varstvo lastninske pravice - vznemirjanje lastninske pravice - poseg v lastninsko pravico - dokazno breme
Dokazno breme o tem, da je toženec storil očitano mu dejanje, je na tožniku.
Tožnik ni uspel s stopnjo prepričanja dokazati, da je ravno toženec tisti, ki je sporni material navozil, niti ni uspel dokazati, da je toženec komurkoli naročil ali dovolil, da ta material pelje čez njegovo parcelo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00004371
ZKP člen 96, 506, 506/4.
preklic pogojne obsodbe - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe - neizpolnitev naložene obveznosti - pogoji za izrek oziroma preklic pogojne obsodbe - stroški pooblaščenca oškodovanca - objektivni razlogi
Ko je sodišče prve stopnje ustavilo postopek za preklic pogojne obsodbe, je pravilno odločilo, da stroški tega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP obremenjujejo proračun. Za odločitev, da se iz proračuna izplačajo stroški in nagrada pooblaščenca oškodovanca, pa sodišče prve stopnje ni imelo podlage. Prvi odstavek 507. člena ZKP med drugim določa, da se za postopek za preklic pogojne obsodbe smiselno uporabljajo druge določbe tega zakona, prvi odstavek 96. člena ZKP pa ureja stroške postopka v primeru, kadar se kazenski postopek ustavi, zato sodišče glede stroškov ravna po tem zakonskem določilu, ko ustavi postopek za preklic pogojne obsodbe. Po prvem odstavku 96. člena ZKP tako v primeru ustavitve postopka bremenijo proračun stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona, prav tako pa potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki in nagrada zagovornika. Potrebni izdatki in nagrada pooblaščenca oškodovanca se lahko ob ustavitvi postopka izplačajo iz proračuna le takrat, ko pooblaščenec zastopa zasebnega tožilca ali oškodovanca kot tožilca ali kadar zastopa oškodovanca kot tožilca, od katerega je državni tožilec prevzel pregon (drugi odstavek 63. člena ZKP), in sicer v primerih, določenih v drugem odstavku 96. člena ZKP, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre. Med potrebne izdatke, ki v primeru ustavitve postopka po prvem odstavku 96. člena ZKP obremenjujejo proračun, torej ne sodijo nagrada in potrebni stroški pooblaščenca oškodovanca, slednje mora plačati oškodovanec sam.
sodna poravnava - izpodbijanje sodne poravnave - tožba za razveljavitev sodne poravnave - subjektivni rok - začetek teka subjektivnega roka - objektivni rok - zavrženje tožbe
Trimesečni subjektivni rok za vložitev tožbe za razveljavitev sodne poravnave je potekel že pred vložitvijo tožbe. Ni pomembno kdaj (bi) se iztekel objektivni - triletni rok.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00004178
ZPP člen 315, 358, 358/1-5.
zavarovalnina - zavarovalna pogodba - zavarovalno kritje - splošni pogoji zavarovanja - prometna nesreča - nesreča, ki jo povzroči premikajoče motorno vozilo - temelj tožbenega zahtevka - vmesna sodba
Tožnica se je poškodovala med pospravljanjem garaže, in sicer med premikanjem njenega motorja, ki ga je hotela umakniti iz garaže na dvorišče. Tožnica je svoj motor iz garaže proti dvorišču premikala tako, da se je nanj usedla, ga prižgala in si z obema nogama pomagala potiskati motor iz garaže na dvorišče. Pri tem ni bila alkoholizirana. Pritožbeno sodišče sodi, da je opisani primer krit z zavarovalno pogodbo Splošnih pogojev AO-plus zavarovanja, ki krije škodo zaradi telesnih poškodb, ki jih v prometni nesreči (nesreča, v kateri je udeleženo vsaj eno z namenom vožnje premikajoče se vozilo) pri vožnji utrpi voznik vozila.
pogodba o distribuciji plina - prenehanje pogodbe - prikrajšanje - nesklepčnost tožbe - dokazni postopek - trditvena podlaga tožbe - zavrnitev dokaznega predloga - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - dopolnjevanje razlogov za zavrnitev dokaznega predloga v odločbi sodišča druge stopnje
Dokazni postopek je namenjen temu, da se ugotovi resničnost dejstev, ki so že bila zatrjevana (in ki so sporna), ne pa temu, da se širi in dopolnjuje sama trditvena podlaga tožbe. Slednjo so, skladno z določbo 7. člena ZPP, dolžne in upravičene priskrbeti stranke same.
Če tožba ni sklepčna, sodišču ni treba izvajati nobenih dokazov.
