izvrševanje kazenskih sankcij - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke - zaseg predmeta - izdaja odločbe - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu
O odvzemu in zasegu predmetov po presoji sodišča ni potrebno izdati odločbe. ZIKS-1 namreč v 8. členu natančno določa, v katerih primerih se izdajajo odločbe po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Med njimi ni naštetega postopka odvzema predmetov na podlagi 41.č člena ZIKS-1, kar pomeni, da o zasegu predmetov ni potrebna izdaja odločbe po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
ZPP člen 77, 77/1, 78, 80, 81, 81/2, 81/5. DZ člen 245, 245/1, 295, 295/2.
procesna nesposobnost - pravdna nesposobnost - skrbnik za poseben primer - odobritev skrbnika - zavrženje tožbe
V skladu z ustaljeno (civilno) sodno prakso je pravdna sposobnost vezana na poslovno sposobnost. Do izgube pravdne sposobnosti pride šele s pravnomočnim odvzemom poslovne sposobnosti, saj je sklep o odvzemu poslovne sposobnosti konstitutivne narave in učinkuje le za naprej (ex nunc). Odvzem poslovne sposobnosti torej začne učinkovati, ko postane sklep o odvzemu poslovne sposobnosti pravnomočen. Dejstvo, ali ima oseba, kateri je poslovna sposobnost odvzeta, postavljenega skrbnika, na učinkovanje odvzema poslovne sposobnosti nima vpliva. Sklep Okrajnega sodišča o delnem odvzemu poslovne sposobnosti je postal pravnomočen 17. 10. 2018, kar nadalje z drugimi besedami pomeni, da tožnik od tega dne dalje nima poslovne sposobnosti. Dopuščen predlog za dopustitev revizije se nanaša na vprašanje tožnikovega delnega odvzem poslovne sposobnosti za vse aktivnosti, povezane s sodnimi postopku pred splošnimi in specializiranimi sodišči. V skladu s pravno teorijo in (civilno) sodno prakso ima vsak procesno sposobnost, da samostojno vloži pravno sredstvo v sporu o procesni sposobnosti, torej v sporu, kjer se posamezniku zanika njegova procesna sposobnost. Slednje pa ne velja za obravnavani primer, saj gre za upravni spor o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Sklep o postavitvi skrbnika za poseben primer je bil skupaj s predmetno tožbo vročen postavljenemu skrbniku za posebni primer. Slednji pa ni v danem 15-dnevnem roku, ki se je iztekel 27. 9. 2019, ni vložil pritožbe zoper sklep o postavitvi skrbnika za poseben primer niti ni izrecno izjavil, ali podaja odobritev k vloženi tožbi.
tožba v upravnem sporu - umik tožbe - ustavitev postopka
Tožnik je izrecno izjavil, da v celoti umika predmetno tožbo. Sodišče je glede na navedeno na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1 ustavilo postopek.
Po določbi prvega odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) lahko tožeča stranka umakne tožbo brez privolitve tožene stranke do pravnomočne odločbe. Ker v obravnavani zadevi sodišče še ni odločilo, je na podlagi izjave tožeče stranke o umiku tožbe postopek na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1 s sklepom ustavilo.
mednarodna zaščita - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - ponovni postopek - vezanost na pravno mnenje sodišča
Zdravstveno stanje prosilca zaradi spoštovanja temeljne človekove pravice do prepovedi nečloveškega ravnanja je lahko ovira za izdajo sklepa, da država članica ne bo obravnavala prošnje, ker bo prosilec predan drugi državi članici. Nerazumno nespoštovanje prava EU in pravnomočne sodbe sodišča s strani tožene stranke v konkretnem primeru ni razlog, ki bi karkoli dodal odločilnim razlogom za ugoditev tožbi. Tožnik namreč na zaslišanju ni povedal ali omenil ničesar v zvezi z njegovo morebitno večjo ali posebno ranljivostjo, v tožbi pa zgolj pavšalno navaja, da se slabo počuti in da je večkrat poskušal narediti samomor. To je premalo, da bi sodišče tudi v elementu zdravstvenega stanja tožnika lahko videlo razlog za ugoditev tožbi, ker se toženka ni držala navodil sodišča. To pa ne pomeni, da toženki v ponovnem postopku ni potrebno biti pozorna na spoštovanje določil 21. in 22. člena Direktive o sprejemu 2013/33/EU o posebni ranljivosti določenih prosilcev za mednarodno zaščito.
