Stvarna služnost na nepremičnini ni ustanovljena v korist določene osebe, ampak v korist gospodujoče nepremičnine. Zato glede izvrševanja ne more biti omejena samo na osebo vsakokratnega lastnika, ampak se razteza na vse, ki gospodujoče zemljišče uporabljajo. Posledično tudi za priposestvovanje stvarne služnosti ni pomembno, kdo - lastnik gospodujočega zemljišča ali morda posestnik tega zemljišča s soglasjem njegovega lastnika - jo izvršuje. Prav tako se na služnost, priposestvovano v korist gospodujoče nepremičnine, lahko sklicuje vsakdo, ki gospodujočo nepremičnino uporablja, tudi tožena stranka, ki sicer ni njena lastnica, v pravdi zaradi protipravnega vznemirjanja lastninske pravice lastnika služeče nepremičnine, in sicer z ugovorom, da vznemirjanje v konkretnem primeru ni protipravno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00003912
ZPSPP člen 14. ZPP člen 115.
najem poslovnih prostorov - povrnitev vlaganj - pogodbeno izražen namen - vzdrževalna dela - preložitev naroka za glavno obravnavo - konkretiziranost navedb - nepredvidljivi dogodek - upravičeni razlogi za izostanek
To, da je v času razpisanega naroka potekal sejem, ki ga je organizirala tožena stranka in da je bilo mogoče v času trajanja sejma pričakovati nepredvidljive dogodke, na katerih ne more biti prisoten nihče drug, kot zakoniti zastopnik tožene stranke, pomeni le, da bi morala takšne nepredvidljive dogodke pričakovati predvsem tožena stranka. Če bi tako ravnala, bi že takoj (ali vsaj kmalu potem), ko je prejela vabilo na narok dne 10. 3. 2016 (4. 1. 2016), sodišču opravičila svoj izostanek zaradi (zagotovo) vnaprej znane okoliščine - da bo v času razpisanega naroka potekal navedeni sejem. Ne v opravičilu ne v pritožbi ni navedeno (seveda tudi ne dokazano), katera je bila "nepredvidljiva situacija", ki je zakonitega zastopnika tako nenadoma zadržala.
Prenove sanitarij ni mogoče uvrstiti med takšna ureditvena dela, ki so bila potrebna za prilagoditev prostorov izvajanju dejavnosti najemojemalca niti med katera od drugih del, za katera je tožeča stranka dala soglasje in se dogovorila za povračilo vlaganj. Utemeljeno je sodišče prve stopnje poudarilo, kar se zdi očitno tudi višjemu sodišču: da je tudi tožena stranka Pogodbo razumela tako, da prenova sanitarij ne spada med v Pogodbi vsebovana dela, za katera je tožeča stranka že vnaprej podala soglasje. Na noben drug način si ni mogoče razlagati njene prošnje za soglasje za prenovo.
ZPP člen 7. ZFPPIPP člen 64, 64/1, 67, 121, 121/1, 399, 399/1, 399/3, 399/4, 399/4-3.
ugovor proti odpustu obveznosti - namen odpusta obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - nesorazmeren prevzem obveznosti glede na premoženjski položaj dolžnika - priznanje terjatve v stečajnem postopku - postopek preizkusa terjatev - prerekanje terjatev v stečajnem postopku - položaj stranke v stečajnem postopku - osebni stečaji - lahkomiselnost - nezatrjevana dejstva
Insolventni dolžnik ima v postopku osebnega stečaja pravico prerekati pravočasno prijavljene terjatve upnikov že na podlagi prvega odstavka 64. člena ZFPPIPP, v skladu s 1. točko 385. člena ZFPPIPP pa ima tudi položaj stranke v postopku osebnega stečaja, kar pomeni, da lahko vlaga pravna sredstva za zaščito svojih interesov. V tem postopku ni več mogoče razpravljati o tem, da posojilo morda ni znašalo 15.000,00 EUR, temveč le 1.500,00 EUR. Vse ugovore glede tega, ki jih sedaj uveljavlja dolžnik, bi moral uveljaviti v postopku preizkusa terjatev.
