OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00004404
URS člen 125. OZ člen 198, 346, 347, 347/1. SPZ člen 19, 19/1, 37, 37/1, 96. ZPP člen 154, 154/2, 158, 158/1, 254, 254/3, 286, 286/4, 339, 339/2, 339/2-14.
kategorizacija občinskih cest - dejanska razlastitev - nastanek javnega dobra - cesta - neupravičena pridobitev - neupravičena uporaba tuje stvari - splošni petletni zastaralni rok - uporabnina - višina uporabnine - prekluzija dokazov - dokaz z novim izvedencem
S toženkino neustavno kategorizacijo sporne javne poti, na podlagi katere je postala pot po tožnikovi nepremičnini javno dobro, je prišlo do t. i. dejanske razlastitve tožnika. Da lahko razlastitveni zavezanec v takem primeru uveljavlja nadomestilo koristi po 198. členu OZ, je že uveljavljeno stališče v sodni praksi.
Prevalitev bremena solidarnega poroštva, za katero se je pravno formalno v razmerju do dobavitelja zavezala tožnica, v nadaljevanju pa stroške prevalila na etažne lastnike, je tako v nasprotju s 70. čleom SZ-1.
Pritožba ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je na strani preživninskega zavezanca (tožnika) prišlo do bistveno spremenjenih okoliščin zaradi njegove bolezni, zaradi katerih se je obseg njegovih preživninskih potreb bistveno povečal, zato je treba znova ugotoviti potrebe preživninskega upravičenca in zavezanca, ob upoštevanju zmožnosti zavezanca.
nasprotje med izrekom in razlogi sklepa - krivdno povzročeni stroški - preložitev glavne obravnave - navedba datuma
Utemeljeno pritožnik uveljavlja v pritožbi navedeno bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ki jo ugotavlja v nerazumljivosti izreka, saj obstaja očitno nasprotje med tem, kar je zapisano v izreku in tem kar je navedeno v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje v izreku navaja datum glavne obravnave 11. 1. 2014, v obrazložitvi pa 11. 1. 2016. Pritožnik ima prav, da takšnega izreka ni moč preizkusiti, po drugi strani pa takšen sklep tudi ne more postati po pravnomočnosti izvršljiv. Izvršljiv postane le pravilen izrek.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog - neposlovanje na poslovnem naslovu - neporavnane obveznosti - ugovor - odločba Ustavnega sodišča
V izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP je mogoče uveljaviti vsebinsko enak ugovor kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
Upnik je v ugovoru zoper sklep o začetku postopka izbrisa s trditvami, da ima subjekt vpisa neporavnane obveznosti, uspel izpodbiti obstoj izbrisnega razloga. Upnik je namreč navedel, da ima do dolžnika še terjatve, kar pomeni, da subjekt vpisa ni izpolnil vseh svojih obveznosti. To pa je ovira za izbris iz sodnega registra brez likvidacije po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - ustavitev postopka izbrisa - izbrisni razlog - neposlovanje na poslovnem naslovu - neporavnane obveznosti - ugovor - odločba Ustavnega sodišča
V izbrisnem postopku, začetem iz razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP (če družba ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register) je do odprave ugotovljene protiustavnosti zakona dovoljeno uveljaviti vsebinsko enak ugovor kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. čelna ZFPPIPP. V obravnavanem primeru sta upnika tak ugovor tudi uveljavljala, sodišče prve stopnje pa je materialnopravno pravilno kot podlago za odločitev upoštevalo citirano odločbo Ustavnega sodišča, saj Državni zbor še ni sprejel spremembe ZFPPIPP, s katero bi odpravil ugotovljeno protiustavnost zakona. Ker je presodilo, da sta ugovora upnikov utemeljena, je pravilno zaključilo, da ni razloga za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra in postopek izbrisa ustavilo
poplačilo upnikov - izpodbijanje vrstnega reda poplačila terjatev na razdelitvenem naroku - vabilo na razdelitveni narok
Ker drugi dolžnik ni pristopil na ponovljeni razdelitveni narok, nanj pa je bil pravilno vabljen, je ugasnila njegova pravica do izpodbijanja terjatve hipotekarnega dolžnika iz drugega in tretjega odstavka 201. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00004197
ZPP člen 352. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 15, 15a, 15b, 15c, 16, 16/1, 17.
pravni interes za pritožbo - pristojnost slovenskega sodišča - spletne igre na srečo v eu - potrošnik - poklicna dejavnost - pridobitna dejavnost - kršitev splošnih pogodbenih pogojev - nepoštenost ravnanja - slaba vera - kolizija interesov - zamudne obresti
Obe stranki v pogodbenem razmerju sta ravnali nepošteno, drugotožeča stranka zato, ker je zaobšla pravila glede imetništva oziroma igranja prek dveh računov in tožena stranka, ker je nepošteno ravnanje drugotožeče stranke določen čas dovoljevala, pri tem od igre drugotožeče stranke služila s provizijami, nato pa zasegla celotno dobroimetje na njenem računu. V koliziji interesov drugotožeče in tožene stranke pa je odločilno, da je bila tožena stranka tista, ki je nepošteno ravnanje drugotožeče stranke stranke, ki je (bilo) v nasprotju z njenimi splošnimi pogoji, dopuščala, dokler je od tega imela koristi, zato tega istega ravnanja ne more kasneje sankcionirati z utemeljevanjem, da je drugotožeča stranka kršila pogodbena določila ter si s tem pridobiti celotno premoženjsko korist iz naslova igre drugotožeče stranke.
