Dejstvo, da je za pobiranje prispevkov pristojen FURS, ne spreminja temeljnega upniško-dolžniškega razmerja glede plačila prispevkov za socialno zavarovanje, ki kljub tej vlogi, ki jo ima FURS, ostaja vzpostavljeno med nosilcem zavarovanja in zavezancem za plačilo. Pravna narava teh pravic in obveznosti je namreč takšna, da gre za zadeve zaradi plačevanja prispevkov za socialno zavarovanje. Posledično je v primeru spora o teh zadevah za sodno varstvo na podlagi določila 7. člena ZDSS-1 pristojno socialno sodišče, kar je edino primerno, glede na to, da (i) je socialno sodišče kot sodišče specialne pristojnosti posebej poklicano za reševanje sporov z njihovega matičnega področja, (ii) za to v zakonu obstaja izrecna podlaga, kot citirana uvodoma, kar je pogoj za izvajanje sodne oblasti s strani specializiranega sodišča, (iii) je postopek v socialnih sporih posebej prilagojen vsebini in naravi takšnih socialnih sporov.
akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - sklep o priznanju statusa stranskega udeleženca - ni upravni akt po ZUS1 - pojem upravnega akta
V obravnavani zadevi predstavlja izpodbijani sklep odločitev, da se tretji osebi prizna lastnost stranskega udeleženca v upravnem postopku, začetem na podlagi tožnikove vloge, to pa je odločitev procesne narave. S tem sklepom ni bilo vsebinsko odločeno o nobeni materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. Zato ta sklep ne predstavlja upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1.
akt zoper katerega je možen upravni spor - pojem upravnega akta - akt, ki vsebuje vsebinsko odločitev o pravici, obveznosti ali pravni koristi - imenovanje
Izpodbijani dopis, s katerim je toženka obvestila tožnico, da glede na zgolj eno vloženo prijavo na javni poziv za imenovanje predsednika Komisije RS za varstvo pacientovih pravic ne bo posredovala Vladi RS predloga za imenovanje tožnice na ta položaj, ne izpolnjuje pogojev za upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu v smislu 2. člena ZUS-1. S tem dopisom namreč ni bilo odločeno o nobeni tožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi s področja upravnega prava, ampak je bila tožnica (zgolj) seznanjena z odločitvijo državnega organa v zadevi imenovanja predsednika Komisije RS za varstvo pacientovih pravic (torej v kadrovski zadevi), kjer državni organ (toženka) ne nastopa kot nosilec upravne funkcije, ampak kot delodajalec. S tem pa tožnici ni bilo poseženo v njen pravni položaj, saj do imenovanja predsednika Komisije še ni prišlo. Povedano drugače: rezultat javnega poziva, ko toženka vladi ni posredovala predloga za imenovanje predsednika zaradi po njenem mnenju neuspelega javnega poziva, še ne pomeni odločitve o tožničini pravici ali pravni koristi. Tožnica sicer svojo pravico oziroma pravno korist izpeljuje iz dejstva, da je kot edina kandidatka (in ki tudi izpolnjuje vse pogoje) vložila prijavo za to mesto, vendar pa zakon (torej 64. člen ZPacP) toženki ne nalaga obveznosti posredovanja predloga za imenovanje predsednika Vladi RS (tudi ne v takem primeru, kot je obravnavani, ko je prispela na javni poziv le ena prijava), kar pa tudi pomeni, da se tožnica na to ne more sklicevati, saj to ni njena izključna pravica (tako tudi Vrhovno sodišče v sklepu, I Up 13/2018 z dne 7. 2. 2018).
odločanje upravnega organa druge stopnje o pritožbi - sprememba odločbe - sprememba odločbe na drugi stopnji - pogoji za spremembo odločbe na pritožbeni stopnji
Ni sporno, da ima upravni organ v določbah ZUP (drugi odstavek 252. člena) podlago, da odpravi odločitev prvostopenjskega organa in sam drugače reši stvar. Navedeno je mogoče tudi v korist ali škodo pritožnika (v obravnavani zadevi v korist pritožnika), vendar s spremembo odločbe ni mogoče kršiti pravice koga drugega, ki si je na podlagi odločbe prve stopnje pridobil kakšno pravico in se zoper odločbo ni pritožil. V takem primeru je mogoče odločbo spremeniti ob predpisanih pogojih samo s privolitvijo tistih strank, ki se niso pritožile, bile pa bi s spremembo odločbe v korist pritožnika prizadete.