Gre za dejstvo, ki ga nobena od strank ugovornega postopka ni zatrjevala, zato tudi sodišče nanj ne bi smelo opreti svoje odločitve.
ZFPPIPP člen 221e, 221e/10, 221f, 221f/2, 221f/3, 221f/5, 221f/6.
zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave - poenostavljena prisilna poravnava - dopolnitev zahteve - sklep o dopolnitvi - zakonski rok - nepodaljšljivi rok
Kadar zakon določa rok za uveljavitev pravice, morajo predlagatelj in nasprotni udeleženci (v tem primeru upniki) ta rok spoštovati, sicer jih zadenejo posledice, ki jih predpisuje zakon.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11. ZIKS-1 člen 12. KZ-1 člen 86.
alternativna izvršitev kazni zapora - absolutna bistvena kršitev določb postopka - enako varstvo pravic - ni razlogov o odločilnih dejstvih - presoja vseh okoliščin
V skladu z ustaljeno sodno prakso se mora sodišče opredeliti do vseh relevantnih navedb predlagatelja, saj je obrazložena sodna odločba bistveni del poštenega postopka. Razlogi morajo biti obrazloženi na konkreten in jasen način, pri čemer mora biti iz njih tudi razvidno, da se je sodišče seznanilo z navedbami strank ter so do njih, če so dopustne in za odločitev pomembne, v obrazložitvi sodne odločbe ustrezno opredeliti.
spori majhne vrednosti - nedopustne pritožbene novote - očitek protispisnosti - priznana dejstva
Vse navedeno pomeni pritožbene novote s katerimi skuša tožena stranka izpodbiti s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje. Tožena stranka ničesar od navedenega v postopku na prvi stopnji ni trdila. Poleg tega nič od navedenega na odločitev ne more vplivati. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo za priznane navedbe tožeče stranke, da je opravila špedicijske storitve za toženo stranko in da slednja opravljenih storitev po količini ali kvaliteti ni nikoli reklamirala. To so ključne ugotovitve, ki utemeljujejo zahtevek tožeče stranke. Kot opozarja odgovor na pritožbo so vsa nadaljnja razglabljanja o tem, komu je bil poslan račun in kdo ga je zavrnil, povsem nepotrebna. Argumenti, ki jih podaja pritožba tako, celo če bi bili utemeljeni, odločitve sodišča prve stopnje ne bi mogli spremeniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00003932
SPZ člen 19,44, 77.. ZTLR člen 25.. ZNP člen 35, 35/1, 139.. ZPP člen 13.. ZCes-1 člen 3. ZJC člen 15a.
sodna določitev meje - javno dobro - določitev meje na podlagi močnejše pravice - katastrska meja - močnejša pravica katastrska meja - gradnja na tujem svetu - priposestvovanje na javnem dobru - pravnomočno rešeno predhodno vprašanje - dokončna upravna odločba - skupni stroški postopka - krivdno nastali stroški
Upoštevaje omejitve, ki sta jim zaradi zagotavljanja splošne dostopnosti javnega dobra pri pridobivanju izključujočih upravičenj na javnem dobrem izpostavljena lastnik in mejaš, ter dejstvo, da je glede katastrskih izmer javnega dobra izvorna evidenca zemljiški kataster, se je v sodni praksi izoblikovalo enotno stališče, da je treba pri ureditvi meje med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni, upoštevati stanje v katastru oziroma mejo določeno v njem. V primerih, kot je konkretni, ko se zatrjuje poseg v javno dobro, ima v postopkih sodnega določanja meje javno dobro status močnejše pravice. Glede na navedeno je sodišče ravnalo pravilno, ko je mejo v konkretnem primeru določilo na podlagi močnejše pravice po stanju kot ga izkazuje kataster.
