ZVPSBNO, kot poseben zakon, nima posebnih določb, da bi bilo sodno varstvo zoper zavrnitev nadzorstvene pritožbe ali drugega sredstva po tem zakonu zagotovljeno v upravnem sporu. Zato zoper sklep predsednika sodišča o zavrnitvi nadzorstvene pritožbe ni sodnega varstva v upravnem sporu. Zoper zavrnitev nadzorstvene pritožbe tudi ni dopustna tožba po 4. členu ZUS-1, saj je zoper zavrnitev nadzorstvene pritožbe možno vložiti rokovni predlog kot posebno pravno sredstvo za pospešitev sojenja.
URS člen 58. ZUS-1 člen 2, 17. ZVis člen 38.a, 41, 71
vpis na fakulteto - avtonomija univerze - pogoji za vpis - pasivna legitimacija - litispendenca
Sodišče izpodbijani akt presoja s procesnega vidika, v materialnem smislu pa samo toliko, kolikor gre za pravico do enakega dostopa do izobraževanja na visokošolskih zavodih pod enakimi pogoji. Tožnik niti ne zatrjuje, da bi imel, v skladu z določbami Razpisa za vpis v podiplomske doktorske študijske programe 3. stopnje Univerze na Primorskem v študijskem letu 2016/2017, izpolnjene pogoje, in sicer vsaj polovico obveznosti po ECTS s predhodnega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. To pa pomeni, da sta organa obeh stopenj v tej zadevi, ob upoštevanju citiranih določb Razpisa, odločila pravilno.
Tožnik je v upravnem postopku sodeloval kot stranski udeleženec. Da je stranski udeleženec s svojimi ugovori v upravnem postopku lahko uspešen, je na njem, da na trditveni in dokazni ravni izkaže, da bo z odločbo upravnega organa njegov pravno zavarovani interes lahko neposredno prizadet. To pomeni, da tožnik v upravnem postopku ni mogel uspešno uveljavljati morebitnih nepravilnosti oziroma nezakonitosti, ki niso posegle v njegov pravni interes, niti z uveljavljanjem le-teh ne more biti uspešen v upravnem sporu. Če bo po izdaji gradbenega dovoljenja odločba geodetskega organa (ali sodna odločba) posegla v dejstva, pravno pomembna za izdajo gradbenega dovoljenja, bo to lahko razlog za uporabo katerega od izrednih pravnih sredstev zoper izdano gradbeno dovoljenje, predvidenih v ZUP. Do tedaj pa velja, da je zemljišče načrtovane gradnje tako, kot izhaja iz javnih evidenc ter je prikazano v elaboratu geodetskega načrta obstoječega stanja.
Dejstvo, da je za pobiranje prispevkov pristojen FURS, ne spreminja temeljnega upniško-dolžniškega razmerja glede plačila prispevkov za socialno zavarovanje, ki kljub tej vlogi, ki jo ima FURS, ostaja vzpostavljeno med nosilcem zavarovanja in zavezancem za plačilo. Pravna narava teh pravic in obveznosti je namreč takšna, da gre za zadeve zaradi plačevanja prispevkov za socialno zavarovanje. Posledično je v primeru spora o teh zadevah za sodno varstvo na podlagi določila 7. člena ZDSS-1 pristojno socialno sodišče, kar je edino primerno, glede na to, da (i) je socialno sodišče kot sodišče specialne pristojnosti posebej poklicano za reševanje sporov z njihovega matičnega področja, (ii) za to v zakonu obstaja izrecna podlaga, kot citirana uvodoma, kar je pogoj za izvajanje sodne oblasti s strani specializiranega sodišča, (iii) je postopek v socialnih sporih posebej prilagojen vsebini in naravi takšnih socialnih sporov.
ZMZ-1 člen 50, 50/2, 50/2-2. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za priznanje mednarodne zaščite - zapustitev azilnega doma - pravni interes
Toženka je sodišče 21. 3. 2019 obvestila, da je tožnik 12. 3. 2019 zapustil azilni dom. Ker se torej ne nahaja v azilnem domu, v katerem bi moral počakati na pravnomočno odločitev o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in se vanj tudi ni vrnil po poteku treh dni (druga alineja drugega odstavka 50. člena ZMZ-1), je sodišče ocenilo, da ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka.