Pritožbeno sodišče lahko samo dopolni pomanjkljive razloge za zavrnitev dokaznega predloga, če se ta nanaša na nerelevantna dejstva.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00004824
ZOZP člen 7, 7/2, 7/3. OZ člen 963.
regresni zahtevek zavarovalnice - uporabnik vozila - voznik brez vozniškega dovoljenja - povzročitelj prometne nesreče - ugovor pasivne legitimacije - zavarovalna pogodba - sozavarovana oseba
Toženec kot dejanski uporabnik (sozavarovana oseba) je dopustil uporabo vozila J. P., čeprav je vedel, da le-ta nima veljavnega vozniškega dovoljenja, zaradi česar je izgubil svoje pravice iz zavarovanja. Ključna ugotovitev v predmetni zadevi namreč je, da je toženec vedel (oziroma bi moral vedeti), da je J. P. brez vozniškega dovoljenja, pa mu je kljub temu zaupal svoje vozilo.
Oporoka zaradi oporočiteljeve nerazsodnosti in zmote ni neveljavna in se iz tega razloga ne more zahtevati, da se to ugotovi; lahko se jo kvečjemu razveljavi.
Oporoka ne more postati neveljavna iz razloga oporočiteljeve nesposobnosti ali napake volje, če prvo stopenjsko sodišče pomotoma tako misli, ker materialno pravo tega ne določa.
ZPP člen 101, 205, 205/1, 205/1-4. ZFPPIPP člen 97, 97/2, 245, 386, 386/1, 386/1-1.
prekinitev postopka - začetek postopka osebnega stečaja - pravne posledice začetka stečajnega postopka - poslovna sposobnost stečajnega dolžnika - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - prenos pooblastil na upravitelja - položaj in pristojnosti upravitelja - pravdna sposobnost - pooblastilo odvetniku
V obravnavanem primeru je tožnik vložil tožbo po pooblaščencu že po začetku stečajnega postopka. Ker je bila tožnikova poslovna sposobnost omejena, za vložitev tožbe ni imel pravdne sposobnosti, zato je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je pozvalo stečajno upraviteljico na odobritev njegovih pravdnih dejanj. Ker jih stečajna upraviteljica kot zakonita zastopnica stečajnega dolžnika ni odobrila, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je tožbo zavrglo.
Po prvem odstavku 23. člena ZGD-1 registrski organ zavrne predlog za vpis firme v register, ki je v nasprotju z določbami tega poglavja (poglavje ZGD-1 o firmi - členi 12-28) ali ki se ne razlikuje jasno od že registriranih firm in imen drugih subjektov v Republiki Sloveniji. To pa pomeni, da registrsko sodišče ne presoja le razlikovanja predlaganega vpisa firme od že registriranih firm drugih subjektov v Republiki Sloveniji, pač pa tudi, ali je v skladu z drugimi določbami ZGD-1 o firmi.
Določba prvega odstavka 23. člena ZGD-1, ki zapoveduje sodišču preizkus predlagane firme v sodni register skladno z določbami ZGD-1 o firmi, in določba drugega odstavka 23. člena ZGD-1, ki družbi, ki meni, da se firma druge družbe ne razlikuje jasno od njene prej registrirane firme, znamke ali neregistriranih znakov, ki uživajo varstvo po predpisih, ki urejajo znamke, omogoča vložitev tožbe na opustitev uporabe firme, njen izbris iz registra in odškodnino, se ne izključujeta ampak dopolnjujeta. Sodišče pri opravi preizkusa, kot mu ga nalaga prvi odstavek 23. člena ZGD-1, namreč ne more presojati vseh možnih pojavnih oblik sorodnosti in s tem zamenljivosti firm družbe s firmo druge družbe, zato je družbi omogočeno pravno varstvo njene firme tudi po drugem odstavku 23. člena ZGD-1. Zato je pravilno pritožbeno stališče, da možnost vložitve tožbe po drugem odstavku 23. člena ZGD-1, presoje varstva firme po prvem odstavku 23. člena ZGD-1 že v registrskem postopku ne izključuje.
ZZZDR člen 117. URS člen 2. ZNP člen 37, 44. ZPP člen 8, 254, 254/3.
poslovna sposobnost - odvzem poslovne sposobnosti - razlogi za odvzem poslovne sposobnosti - razsodnost - načelo sorazmernosti - izvedenec psihiatrične stroke
Štiriinosemdesetletnik, ki skrbi za svojo fizično in umsko kondicijo, ki je do svojih težav kritičen in se z njimi uspešno spopada, ki s prijatelji igra tarok, ki sam poskrbi za jemanje zdravil (četudi s pomočjo zvezka) ter za svojo prehrano in za nakupe, je sposoben razumeti pomen svojih dejanj in sposoben ravnati s tako oblikovano voljo.