javni razpis - prijava na javni razpis - pogoji javnega razpisa - točkovanje vloge - obrazložitev akta
Zaradi pomanjkljive opredelitve vsebine tožnikove storitve je posledično pavšalen zaključek toženke, da na trgu obstaja že veliko ponudnikov, obenem pa tudi neobrazložen. Namreč v zvezi z nasičenostjo trga, tudi kolikor gre le za tematski program zabave, toženka razen trditve, da na trgu obstaja že veliko ponudnikov, ni navedla nobenih konkretnih podatkov.
Tožena stranka je nosilka javnega pooblastila, vendar predmetni spor ni s področja zadev, ki so ji dane v izvrševanje z javnim pooblastilom. Sporno zadevo ureja tožena stranka, v skladu z ZSkuS, sama v svojem temeljnem aktu.
ZUS-1 člen 5, 5/2. ZCes-1 člen 13, 14. ZUP člen 129, 129/2, 129/2-2
evidentiranje parcelacije - evidentiranje urejene meje in parcelacije - zahteva za evidentiranje parcelacije - pravni interes za pritožbo
Sodišče soglaša s toženko, da je bila tožnica neaktivna stranka v upravnem postopku evidentiranja parcelacije (ni bila vlagateljica zahteve), vendar pa je bila stranka v postopku evidentiranja meje in parcelacije, izpodbijani sklep ji je bil vročen, zato bi morala toženka njeno pritožbo vsebinsko obravnavati in ne, da jo je zavrgla kot nedovoljeno na podlagi 2. točke drugega odstavka 129. člena ZUP.
ZUS-1 člen 17, 17/1. ZIN člen 24, 24/4. ZUP člen 43, 229
tožnik v upravnem sporu - stranski udeleženec - stranski udeleženec v upravnem postopku - procesne predpostavke za položaj tožnika v upravnem sporu - tožnik kot stranka v upravnem sporu (aktivna legitimacija)
Ker v postopku izdaje izpodbijane odločbe tožnik ni imel formalno priznanega statusa stranskega udeleženca (ne pred prvostopenjskim in tudi ne pred drugostopenjskim organom), ne izpolnjuje pogoja za priznanje statusa tožnika v upravnem sporu, določenega v prvem odstavku 17. člena ZUS-1, in zato nima procesne legitimacije za sprožitev predmetnega upravnega spora zoper v tem postopku izdano izpodbijano odločbo.
upravni spor - upravni spis - odločitev brez upravnega spisa - dokazno breme
Ker tožena stranka, kljub trikratnemu pozivu, sodnišču ni predložila upravnega spisa, sodišče ni moglo preveriti dejstev na podlagi katerih temelji izpodbijana odločitev in so v obravnavanem primeru sporna. Breme dokazovanja v tem delu je na strani tožene stranke.
ZUS-1 člen 20, 20/1, 30, 30/1, 37/37/2. ZBPP člen 8, 24
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - izvršilni postopek - obseg sodne kontrole
Organ bi sicer lahko svojo presojo o neizpolnjevanju pogojev za dodelitev BPP zaključil že po ugotovitvi, da gre v zadevi za situacijo iz 8. člena ZBPP, torej da tožnik prosi za BPP v izvršilnem postopku, kjer je sam dolžnik, da teče izvršba na podlagi izvršilnega naslova iz 17. člena ZKZ in da ne izkazuje obstoja razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki bi po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečevali izvršbo, vendar se sodišče strinja tudi z nadaljnjo oziroma dodatno ugotovitvijo, da tožnik ni izkazal, da bi udeleževanje v izvršilnem postopku in vlaganje pravnih sredstev imelo verjetne izglede za uspeh (24. člen ZBPP).