ZUreP-1 člen 179, 179/1, 179/1-5, 180. ZSZ člen 56, 56/1, 56/1-1. URS člen 125. ZSZ člen 60. ZGO-1 člen 218-218/b. ZUS-1 člen 52
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - davek na nepremičnine - razveljavitev zakona z odločbo Ustavnega sodišča - zazidano stavbno zemljišče - institut exceptio illegalis
Poglavje VI ZSZ/84 in Odlok o NUSZ/2014 po odločbi Ustavnega sodišča RS, št. U-I-313/13, s katero je bil razveljavljen ZDavNepr, nista pričela ponovno veljati, temveč se zgolj uporabljata do drugačne zakonske ureditve obdavčitve nepremičnin. Predpis, ki mu je veljava prenehala, pa kljub temu, da se še uporablja, ne more biti predmet nadaljnjih sprememb in dopolnitev. Iz tega izhaja, da se navedena predpisa lahko uporabljata le v vsebini, kakršna sta veljala ob prenehanju njune veljave. V obravnavanem primeru to pomeni, da odloka, ki je prenehal veljati 1. januarja 2014, ni več mogoče spreminjati ali dopolnjevati. Spremembo ali dopolnitev odloka pa po presoji sodišča pomeni tudi vsakoleten sklep o spremembi vrednosti točke, ki ga, kot določa prvi odstavek 13. člena Odloka NUZS/2004, sprejme svet mestne občine do konca leta za naslednje leto in z njim določi novo vrednost točke. Za potrebe odmere NUSZ za zazidana stavbna zemljišča ni mogoče šteti zemljišč, ki ne ustrezajo opisani opredelitvi takih zemljišč v ZGO-1, oziroma ni mogoče upoštevati opredelitve, kot izhaja iz ZSZ/84 in ki jo je uporabil organ v obravnavanem primeru.
Kaznivi dejanji zlorabe uradnega položaja po 257. členu KZ-1 in nevestnega dela v službi po 258. členu KZ-1, na kateri se sklicuje tožnica, je mogoče storiti le z naklepom, tega pa tožnica ni izkazala niti zatrjevala in s tem tudi ni izkazala obstoja ničnostnega razloga po 2. točki prvega odstavka 279. člena ZUP.
Tožena stranka je podala izjavo na zapisnik o glavni obravnavi, da tožnik ni prišel na glavno obravnavo, ker je tožena stranka dobila negativni odgovor Hrvaške za sprejem odgovornosti za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito, zaradi česar je bil premeščen iz Centra za tujce v Azilni dom. Ker je tožnik umaknil tožbo, saj se ukrep pridržanja ne izvaja več, je sodišče s sklepom postopek ustavilo.
akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - sklep o priznanju statusa stranskega udeleženca - ni upravni akt po ZUS1 - pojem upravnega akta
V obravnavani zadevi predstavlja izpodbijani sklep odločitev, da se tretji osebi prizna lastnost stranskega udeleženca v upravnem postopku, začetem na podlagi tožnikove vloge, to pa je odločitev procesne narave. S tem sklepom ni bilo vsebinsko odločeno o nobeni materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. Zato ta sklep ne predstavlja upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1.
akt zoper katerega je možen upravni spor - pojem upravnega akta - akt, ki vsebuje vsebinsko odločitev o pravici, obveznosti ali pravni koristi - imenovanje
Izpodbijani dopis, s katerim je toženka obvestila tožnico, da glede na zgolj eno vloženo prijavo na javni poziv za imenovanje predsednika Komisije RS za varstvo pacientovih pravic ne bo posredovala Vladi RS predloga za imenovanje tožnice na ta položaj, ne izpolnjuje pogojev za upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu v smislu 2. člena ZUS-1. S tem dopisom namreč ni bilo odločeno o nobeni tožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi s področja upravnega prava, ampak je bila tožnica (zgolj) seznanjena z odločitvijo državnega organa v zadevi imenovanja predsednika Komisije RS za varstvo pacientovih pravic (torej v kadrovski zadevi), kjer državni organ (toženka) ne nastopa kot nosilec upravne funkcije, ampak kot delodajalec. S tem pa tožnici ni bilo poseženo v njen pravni položaj, saj do imenovanja predsednika Komisije še ni prišlo. Povedano drugače: rezultat javnega poziva, ko toženka vladi ni posredovala predloga za imenovanje predsednika zaradi po njenem mnenju neuspelega javnega poziva, še ne pomeni odločitve o tožničini pravici ali pravni koristi. Tožnica sicer svojo pravico oziroma pravno korist izpeljuje iz dejstva, da je kot edina kandidatka (in ki tudi izpolnjuje vse pogoje) vložila prijavo za to mesto, vendar pa zakon (torej 64. člen ZPacP) toženki ne nalaga obveznosti posredovanja predloga za imenovanje predsednika Vladi RS (tudi ne v takem primeru, kot je obravnavani, ko je prispela na javni poziv le ena prijava), kar pa tudi pomeni, da se tožnica na to ne more sklicevati, saj to ni njena izključna pravica (tako tudi Vrhovno sodišče v sklepu, I Up 13/2018 z dne 7. 2. 2018).
ZVis člen 48, 48/2, 71. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4
univerza - avtonomija univerze - upravna zadeva - upravni akt - dopustnost upravnega spora - doktorska disertacija - komisija
Sklep o ustavitvi postopka imenovanja komisije za zagovor doktorske disertacije ne predstavlja javnopravnega, enostranskega, oblastvenega, posamičnega akta, izdanega v okviru izvrševanja upravne funkcije, ki bi posegal v pravni položaj tožnika, saj se z izpodbijanim sklepom ni odločilo o nobeni njegovi pravici, obveznosti ali pravni koristi v smislu 2. člena ZUS-1.Gre le za procesni sklep, izdan v postopku priprave in zagovora doktorske disertacije.
ZMZ-1 člen 49, 49/6. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 28, 28/1, 46, 46(11)
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes - pravica do učinkovitega pravnega sredstva
Okoliščina, da je tožnik brez pojasnitve zapustil Azilni dom in se vanj ni vrnil, je v obravnavani zadevi nesporno izkazana. Tožnik oziroma svetovalka za begunce pa tudi nista izkazala, da je njegovo izginotje posledica okoliščin, na katere ni imeli zadostnega vpliva. Sodišče je zato zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožbo tožnika zavrglo.
Tožena stranka o pritožbi tožnice zoper odločbo prvostopenjskega organa še ni odločila, zato pogoji za vložitev tožbe v upravnem sporu še niso izpolnjeni. Tožba je vložena prezgodaj, zato je sodišče skladno z 2. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
varstvo volilne pravice - lokalne volitve - tožba zaradi molka organa
Po prejemu pravnomočne sodbe št. I U 2509/2018-12 z dne 8. 1. 2019 tožena stranka ni ponovno odločila v ponovljenem postopku v predpisanem tridesetdnevnem roku iz 4. odstavka 64. člena ZUS-1 o tožnikovi pritožbi zoper odločitev Občinske volilne komisije Občine Č., ki bi lahko vplivala na podelitev mandatov, ki jo je tožnik vložil kot samostojni kandidat za župana in kandidat na listi C. na lokalnih volitvah 18. 11. 2018, tako da bi mu izdala in vročila upravni akt z vsemi predpisanimi sestavinami odločbe, niti ni tega storila v nadaljnjih sedmih dneh po tožnikovi izrecni zahtevi, zato je sodišče tožbi ugodilo tako, da je toženi stranki naložilo, da izda in tožniku vroči nov upravni akt.
začasna odredba - težko popravljiva škoda - pristojnost
Tožnik utemeljuje težko popravljivo škodo z navedbo, da je zaradi odločbe dobil redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. V kolikor bi namreč tožnik uspel tako v upravnem sporu kot tudi v delovnem sporu in bi bila izpodbijana odločba odpravljena, v ponovnem odločanju pa bi bil izvoljen za rednega profesorja, in če bi uspel tudi pri delovnem sodišču na način, da bi ga morala tožena stranka sprejeti nazaj na delo, torej ne gre za take vrste škode, ki se je nikakor ne bi dalo popraviti. Razen tega je treba upoštevati, da je tožnik delno zaposlen tudi pri drugem delodajalcu - delodajalcu A, kar pomeni, da ne bi ostal povsem brez sredstev za preživljanje.
ZNPPol člen 152, 153. ZUS-1 člen 3, 36, 36/1, 36/1-4
pritožba zoper delo policista - obvestilo pritožniku - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - subsidiarni upravni spor - pravočasnost
Za odločitev v konkretnem upravnem sporu je bistven drugi odstavek 140. člena ZNPPol, ki določa, da pritožbeni postopek ne pomeni upravne zadeve v smislu zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Tudi Vrhovno sodišče se je že opredelilo, da se pritožbeni postopek po ZNPPol ne konča z upravno odločbo, pač pa s posredovanjem odgovora, za katerega ZNPPol ne določa, da bi bil upravni akt. Sodišče ne more na podlagi 4. člena ZUS-1 obravnavati niti tistega dela tožbe, ki bi se ga lahko razumelo kot izpodbijanje samih nezakonitih ravnanj policista, saj je tožba v tem delu prepozna. 30-dnevni rok za vložitev tožbe zaradi posamičnega dejanja – v obravnavani zadevi dejanja policista – je začel teči takrat, ko je bilo posamično dejanje storjeno, tj. 4. 9. 2017, in ne šele z vročitvijo odgovora senata Ministrstva za notranje zadeve o zaključku pritožbenega postopka zoper delo policista.
javni razpis - prijava na javni razpis - pogoji javnega razpisa - točkovanje vloge - obrazložitev akta
Zaradi pomanjkljive opredelitve vsebine tožnikove storitve je posledično pavšalen zaključek toženke, da na trgu obstaja že veliko ponudnikov, obenem pa tudi neobrazložen. Namreč v zvezi z nasičenostjo trga, tudi kolikor gre le za tematski program zabave, toženka razen trditve, da na trgu obstaja že veliko ponudnikov, ni navedla nobenih konkretnih podatkov.
odločanje upravnega organa druge stopnje o pritožbi - sprememba odločbe - sprememba odločbe na drugi stopnji - pogoji za spremembo odločbe na pritožbeni stopnji
Ni sporno, da ima upravni organ v določbah ZUP (drugi odstavek 252. člena) podlago, da odpravi odločitev prvostopenjskega organa in sam drugače reši stvar. Navedeno je mogoče tudi v korist ali škodo pritožnika (v obravnavani zadevi v korist pritožnika), vendar s spremembo odločbe ni mogoče kršiti pravice koga drugega, ki si je na podlagi odločbe prve stopnje pridobil kakšno pravico in se zoper odločbo ni pritožil. V takem primeru je mogoče odločbo spremeniti ob predpisanih pogojih samo s privolitvijo tistih strank, ki se niso pritožile, bile pa bi s spremembo odločbe v korist pritožnika prizadete.
ZUS-1 člen 6, 6/1, 36, 36/1, 36/1-7, 36/2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-1, 129/1-2. ZDen člen 25, 25/5, 73
denacionalizacija - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - nevložitev pritožbe v upravnem postopku - pravni interes tožnika za pritožbo - zavrženje tožbe
Meritorna odločitev prvostopenjskega organa v 3. točki izreka prvostopenjske določbe ni pravilna ter bi jo bil tožnik mogel izpodbijati s pritožbo in bi za to pravno sredstvo izkazoval tudi pravni interes, saj bi s pritožbo lahko dosegel zanj ugodnejšo odločitev o zahtevah za vračilo kupnine in povrnitev vlaganj (formalno odločitev namesto meritorne). Ker pa pritožbe ni vložil, tožba ni dovoljena.
molk organa - molk prvostopenjskega organa - upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pravna korist - zavrženje tožbe
Izpodbijana odločba je po vsebini (glede na to, da gre za zavrženje tožnikovega pravnega sredstva) sklep; vendar pa ni sklep, s katerim bi bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta končan in ki bi kot takšen lahko bil predmet izpodbijanja v upravnem sporu. Postopek odločanja o glavni stvari (davčni inšpekcijski nadzor glede davka po 68.a členu ZDavP-2) namreč z izpodbijano odločbo ni bil končan, saj je bila že pred vložitvijo tožnikove tožbe pri prvostopenjskem davčnem organu izdana odmerna odločba, zoper katero bo tožnik vložil samostojno pravno sredstvo. Tožnikova želja po ugotovitvi nezakonitosti, upoštevaje tudi, da je v zadevi že bila izdana prvostopenjska meritorna odločba, ne konstituira tožnikove pravne koristi. Četudi bi sodišče tožbi ugodilo, to tožnikovega pravnega položaja v ničemer ne bi spremenilo, saj je zatrjevani molk organa z izdajo meritorne odločbe prvostopenjskega davčnega organa prenehal.