18/3. ZUS-1 člen 27, 27/3, 64, 64/4. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča - središče življenjskih aktivnosti
Upravna enota je v postopku obširno izvajala dokazni postopek glede tega, kje tožnica živi. Ugotovila je, da dejansko biva na A. (kar kot povedano, tožnica že od vsega začetka postopka sama priznava). Ni pa ni ugotavljala in se tudi ni opredelila do tega, ali je na naslovu, na katerem tožnica živi, tudi središče njenih življenjskih interesov. Tako iz izpodbijane odločbe ni razbrati, da bi upravna enota kakorkoli presojala družinske, partnerske, delovne, ekonomske, socialne in druge vezi tožnice, ki kažejo, da med njo in naslovom, kjer najema stanovanje in kjer ima trenutno začasno prebivališče, obstajajo tesne in trajne povezave.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja odgovorni državi članici - pravni interes za tožbo - potek roka
Tožena stranka je sodišče dne 29. 9. 2025 obvestila, da je dne 25. 9. 2025 potekel rok za predajo tožnika Švicarski konfederaciji in da je s tem prešla pristojnost za odločanje o prošnji za mednarodno zaščito tožnika na Republiko Slovenijo.
S tem ko je pristojnost za obravnavo prošnje tožnika za mednarodno zaščito prešla na Republiko Slovenijo, tožnik nima več pravnega interesa za odpravo izpodbijanega akta, saj mu s tem, ko tožena stranka izjavlja, da bo obravnavala njegovo prošnjo za mednarodno zaščito, izpodbijani akt ne posega več v njegovo pravico oziroma na zakon oprto pravno korist.