ZDLov-1 člen 65. ZDru-1 člen 5, 5/1, 14. ZS člen 97, 97/1. ZPP člen 19.
stvarna pristojnost - stvarna pristojnost Upravnega sodišča RS - odstop tožbe pristojnemu sodišču - civilnopravno razmerje - društvo - lovska družina
Po presoji sodišča je razmerje med toženo stranko kot društvom in tožnikom kot članom tega društva v zvezi z odločitvijo disciplinskega razsodišča lovske družine civilnopravno razmerje, v katerem oba udeleženca nastopata v razmerju prirejenosti. Sodno varstvo obravnavane zadeve je zato zagotovljeno v pravdnem postopku, v katerem je stvarno pristojno za odločanje okrajno sodišče in ne (specializirano) upravno sodišče.
Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije - volitve - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep Volilne komisije ZAPS z dne 15. 6. 2019 ni upravni akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije. Varstvo po 43. členu Ustave RS pa ne zajema volilne pravice v organe ZAPS, saj ne gre za volitve v predstavniški organ države, zato v obravnavanem primeru niso izpolnjeni niti pogoji za sodno varstvo v upravnem sporu na podlagi 4. člena ZUS-1.
davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - subjektivni element - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Prvostopenjski organ je v ponovljenem postopku ugotavljal, ali je pri tožnici podan subjektivni element, to je četrti pogoj iz 17. točke te obrazložitve in zaključil, da je tožnica sodelovala pri davčni goljufiji. Iz v postopku ugotovljenih okoliščin je celo zaključil, da je storitve, glede katerih je prejela račune od družbe C. d.o.o. in glede katerih je uveljavljala odbitek vstopnega DDV, opravila tožnica sama. Zato je ugotovil, da v obravnavani zadevi ni izpolnjen pogoj za odbitek DDV iz 1. točke 17. točke te obrazložitve, to je, da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca. S tem, ko je tožnica pridobila račune od družbe C. d.o.o. za storitve, ki jih je opravila sama, bi morala vedeti, da je transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa, kar pomeni, da tožnice ne izpolnjuje pogoja za odbitek DDV tudi po 4. točki. Tudi po presoji sodišča je odločitev prvostopenjskega organa pravilna.
tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - dokončni upravni akt - zavrženje tožbe
Drugostopenjski sklep je bil tožniku vročen 9 dni po tem, ko je zoper izpodbijani sklep že vložil tožbo v upravnem sporu, kar pomeni, da izpodbijani sklep v trenutku, ko je tožnik vložil predmetno tožbo, še ni bil dokončen. Sodišče je zato na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
tožba v upravnem sporu - tožba, vložena zaradi molka organa - procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka organa - preuranjena tožba
Tožeča stranka je pri prvostopenjskemu organu predlog za odlog izvršbe vložila 7. 8. 2019. Iz tožbi priložene urgence pa izhaja, da je bila ta vložena 16. 8. 2019, zaradi česar v času vložitve tožbe niso bili izpolnjeni pogoji za vložitev pritožbe zaradi molka organa prve stopnje iz četrtega odstavka 222. člena ZUP, v posledici pa tudi niso izpolnjeni pogoji za vložitev tožbe zaradi molka organa prve stopnje v zvezi z molkom organa druge stopnje iz četrtega odstavka 28. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4. ZPP člen 115, 115/2. ZZVZZ člen 81.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - izdaja potrdila
Z izpodbijanim mnenjem je imenovana zdravnica toženke zgolj odgovorila na zahtevo sodišča iz drugega odstavka 115. člena ZPP, naj poda pisno mnenje o upravičenosti izdaje zdravniškega opravičila oziroma potrdila, ki ga je v pravdnem postopku predložila tožnica, za kar je imenovana zdravnica imela zakonsko podlago. Podano mnenje pa ne pomeni odločbe, ki bi jo izdal imenovani zdravnik v okviru opravljanja upravne funkcije oziroma kot nosilec javnih pooblastil ali izvajalec javne službe, ki bi s tem odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnice, zato nima značilnosti upravnega akta v smislu določb 2. člena ZUS-1, prav tako ne gre za akt, za katerega bi (kakšen drug) zakon določal, da o njegovi zakonitosti odloča sodišče v upravnem sporu.
subsidiarni upravni spor - mednarodna zaščita - pravice prosilcev za mednarodno zaščito - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe
Tožnik je imel v konkretnem primeru zagotovljeno drugo učinkovito sodno varstvo v smislu 23. člena Ustave v rednem upravnem sporu, skladno z določbo 2. člena ZUS-1. Zato v tem primeru ni podana procesna predpostavka odsotnosti drugega sodnega varstva iz drugega odstavka 157. člena Ustave, za odločanje sodišča o tožnikovi tožbi, s katero terja sodno varstvo na podlagi določbe prvega odstavka 4. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 157. člena Ustave v t.i. subsidiarnem upravnem sporu.