nepremoženjska škoda - odškodninska odgovornost - nedopustnost ravnanja - načelo sorazmernosti - kršitev javnega reda in miru - delo varnostnikov - uporaba prisilnih sredstev - elementi odškodninske odgovornosti - kdaj je podana krivda - zasebno varovanje - uporaba prisilnega sredstva za vklepanje
Tožnikove trditve, da so ga varnostniki pretepli, se niso izkazale za resnične. Varnostniki so, ker je tožnik kršil javni red in mir in ni upošteval ustne odredbe o zadržanju do prihoda policistov, uporabili nujne ukrepe, ki so bili sorazmerni zakonitemu cilju uporabe.
postopek za vrnitev v prejšnje stanje - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - plačilo sodne takse
Tožeča stranka je imela odvetnika in pooblaščenko. Odvetnik je prejeto obvestilo o taksni obveznosti za pritožbo poslal pooblaščenki, ki pa je zmotno menila, da gre za plačilo sodne takse za pritožbo v drugi zadevi, kjer jo zastopa ta odvetnik. Ker taksa ni bila plačana zaradi razloga, katerega je mogoče pripisati tožeči stranki, saj pooblaščenca nista bila zadosti skrbna pri ugotavljanju, za katero takso za pritožbo gre, ni mogoče šteti to za opravičljivi razlog za postavitev v prejšnje stanje.
ZGD-1 člen 390, 395, 501, 502, 522. ZPP člen 190, 190/2, 208, 208/1.
ničnost sklepa skupščine - naknadno najdeno premoženje izbrisane pravne osebe - prevzemnik terjatve - materialno in procesno nasledstvo - ničnostni razlogi - razlogi za izpodbojnost - konvalidacija izpodbojnih sklepov - izključitev in izstop družbenika - prenehanje poslovnega deleža
Družbenik, nad katerim se je začel stečajni postopek, zaradi tega ne izgubi upravljalskih in premoženjskih upravičenj. V kolikšni meri in obsegu jih bo zaradi specifičnih zahtev stečajnega postopka še uresničeval, je drugo vprašanje, ki pa na njegov korporacijski položaj družbenika in upravičenja, ki iz njega izhajajo, ne vpliva.
V primeru obravnavanja predloga za izključitev družbenika iz družbe bi moral biti družbenik, ki se izključuje, pred sejo skupščine obveščen o tem predlogu, ki bi mu moral biti osebno vročen, vključno z vsem gradivom, ki se tiče njegove izključitve, s primernim rokom, v katerem bi se lahko izjavil o predlogu.
Vsakokratna uporaba pravila o steku kaznivih dejanj je po členu 53 KZ-1 v korist obsojenca, saj enotna kazen ne sme doseči seštevka posameznih kazni (3. točka drugega ostavka 53. člena KZ-1).
Tožnici se neuspešno sklicujeta na materialno procesno vodstvo, saj je bilo postopanje prvostopenjskega sodišča v tem pogledu pravilno. Dalo jima je možnost, da pomanjkljivosti tožbe zoper S. ustrezno odpravita in jima v sklepu tudi pojasnilo svoje stališče v zvezi s tem. Opozorilo ju je tudi, da bo sklepčnost njune tožbe odvisna od tega, katera od dejstev (ki sta jih zatrjevali), bosta navedli za podlago zahtevka.
Po določbi 126. člena ZNP solastniki skupne stroške postopka za delitev stvari trpijo v sorazmerju z velikostjo svojih solastninskih deležev. Med skupne stroške je spadala tudi taksa za predlog, ki jo je bilo treba plačati, da je stekel nepravdni postopek, ki je bil v pravnem interesu vseh udeležencev. Nasprotni udeleženec bi bil načeloma dolžan nositi (in predlagateljema povrniti) 1/3 stroškov takse za predlog, vendar ne kot svojo taksno obveznost (iz prvega odstavka 3. člena ZST-1) ali kot del stroškov nasprotne stranke (iz 9. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči), pač pa kot svoj del skupnih stroškov (iz 126. člena ZNP), plačila katerih pa je bil oproščen.
gradbena pogodba - garancija - jamčevanje za napake - solidnost gradnje - rok za odpravo napak
Kolikor pritožnica tudi v pritožbi poudarja pet letni pogodbeno dogovorjeni jamstveni rok in s tem v zvezi povezuje prenehanje bančne garancije za škodo iz naslova napak, višje sodišče odgovarja, da ta pogodbena določba predstavlja dogovor o garanciji (glej 14. člen pogodbe), ki ne izključuje odgovornosti iz naslova jamčevanja za napake. Predvsem pa je treba upoštevati, da je določba prvega odstavka 662. člena OZ kogentna.