ZST-1 člen 4, 4/1, 4/2, 8, 11, 12. ZPP člen 82, 82/2, 82/2-4.
dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - začasni zastopnik - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka
Zaradi tega je zakonodajalec posebej določil, da začasni zastopnik ni dolžan plačati takse za tistega, ki ga zastopa, taksa pa se izterja iz premoženja zastopanega (prvi in drugi odstavek 4. člena ZST-1). Navedeno specialno določilo derogira splošno določbo 8. člena ZST-1, ki določa plačilo sodne takse kot procesno predpostavko za opravo dejanja sodišča.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00004977
OZ člen 190, 631, 1035. ZFPPIPP člen 246.
javno naročilo gradenj - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika - neposredna terjatev podizvajalca - zapadlost terjatve - ugovori naročnika - koneksnost terjatev - napake stvari - neupravičena pridobitev - nakazilo (asignacija) - začetek stečajnega postopka nad glavnim izvajalcem - pravne posledice začetka stečajnega postopka
Pripoznava je enostranska izjava volje dolžnika. To pomeni, da lahko le sopogodbenik, do katerega ima podizvajalec terjatev, to terjatev pripozna (v tem primeru glavni izvajalec). Naročnik oziroma nadzornik naročnika (oseba, ki na strani naročnika nadzira izvajanje del) zato ni tisti subjekt, ki bi lahko pripoznal terjatev podizvajalca, saj z njim ni v neposrednem pogodbenem odnosu.
Naročnik (tj. tožena stranka) se zahtevku lahko upira z uveljavljanjem ugovorov iz pogodbenega razmerja med njim in podjemnikom (glavnim izvajalcem). Te ugovore lahko naročnik uveljavlja v okviru presoje obstoja in dospelosti terjatve kot ene izmed ostalih predpostavk za utemeljenost zahteve iz 631. člena OZ.
Priznanja neposrednih zahtevkov podizvajalcev ni mogoče širiti tako, da bi se ti lahko izplačevali iz vsote, ki jo naročnik dolguje podjemniku za katerokoli delo.
Tožnici se neuspešno sklicujeta na materialno procesno vodstvo, saj je bilo postopanje prvostopenjskega sodišča v tem pogledu pravilno. Dalo jima je možnost, da pomanjkljivosti tožbe zoper S. ustrezno odpravita in jima v sklepu tudi pojasnilo svoje stališče v zvezi s tem. Opozorilo ju je tudi, da bo sklepčnost njune tožbe odvisna od tega, katera od dejstev (ki sta jih zatrjevali), bosta navedli za podlago zahtevka.
prošnja za preložitev naroka zaradi bolezni - pogoji za preložitev naroka - zdravniško potrdilo - javna listina - izvedba naroka v odsotnosti ene od strank
Določilo drugega odstavka 115. člena ZPP zasleduje legitimen cilj, ki je v pospešitvi postopka in preprečevanju prelaganja narokov zaradi izostankov strank (in drugih udeležencev) v postopku. Po drugi strani pa je navedeno določilo potrebno razumeti tudi v razmerju pravice stranke, da se osebno udeleži naroka.
Zdravniško opravičilo je kvalificirano dokazilo za preložitev naroka, ki ima značaj javne listine, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224 . člena ZPP), dokler se ne dokaže nasprotno. Za upravičenost njegove izdaje je odgovoren osebni zdravnik, ki strokovno presodi, da je bolezen ali poškodba zavarovane osebe nenadna in nepredvidljiva ter osebi onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje pri procesnem dejanju.
Sodišče je s tem, ko je tožencu, ki se je zanašal na upravičenost izdaje opravičila s strani osebnega zdravnika, z izvedbo naroka in zaključkom glavne obravnave (pa čeprav pogojno, za primer, da se zdravniško opravičilo izkaže za neupravičeno) onemogočilo sodelovanje na naroku, kršilo njegovo pravico do neposrednega izjavljanja na naroku.
sodne takse - predlog za taksno oprostitev - stečaj taksnega zavezanca - finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe
Samo dejstvo, da je tožnica v stečajnem postopku, ne pomeni, da je njen predlog za delno taksno oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse utemeljen. Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) kljub izkazani insolventnosti taksnega zavezanca sodišču nalaga celovito presojo njegovega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja (peti odstavek 11. člena ZST-1).
Stranka, ki predlaga taksno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, mora navesti dejstva in okoliščine, iz katerih izhaja, da je podan dejanski stan iz četrtega odstavka 11. člena ZST-1.