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
O tožnikovi zahtevi za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji z dne 27. 11. 2018 je bilo odločeno s sklepom toženke št. 2142-1314/2018/33 (1312-03) z dne 5. 12. 2018, ki pa ga je naslovno sodišče s sodbo I U 2521/2018 z dne 21. 12. 2018 odpravilo in zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek. V tem (ponovnem) postopku pa bo toženka dokaze, ki jih je „prepozno“ predložil tožnik, morala presoditi, saj pri določitvi roka za predložitev dokazov po uradni osebi ne gre za rok, katerega zamuda bi pomenila, da teh dokazov ni več mogoče upoštevati, njihovo morebitno „neupoštevanje“ pa bo lahko tožnik izpodbijal v pravnem sredstvu zoper končno odločitev, če bo zanj negativna, in če bo nanjo vplivala.
ZUS-1 člen 32, 32/2. Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst člen 6, 6/3
ohranjanje biotske raznovrstnosti - ogrožena živalska vrsta - rjavi medved - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Pravno zavarovan element škode, ki je težko popravljiva, in ki jo je tožeča stranka izkazala do potrebne stopnje verjetnosti, je v tem, da bi sodni postopek v zvezi s presojo (ne)utemeljenosti tožbe in s tem zakonitosti izpodbijanega akta izgubil svoj smisel v primeru, da bi sodišče tožbi ugodilo, med tem pa bi zaradi poteka časa, ki je potreben, da bi zadeva po vrstnem redu prišla na vrsto za reševanje, potekal odstrel medvedov zaradi izvrševanja izpodbijanega akta. Izpodbijani akt namreč posega v pravna razmerja oziroma položaj tožeče stranke, ki deluje na področju varstva narave, med drugim tudi na področju varstva medvedov proti nezakonitemu odstrelu, in po morebitnem nezakonitem odstrelu ne bi bilo mogoče vzpostaviti prejšnjega stanja. Odstreljenih medvedov, ki so strogo zavarovana živalska vrsta, ne bo mogoče nadomestiti. Uboj vsake posamezne živali, ki je zavarovana na nacionalni in mednarodni ravni, pomeni neprecenljivo in nenadomestljivo škodo.
ZMZ-1 člen 49, 49/9, 51, 51-4. ZUS člen 36, 36/1, 36/1-6. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1
prošnja za mednarodno zaščito - država članica, odgovorna za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - sistemska pomanjkljivost v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev v drugi državi članici - dokazovanje sistemskih pomanjkljivosti - začasna odredba ZUS-1
Ker tudi po oceni sodišča s strani tožnika povedane okoliščine niso mogle vzbuditi (niti) utemeljene domneve o obstoju sistemskih pomanjkljivosti v Nemčiji, tudi ni prišlo do situacije, ki bi bila primerljiva s sodno prakso, na katero se sklicuje tožnik, saj šele ko je obstoj utemeljene domneve izkazan, se dokazno breme glede okoliščin v tej državi prevali na toženko. Do tega pa v obravnavanem primeru ni prišlo. Zato pa tudi ni mogoče očitati toženki, da ni v zvezi s stanjem v Nemčiji predložila nobenih poročil ali informacij. Sodišču pa tudi ni znano nobeno relevantno poročilo o stanju v Nemčiji v smislu obstoja sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev.
Ker toženka o tožnikovi vlogi ni odločila v zakonsko predpisanem roku, niti ni tega storila v nadaljnjih sedmih dneh po tožnikovi zahtevi, niti v roku, ki ga je sama navedla v odgovoru na tožbo, saj sodišče do izdaje te sodbe ni prejelo njenega obvestila o izdaji upravnega akta (prvi odstavek 39. člena ZUS-1), je sodišče v skladu s prvim odstavkom 69. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in toženki naložilo izdajo upravnega akta v roku 30 dni od prejema te sodbe. Pri določitvi roka za odločitev je sodišče, ob upoštevanju navedb toženke v odgovoru na tožbo, ocenilo, da bo v tem roku lahko odločeno o tožnikovi vlogi za priznanje mednarodne zaščite.