Ni utemeljeno pritožbeno stališče, da tožeča stranka pritožnici ni dala primernega roka za odpravo napak, kot to določa drugi odstavek 639. člena OZ. Dokazni postopek je namreč pokazal, da pritožnica pri odpravi napake sploh ni hotela sodelovati.
Da se je tožeči stranki mudilo zaradi zahtevka naročnika in končno tudi narave objekta, na katerem je bila AB rampa nameščena, pa so tudi razumni razlogi za postavljene časovnice.
Sicer je že sodišče prve stopnje v napadeni sodbi zavrnilo zgoraj navedene trditve pritožbe in svoje zaključke tudi ustrezno obrazložilo. Zato se pritožbeno sodišče uvodoma v celoti sklicuje na razloge napadene sodbe. Zagovornik obdolženca skuša prepričati, da je bila hišna preiskava opravljena nezakonito, pri tem pa prezre, da so te trditve v celoti v nasprotju s samim zapisnikom o preiskavi stanovanja in drugih prostorov po odredbi sodišča, ki je bil podpisan tako s strani obdolženca, kot obeh prič ter policistov, nobeden od njih pa ni imel nobenih pripomb na zapisnik. Sodišče prve stopnje je sicer odločalo o predlogu zagovornika za izločitev dokazov in ga kot neutemeljenega zavrnilo. Pritožbeno sodišče pa ni prezrlo, da je za obrambo na predobravnavnem naroku obstajala dolžnost reagiranja s podajo predloga za izločitev nedovoljenih dokazov, zato je zagovornikov predlog za izločitev dokazov, podan šele na glavni obravnavi, prepozen. Zato je zagovornik, ki se v pritožbi ponovno zavzema za izločitev zapisnika o hišni preiskavi, prekludiran, saj se zapisnik o hišni preiskavi nahaja v spisu že od 27. 7. 2016. Po določbah člena 285a/III-3 ZKP in člena 285d/II ZKP je bila obramba potem, ko je obdolženi izjavil, da krivde po obtožbi ne priznava, na predobravnavnem naroku dolžna podati predlog za izločitev dokazov, o čemer ga je sodišče tudi izrecno opozorilo (člen 285/III-4 ZKP). Med kazenskim postopkom se pravno relevantna dejstva oziroma okoliščine povezane z opravo hišne preiskave, niso spremenile, kar ne zatrjuje niti pritožba, ki niti ne obrazloži, zakaj izločitev ni uveljavljal že prej. Ker je sodišče prve stopnje predlog zagovornika za izločitev dokazov utemeljeno zavrnilo, je razloge napadene sodbe smelo opreti na zapisnik o hišni preiskavi in na podlagi njega pridobljenih dokazov. Zato so vsi pomisleki zagovornika v tej smeri neutemeljeni.
oseba, ki ni legitimirana za vložitev pritožbe - krvni sorodnik - zakoniti zastopnik - upravičena oseba za vložitev pritožbe
Čeprav se v pritožbi zoper ta sklep pritožnica sklicuje na to, da je zavrženo pritožbo podala zaradi obsojenčevih vnukov, ki z obsojencem preživita veliko časa, pa pritožnica navaja, in se ne sklicuje na to, da bi jo podala kot zakonita zastopnica oseb, ki so po določbi drugega odstavka 367. člena ZKP upravičene v korist obdolženca (v konkretnem primeru obsojenca) podati pritožbo. Navedeno ne izhaja niti iz same formulacije pritožbe.
dokazno in trditveno breme - procesno trditveno in dokazno breme - zmotna uporaba materialnega prava
Ob nesporni ugotovitvi, da so vse storitve bile opravljene, je tako utemeljena pritožbena opazka, da je tožeča stranka z zatrjevanjem neplačila zatrjevala negativno dejstvo. Na drugi strani je tožena stranka zatrjevala pozitivno dejstvo, da je plačilo vseh storitev bilo opravljeno. Izkaz utemeljenosti takšnega ugovora spada v trditveno in dokazno breme tožene stranke.
S tem, ko je sodišče prve stopnje med stranki napačno porazdelilo trditveno in dokazno breme, je zmotno uporabilo materialno pravo in posledično sprejelo napačno odločitev.
način izvršitve kazni zapora - odprti oddelek - kaznivo dejanje goljufije - velika premoženjska korist
Družinske razmere obsojenca niso odločilne za presojo o načinu izvrševanja zaporne kazni, temveč mora sodišče upoštevati predvsem namen izvršitve kazni, ki je v tem, da obsojenca in druge odvrača od izvrševanja kaznivih dejanj, koristna pa mora biti tudi tako za kaznovano osebo, kot za družbo. Predlagani način izvršitve kazni zapora v odprtem oddelku, ob izpostavljeni teži in načinu storjenega kaznivega dejanja, pri obsojencu ne bi dosegla namena, ki se zasleduje z izrekom prostostne kazni, to je zagotovitev spoštovanja prava in preprečitev grobih kršitev ter ogrožanja pravnih vrednot, varovanih s kazensko zakonodajo, upoštevajoč ob vsem že navedenem, kar zadeva težo in način storitve kaznivega dejanja, tudi njegovo predkaznovanost.