dostop do informacij javnega značaja - molk organa - ugoditev zahtevku - pravni interes - zavrženje tožbe
Prvostopenjski organ je v celoti ugodil tožnikovi zahtevi za dostop do informacij javnega značaja z navedenim dopisom z dne 5. 1. 2018, saj mu je odgovoril, da kazenska ovadba, po kateri je spraševal, s strani nobenega od sodnikov na Okrožnem sodišču v Krškem, torej tudi od predsednika sodišča, ni bila podana. S tem je bilo v celoti ugodeno tožnikovi zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, zaradi česar sodišče meni, da tožnik že v času vložitve tožbe ni imel pravnega interesa za njeno vložitev niti zaradi molka organa, saj je zahtevano informacijo dobil, prav tako pa ni imel pravnega interesa za razširitev tožbe po tem, ko je drugostopenjski organ med upravnim sporom s svojim sklepom zaključil upravni postopek tako, da je pritožbeni postopek ustavil.
Vložitev tožbe zoper odločbo o ukinitvi namakalnega sistema zadrži njeno izvršitev. Iz tega sledi, da je že sama vložitev predmetne tožbe zadržala izvrševanje (oziroma učinkovanje) izpodbijanega akta do pravnomočne odločitve sodišča, zato tožnikoma med sodnim postopkom težko popravljiva škoda sploh ne more nastati. To pa pomeni, da si z izdajo začasne odredbe v tej zadevi ne moreta izboljšati svojega pravnega položaja.
tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - dokončni upravni akt - zavrženje tožbe - začasna odredba
Tožnica s tožbo izpodbija odločbo, ki ni dokončna, zato niso izpolnjeni pogoji za odločanje v upravnem sporu. Zoper izpodbijano odločbo je namreč dopustna pritožba, ki pa je tožnica ni vložila, četudi je bila na to opozorjena v pravnem pouku. Sodišče je zato na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
začasna odredba - ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda - nezmožnost vzpostavitve pravnega razmerja v primeru ugoditve tožbi - dodelitev radijskih frekvenc za opravljanje storitev javnih mobilnih radiokomunikacij obnova postopka
Sodišče se strinja s tožnikom, da zatrjevana grozeča škoda po svoji naravi pomeni bistven vpliv na njegovo poslovanje, zaradi izgube ugleda in naročnikov pa je očitno tudi dolgoročna, torej težko popravljiva.
mednarodna zaščita - dokazni predlog - listina, sestavljena v tujem jeziku - prevod listine - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Ker tožena stranka po ponovnem pozivu sodišču ni poslala vseh spisov, ki se nanašajo na sporno zadevo (in sicer slovenskih prevodov listin v petih tujih jezikih sestavljenih listin, ki ji jih je v dokazne namene predložil tožnik), sodišče izpodbijane odločbe ne more preizkusiti v smeri tožbenih navedb. Tožnik namreč izpodbija uvodoma navedeno odločbo tožene stranke o zavrnitvi njegove prošnje za mednarodno zaščito, med drugim zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, kršitve pravil postopka in posledično nepravilne uporabe materialnega prava, česar pa sodišče zaradi nepredložitve zahtevanih listin ne more presoditi.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/1-1, 24/3. ZUS-1 člen 20, 20/3.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - verjetni izgled za uspeh - tožbena novota
Da gre za tožnikov zahtevek, ki je v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in za očitno nerazumno zadevo, je po presoji sodišča organ pravilno presodil za tožnikovo zadevo, saj je prosil za BPP za vložitev odškodninske tožbe zaradi (zatrjevanega) nezakonitega zasega nosilcev podatkov, brez da bi sploh zatrjeval, da bi mu navedeno ravnanje povzročilo škodo ter kakšno.
gradbeno dovoljenje - razveljavitev po nadzorstveni pravici - stranka v upravnem sporu - aktivna legitimacija - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe
Tožnici ne trdita, da bi imeli v postopku, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba, status stranke, temveč nasprotno – izrecno navajata, da jima je bil ta status nezakonito odrečen, saj sta prav iz tega razloga vložili zahtevo za obnovo postopka. To pa pomeni, da procesna predpostavka ni izpolnjena, saj ZUS-1 tožnicama ne omogoča vložitve tožbe zoper odločbo, izdano v postopku, v katerem nista bili stranki.