ZUS-1 člen 22, 22/2, 100, 100/1. ZPP člen 86, 86/4
obnova sodnega postopka - predlog za obnovo sodnega postopka - upravičena oseba za vložitev predloga za obnovo postopka
Po prvem odstavku 100. člena ZUS-1 mora sodišče s sklepom zavreči predlog za obnovo postopka, če (med drugim) ugotovi, da je predlog vložila neupravičena oseba.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/2. ZKZ člen 20, 20/1, 23, 23/1, 23/1-4, 24. ZUP člen 135, 214, 214/1, 251. OZ člen 25, 25/1
akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - odobritev pravnega posla - pravočasna vložitev vloge - predkupna pravica - predkupna pravica za kmetijska zemljišča - status kmeta - načelo kontradiktornosti postopka - kršitev načela kontradiktornosti postopka
Glede na dano procesno situacijo (ko tožnica ni imela možnosti sodelovanja v obeh postopkih priznanja statusa kmeta stranki z interesom), mora imeti tožnica v skladu z načelom kontradiktornosti kot enem temeljnih načel po ZUP možnost v tem postopku, torej postopku odobritve pravnega posla, ugovarjati dejstvom, ki so podlaga za ugotovitev statusa kmeta za stranko z interesom v smislu 24. člena ZKZ.
izročitev tujca - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - začasna odredba
Tožnik je že v upravnem postopku dokazoval, kakšne so razmere v priporih oziroma zaporih v Ruski federaciji z obsežnim dokaznim gradivom. Tožnik je z zadostno stopnjo verjetnosti izkazal, da bi mu z izvršitvijo izpodbijane odločbe pred pravnomočnostjo sodne odločbe v tem upravnem sporu nastala težko popravljiva škoda v zvezi s (procesno) pravico do učinkovitega sodnega varstva, ki kot pomembnejša pravica zajema tudi pravico do učinkovitega pravnega sredstva, oboje pa se nanaša na sodno varstvo njegove materialne pravice iz 3. člena EKČP.
dostop do informacij javnega značaja - ponovljen postopek - pravnomočna sodba - upoštevanje navodil sodišča - pravno mnenje
Sodišče v konkretnem primeru ugotavlja, da pri ponovnem odločanju v zadevi tožena stranka ni upoštevala pravnega mnenja Upravnega sodišča RS. Prav tako pa ni upoštevala stališč sodišča, ki se tičejo postopka. Tožena stranka zgolj ponavlja svoje argumente za sprejeto materialno pravno stališče. Vendar je glede pravilnosti uporabe materialnega prava v tej zadevi sodišče že zavzelo stališče v prejšnji sodbi, ki je postala pravnomočna dne 5. 1. 2017. V zvezi s tem sodišče še ugotavlja, da tožena stranka v ponovljenem postopku ni ugotovila drugačnega dejanskega stanja kot v svoji prvotni, s prejšnjo sodbo odpravljeni odločbi. Ker tožena stranka v ponovljenem postopku ni sledila pravnemu mnenju sodišča v pravnomočni sodbi I U 1604/2015-19 z dne 5. 1. 2017, je bistveno kršila določbe postopka, zakon pa je bil uporabljen nepravilno.
ZKZ člen 63, 63/4. Pravilnik o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč (2004) člen 18. ZUS-1 člen 20, 20/3
komasacija - vrednotenje zemljišča - pripombe na elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju - prekluzija v pritožbenem postopku
Določbe četrtega odstavka 63. člena ZKZ je tudi po presoji sodišča treba razlagati v pomenu, kot jih je razlagal drugostopenjski organ, da so torej komasacijski udeleženci po preteku osmih dni od izteka roka za razgrnitev posameznega od elaboratov prekludirani v dajanju pripomb na posamezni elaborat.
akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - predlog za izločitev uradne osebe - odločitev organa druge stopnje o pritožbi - ni upravni akt - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep, s katerim je bil zavrnjen tožnikov predlog za izločitev uradne osebe, predstavlja odločitev procesne narave, izdano med postopkom pred organom. S tem sklepom ni bilo vsebinsko odločeno o nobeni materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. Zato ta sklep ne predstavlja upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1. Po drugem odstavku 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu sicer lahko izpodbijajo sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Vendar pa sklep o neizločitvi uradne osebe med takšne sklepe ne sodi in z njim postopek odločanja pred pristojnim organom ni bil končan, zato ne uživa samostojnega varstva v upravnem sporu. Prav tako ne predstavlja upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1 odločba ministrstva, s katero je bila kot neutemeljena zavrnjena tožnikova pritožba zoper prvostopni sklep, torej z njo ni bilo vsebinsko odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi.