• Najdi
  • <<
  • <
  • 32
  • od 32
  • 621.
    VSK Sklep I Cp 29/2017
    5.9.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSK00003689
    SPZ člen 213, 213/1, 217.. ZPP člen 199, 199/1.
    stvarna služnost - pogoji za priposestvovanje stvarne služnosti - varstvo stvarne služnosti - izvrševanje stvarne služnosti - vznemirjanje izvrševanja služnosti - protipravno vznemirjanje služnosti - stranska intervencija - pravni interes stranskega intervenienta
    Stvarna služnost na nepremičnini ni ustanovljena v korist določene osebe, ampak v korist gospodujoče nepremičnine. Zato glede izvrševanja ne more biti omejena samo na osebo vsakokratnega lastnika, ampak se razteza na vse, ki gospodujoče zemljišče uporabljajo. Posledično tudi za priposestvovanje stvarne služnosti ni pomembno, kdo - lastnik gospodujočega zemljišča ali morda posestnik tega zemljišča s soglasjem njegovega lastnika - jo izvršuje. Prav tako se na služnost, priposestvovano v korist gospodujoče nepremičnine, lahko sklicuje vsakdo, ki gospodujočo nepremičnino uporablja, tudi tožena stranka, ki sicer ni njena lastnica, v pravdi zaradi protipravnega vznemirjanja lastninske pravice lastnika služeče nepremičnine, in sicer z ugovorom, da vznemirjanje v konkretnem primeru ni protipravno.
  • 622.
    VSM Sklep II Kp 4903/2016
    5.9.2017
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00007394
    ZKP člen 128, 314, 371, 371/1, 371/1-11. KZ-1 člen 228, 228/1. - člen 74, 74/6.
    zakonski znaki kaznivega dejanja - poslovna goljufija - snemanje glavne obravnave - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe
    Obrambi je bilo pojasnjeno, da je bila glavna obravnava v skladu s tretjim odstavkom 314. člena ZKP posneta le v delu zaključnih besed strank, za poslušanje avdio posnetka pa mora obramba predložiti osebno kvalificirano digitalno potrdilo ter sodišču sporočiti davčno številko, s katero bo zagovorniku možno dodeliti dostop do zvočnega posnetka. Navedeno je v skladu z določbo šestega odstavka 74. člena Sodnega reda, zato pritožbena izvajanja, ki sodišču prve stopnje očitajo kršitev pravice do poštenega sojenja in kršitev pravice do pritožbe, niso utemeljena.

    Finančno stanje družbe H... P. S. d.o.o. je torej v opisu kaznivega dejanja v izreku sodbe prikazano drugače kot ga sodišče prve stopnje ugotavlja v razlogih sodbe. Gre za odločilno dejstvo, na podlagi katerega se sklepa o tem, v kakšnem finančnem stanju je bila gospodarska družba ob sklenitvi pogodbe in ali je obdolženi to finančno stanje ter njegovo perspektivo oškodovanki prikazal resnično ali lažnivo, pri čemer naj bi slednje storil z goljufivim namenom, da oškodovanka z njim sklene posojilno pogodbo za znesek, ki ga že ob sklenitvi pogodbe ni nameraval vrniti.
  • 623.
    VSM Sodba IV Kp 978/2013
    5.9.2017
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00010888
    KZ-1 člen 123, 123/1, 123/3. ZPrCP člen 44, 109.
    prometna nesreča - varnostna razdalja - kaznivo dejanje hude telesne pošodbe - kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti
    Iz opisa izhaja, da je obtoženec hudo telesno poškodoval oškodovanca iz malomarnosti na način, da ga je z motornim vozilom na njivi prevozil. V opisu navedena "premajhna varnostna razdalja" ne predstavlja dolžnostnega ravnanja v smislu kršitve pravil cestnega prometa (konkretno 44. člena Zakona o pravilih cestnega prometa - v nadaljevanju ZPrCP, ki ga pogreša pritožba, ki se na področju nesreče ne uporabljajo, ker gre za površino, na kateri se ne odvija javni promet, kot bo obrazloženo v nadaljevanju), ampak predstavlja opustitev potrebne previdnosti in obvladovanja vozila v smislu varnega zasledovanja z varno zaustavitvijo pred zasledovanim voznikom motornega kolesa, to je oškodovancem, kar predstavlja pravno relevantno dejstvo glede ugotavljanja obtoženčeve krivde za povzročitev hude telesne poškodbe oškodovanca. Definicijo prometne nesreče ureja 109. člen ZPrCP. V obravnavanem primeru je bilo kaznivo dejanje sicer storjeno z motornim vozilom, vendar na njivi, torej v okoliščinah, ki niso značilne za javni cestni promet, zato obtoženčevo ravnanje ustreza biti kaznivega dejanja povzročitve hude telesne poškodbe iz malomarnosti in ne povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. Ob takšnem razumevanju opisa kaznivega dejanja v pritožbi pogrešana blanketna pravna norma ne predstavlja zakonskega znaka obtoženemu očitanega kaznivega dejanja hude telesne poškodbe.
  • 624.
    VSM Sodba I Cp 793/2017
    5.9.2017
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSM00005085
    OZ člen 179, 182.
    odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - zlom golenice
    Odprti zlom golenice s hujšo poškodbo mehkih tkiv - odmera odškodnine.
  • 625.
    VSL sklep Cst 506/2017
    5.9.2017
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00003804
    ZFPPIPP člen 221e, 221e/10, 221f, 221f/2, 221f/3, 221f/5, 221f/6.
    zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave - poenostavljena prisilna poravnava - dopolnitev zahteve - sklep o dopolnitvi - zakonski rok - nepodaljšljivi rok
    Kadar zakon določa rok za uveljavitev pravice, morajo predlagatelj in nasprotni udeleženci (v tem primeru upniki) ta rok spoštovati, sicer jih zadenejo posledice, ki jih predpisuje zakon.
  • 626.
    VSM Sklep I Cp 757/2017
    5.9.2017
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSM00005079
    ZVEtL člen 3, 9, 12, 12, 12/1, 12/2, 18, 18/1. OZ člen 169, 190.
    vzpostavitev etažne lastnine - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - pogodbena hipoteka na nevknjiženi nepremičnini - pridobitelj posameznega dela stavbe - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - kršitev načela ne bis in idem - oprava naroka v nepravdnem postopku
    Sodišče prve stopnje je v zvezi s prehodom bremen ob vzpostavitvi etažne lastnine spregledalo, da hipoteki z ID znakoma 131. in 133. nista bili ustanovljeni na podlagi sodnega sklepa o izvršbi (drugi odstavek 12. člena ZVEtL). Glede na navedeno morata predmetni hipoteki v skladu s splošnim pravilom iz prvega odstavka 12. člena ZVEtL preiti na vse posamezne etažne dele.
  • 627.
    VSL Sklep II Cpg 730/2017
    5.9.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00002532
    ZPP člen 212, 224, 224/1, 224/4.
    vročitev sodbe - vročilnica - javna listina - izpodbijanje resničnosti dejstev iz javne listine - konkretizirano izpodbijanje vročilnice - trditveno breme
    Vročilnica je javna listina, ki dokazuje vročitev. Ta dokaz je sicer mogoče izpodbiti, a le z določno in z dokazi podprto trditveno podlago o razlogih za njeno neverodostojnost. Breme, da dovolj konkretizirano izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice, je bilo na toženi stranki. Zgolj s pavšalnim ugovorom, da sodbe ni prejela, mu ni zadostila.
  • 628.
    VSC Sodba PRp 80/2017
    5.9.2017
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSC00003370
    ZP-1 člen 57, 57/1. ZPDZC-1 člen 21, 21/6.
    opis dejanskega stanja v plačilnem nalogu - sklicevanje na vsebino listin - delo na črno
    V konkretnem primeru torej ne gre za situacijo, ko bi storilcu PN ne bilo mogoče izdati in vročiti takoj na kraju samem, kajti v tem primeru se mu PN vroči po določbah ZP-1, hkrati s PN (iz določbe prvega odstavka člena 57 ZP-1) pa se ob tej priložnosti storilcu vroči tudi kratek opis dejanskega stanja prekrška z navedbo dokazov, če ta ni že naveden v plačilnem nalogu, kar povsem utemeljeno izpostavlja tudi pritožba. Zato je povsem dovolj, da se je prekrškovni organ v izdanem PN glede opisa dejanskega stanja skliceval na zapisnik o nadzoru nad delom na črno, katerega ugotovitve je prvo sodišče le selektivno (ne pa v vseh bistvenih delih) povzelo v izrek izpodbijane sodbe in posledično nepravilno zaključilo, da opis ni dovolj konkretiziran.
  • 629.
    VSM Sklep IV Kp 45563/2014-1
    5.9.2017
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00003831
    ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11. ZIKS-1 člen 12. KZ-1 člen 86.
    alternativna izvršitev kazni zapora - absolutna bistvena kršitev določb postopka - enako varstvo pravic - ni razlogov o odločilnih dejstvih - presoja vseh okoliščin
    V skladu z ustaljeno sodno prakso se mora sodišče opredeliti do vseh relevantnih navedb predlagatelja, saj je obrazložena sodna odločba bistveni del poštenega postopka. Razlogi morajo biti obrazloženi na konkreten in jasen način, pri čemer mora biti iz njih tudi razvidno, da se je sodišče seznanilo z navedbami strank ter so do njih, če so dopustne in za odločitev pomembne, v obrazložitvi sodne odločbe ustrezno opredeliti.
  • 630.
    VSM Sodba I Cp 712/2017
    5.9.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSM00003840
    OZ člen 179, 182.
    dokazi in dokazna ocena - izguba zavarovalnih pravic - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo
    Zavarovalnina iz naslova AO plus zavarovanja.
  • 631.
    VSL Sodba in sklep II Cp 1154/2017
    4.9.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00002432
    ZPP člen 3, 3/3, 139, 139/2, 316, 453a.
    spor majhne vrednosti - vročanje tožbe v odgovor - vročanje na delovno mesto - delna sodba na podlagi pripoznave - dovoljeni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - fikcija vročitve
    Ker je sodbo na podlagi pripoznave v postopku v sporu majhne vrednosti mogoče izpodbijati zgolj zaradi bistvenih kršitev določb postopka, višje sodišče drugih pritožbenih navedb glede napačne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja ni presojalo.
  • 632.
    VSL Sodba I Cp 569/2017
    1.9.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00003256
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 451, 452, 453. ZIZ člen 62, 62/2.
    spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - prekluzija v postopku v sporih majhne vrednosti - priznani stroški predpravdnega zahtevka - potrebnost stroškov
    V postopku, ki se začne na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, predlog upnika (kasneje tožeče stranke) šteje kot tožba, odgovor dolžnika (kasneje tožene stranke) pa kot odgovor na tožbo, obe stranki pa imata po razveljavitvenem sklepu in odločitvi, da se bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku, pravico, da vložita še eno pripravljalno vlogo, v kateri lahko navajata dejstva in dokaze.

    Stroške predpravdnega zastopanja, ki so nastali v zvezi z njeno pripravo, je mogoče kvalificirati kot potrebne, če je izpolnjen kriterij neposredne povezave s predmetom spora.
  • <<
  • <
  • 32
  • od 32