določitev preživnine - določitev preživnine za mladoletnega otroka - kreditna obveznost - kreditna obveznost staršev - življenjske potrebe otroka - pritožbena novota - dopustna pritožbena novota - rojstvo otroka kot dopustna pritožbena novota - stiki med starši in otrokom - vloga centra za socialno delo v sodnem postopku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - navidezna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Preživninske obveznosti imajo praviloma prednost pred kreditnimi obveznostmi, kar je ustaljeno stališče sodne prakse. V primeru odstopanja od navedenega stališča, pa je potrebna skrbna presoja, katere so tiste okoliščine konkretnega primera, ki terjajo drugačno obravnavo (npr. kredit za reševanje stanovanjskega problema).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSM00004013
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 4.. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 1, 1/2, 1/2-a, 24, 24/1, 27, 31, 31/1.. ZD člen 176.. ZMZPP člen 67.. ZPP člen 18, 29, 62.. ZZZDR člen 12, 51, 51/2.
mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - dedovanje - nepremičnina v tujini - Republika Hrvaška
Skupno premoženje zakoncev je enoten pojem, premoženjsko razmerje iz zakonske zveze ali izvenzakonske skupnosti pa je treba obravnavati enotno. Ni ga mogoče obravnavati posebej glede premičnega premoženja in posebej glede nepremičnega premoženja, pri tem pa še posebej glede nepremičnin v Republiki Sloveniji in posebej glede nepremičnin v Republiki Hrvaški. Zato je za odločanje o tožbenem zahtevku glede obstoja izvenzakonske skupnosti slovenskih državljanov, ki sta do smrti enega živela v Republiki Sloveniji in o njunem skupnem premoženju, ki je tudi glede nepremičnin pretežno v Sloveniji, pristojno slovensko sodišče. Za to govorijo vse navezne okoliščine, razen lege ene nepremičnine. Tudi glede ene nepremičnine v Republiki Hrvaški ne gre za spor o pridobitvi in varstvu stvarnih pravic na nepremičnini, ki bi se reševal po določbah stvarnega prava, pač pa za spor o tem, ali je ta stvar del skupnega premoženja izvenzakonskih partnerjev, za rešitev katerega je treba uporabiti ZZZDR.
plačilo sodne takse v zapuščinskem postopku - zavezanec za plačilo sodne takse
Ker je bila dedinja N. H. dedno že odpravljena, dedič V. L. pa je dedni delež odstopil sodedinji J. Ž., je celotno zapustničino premoženje podedovala J. Ž., zato ji je prvo sodišče pravilno naložilo plačilo sodne takse v celoti.
spor majhne vrednosti - vročanje tožbe v odgovor - vročanje na delovno mesto - delna sodba na podlagi pripoznave - dovoljeni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - fikcija vročitve
Ker je sodbo na podlagi pripoznave v postopku v sporu majhne vrednosti mogoče izpodbijati zgolj zaradi bistvenih kršitev določb postopka, višje sodišče drugih pritožbenih navedb glede napačne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja ni presojalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00003256
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 451, 452, 453. ZIZ člen 62, 62/2.
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - prekluzija v postopku v sporih majhne vrednosti - priznani stroški predpravdnega zahtevka - potrebnost stroškov
V postopku, ki se začne na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, predlog upnika (kasneje tožeče stranke) šteje kot tožba, odgovor dolžnika (kasneje tožene stranke) pa kot odgovor na tožbo, obe stranki pa imata po razveljavitvenem sklepu in odločitvi, da se bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku, pravico, da vložita še eno pripravljalno vlogo, v kateri lahko navajata dejstva in dokaze.
Stroške predpravdnega zastopanja, ki so nastali v zvezi z njeno pripravo, je mogoče kvalificirati kot potrebne, če je izpolnjen kriterij neposredne povezave s predmetom spora.