Družinske razmere obsojenca niso odločilne za presojo o načinu izvrševanja zaporne kazni, temveč mora sodišče upoštevati predvsem namen izvršitve kazni, ki je v tem, da obsojenca in druge odvrača od izvrševanja kaznivih dejanj, koristna pa mora biti tudi tako za kaznovano osebo, kot za družbo. Predlagani način izvršitve kazni zapora v odprtem oddelku, ob izpostavljeni teži in načinu storjenega kaznivega dejanja, pri obsojencu ne bi dosegla namena, ki se zasleduje z izrekom prostostne kazni, to je zagotovitev spoštovanja prava in preprečitev grobih kršitev ter ogrožanja pravnih vrednot, varovanih s kazensko zakonodajo, upoštevajoč ob vsem že navedenem, kar zadeva težo in način storitve kaznivega dejanja, tudi njegovo predkaznovanost.
Sicer je že sodišče prve stopnje v napadeni sodbi zavrnilo zgoraj navedene trditve pritožbe in svoje zaključke tudi ustrezno obrazložilo. Zato se pritožbeno sodišče uvodoma v celoti sklicuje na razloge napadene sodbe. Zagovornik obdolženca skuša prepričati, da je bila hišna preiskava opravljena nezakonito, pri tem pa prezre, da so te trditve v celoti v nasprotju s samim zapisnikom o preiskavi stanovanja in drugih prostorov po odredbi sodišča, ki je bil podpisan tako s strani obdolženca, kot obeh prič ter policistov, nobeden od njih pa ni imel nobenih pripomb na zapisnik. Sodišče prve stopnje je sicer odločalo o predlogu zagovornika za izločitev dokazov in ga kot neutemeljenega zavrnilo. Pritožbeno sodišče pa ni prezrlo, da je za obrambo na predobravnavnem naroku obstajala dolžnost reagiranja s podajo predloga za izločitev nedovoljenih dokazov, zato je zagovornikov predlog za izločitev dokazov, podan šele na glavni obravnavi, prepozen. Zato je zagovornik, ki se v pritožbi ponovno zavzema za izločitev zapisnika o hišni preiskavi, prekludiran, saj se zapisnik o hišni preiskavi nahaja v spisu že od 27. 7. 2016. Po določbah člena 285a/III-3 ZKP in člena 285d/II ZKP je bila obramba potem, ko je obdolženi izjavil, da krivde po obtožbi ne priznava, na predobravnavnem naroku dolžna podati predlog za izločitev dokazov, o čemer ga je sodišče tudi izrecno opozorilo (člen 285/III-4 ZKP). Med kazenskim postopkom se pravno relevantna dejstva oziroma okoliščine povezane z opravo hišne preiskave, niso spremenile, kar ne zatrjuje niti pritožba, ki niti ne obrazloži, zakaj izločitev ni uveljavljal že prej. Ker je sodišče prve stopnje predlog zagovornika za izločitev dokazov utemeljeno zavrnilo, je razloge napadene sodbe smelo opreti na zapisnik o hišni preiskavi in na podlagi njega pridobljenih dokazov. Zato so vsi pomisleki zagovornika v tej smeri neutemeljeni.
Po določbi 126. člena ZNP solastniki skupne stroške postopka za delitev stvari trpijo v sorazmerju z velikostjo svojih solastninskih deležev. Med skupne stroške je spadala tudi taksa za predlog, ki jo je bilo treba plačati, da je stekel nepravdni postopek, ki je bil v pravnem interesu vseh udeležencev. Nasprotni udeleženec bi bil načeloma dolžan nositi (in predlagateljema povrniti) 1/3 stroškov takse za predlog, vendar ne kot svojo taksno obveznost (iz prvega odstavka 3. člena ZST-1) ali kot del stroškov nasprotne stranke (iz 9. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči), pač pa kot svoj del skupnih stroškov (iz 126. člena ZNP), plačila katerih pa je bil oproščen.
način izvršitve kazni zapora - odprti oddelek - kaznivo dejanje goljufije - velika premoženjska korist
Družinske razmere obsojenca niso odločilne za presojo o načinu izvrševanja zaporne kazni, temveč mora sodišče upoštevati predvsem namen izvršitve kazni, ki je v tem, da obsojenca in druge odvrača od izvrševanja kaznivih dejanj, koristna pa mora biti tudi tako za kaznovano osebo, kot za družbo. Predlagani način izvršitve kazni zapora v odprtem oddelku, ob izpostavljeni teži in načinu storjenega kaznivega dejanja, pri obsojencu ne bi dosegla namena, ki se zasleduje z izrekom prostostne kazni, to je zagotovitev spoštovanja prava in preprečitev grobih kršitev ter ogrožanja pravnih vrednot, varovanih s kazensko zakonodajo, upoštevajoč ob vsem že navedenem, kar zadeva težo in način storitve kaznivega dejanja, tudi njegovo predkaznovanost.