Iz opisa izhaja, da je obtoženec hudo telesno poškodoval oškodovanca iz malomarnosti na način, da ga je z motornim vozilom na njivi prevozil. V opisu navedena "premajhna varnostna razdalja" ne predstavlja dolžnostnega ravnanja v smislu kršitve pravil cestnega prometa (konkretno 44. člena Zakona o pravilih cestnega prometa - v nadaljevanju ZPrCP, ki ga pogreša pritožba, ki se na področju nesreče ne uporabljajo, ker gre za površino, na kateri se ne odvija javni promet, kot bo obrazloženo v nadaljevanju), ampak predstavlja opustitev potrebne previdnosti in obvladovanja vozila v smislu varnega zasledovanja z varno zaustavitvijo pred zasledovanim voznikom motornega kolesa, to je oškodovancem, kar predstavlja pravno relevantno dejstvo glede ugotavljanja obtoženčeve krivde za povzročitev hude telesne poškodbe oškodovanca. Definicijo prometne nesreče ureja 109. člen ZPrCP. V obravnavanem primeru je bilo kaznivo dejanje sicer storjeno z motornim vozilom, vendar na njivi, torej v okoliščinah, ki niso značilne za javni cestni promet, zato obtoženčevo ravnanje ustreza biti kaznivega dejanja povzročitve hude telesne poškodbe iz malomarnosti in ne povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. Ob takšnem razumevanju opisa kaznivega dejanja v pritožbi pogrešana blanketna pravna norma ne predstavlja zakonskega znaka obtoženemu očitanega kaznivega dejanja hude telesne poškodbe.
opis dejanskega stanja v plačilnem nalogu - sklicevanje na vsebino listin - delo na črno
V konkretnem primeru torej ne gre za situacijo, ko bi storilcu PN ne bilo mogoče izdati in vročiti takoj na kraju samem, kajti v tem primeru se mu PN vroči po določbah ZP-1, hkrati s PN (iz določbe prvega odstavka člena 57 ZP-1) pa se ob tej priložnosti storilcu vroči tudi kratek opis dejanskega stanja prekrška z navedbo dokazov, če ta ni že naveden v plačilnem nalogu, kar povsem utemeljeno izpostavlja tudi pritožba. Zato je povsem dovolj, da se je prekrškovni organ v izdanem PN glede opisa dejanskega stanja skliceval na zapisnik o nadzoru nad delom na črno, katerega ugotovitve je prvo sodišče le selektivno (ne pa v vseh bistvenih delih) povzelo v izrek izpodbijane sodbe in posledično nepravilno zaključilo, da opis ni dovolj konkretiziran.
ZVEtL člen 3, 9, 12, 12, 12/1, 12/2, 18, 18/1. OZ člen 169, 190.
vzpostavitev etažne lastnine - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - pogodbena hipoteka na nevknjiženi nepremičnini - pridobitelj posameznega dela stavbe - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - kršitev načela ne bis in idem - oprava naroka v nepravdnem postopku
Sodišče prve stopnje je v zvezi s prehodom bremen ob vzpostavitvi etažne lastnine spregledalo, da hipoteki z ID znakoma 131. in 133. nista bili ustanovljeni na podlagi sodnega sklepa o izvršbi (drugi odstavek 12. člena ZVEtL). Glede na navedeno morata predmetni hipoteki v skladu s splošnim pravilom iz prvega odstavka 12. člena ZVEtL preiti na vse posamezne etažne dele.
ZFU člen 17, 17/1, 95, 95/1, 95/1-2. ZDavP-2 člen 352, 352/1, 352/4, 353, 397.
predložitev dokumentacije - konkretizacija kršitev - obračun davkov in prispevkov - zakonski znaki prekrška - plačilni nalog izdan v postopku o prekrških - določnost plačilnega naloga
Iz izdanega PN z dne 29. 7. 2015 se zavezanki, torej pravni osebi in obema odgovornima osebama očita opustitev ravnanja, ki je za zavezance kot zapovedna norma predpisano v določbi prvega odstavka člena 17 ZFU in iz katere izhaja, da uradna oseba lahko zahteva od zavezanca in osebe, ki je dolžna sporočiti podatke in predložiti listine, dokumente in druge zapise, da v določenem roku in na določenem kraju sporoči kateri koli podatek ali predloži dokument, potreben za opravljanje nalog finančne uprave, ne glede na obliko, v kateri se nahaja, oseba pa na zahtevo uradne osebe sporoči tudi podatke o osebi, pooblaščeni za opravljanje poslov, pri opravljanju katerih naj bi bila storjena kršitev predpisov. Ta norma torej zapoveduje določeno aktivnost davčnih zavezancev, torej predložitev ustreznih podatkov, opustitev takega ravnanja pa je sankcionirana po 2. točki prvega odstavka člena 95 ZFU z izrekom tam predpisane globe za pravno osebo oziroma v tretjem odstavku člena 95 ZFU za odgovorno osebo. Strinjati se je s pritožbo, da takšne pasivnosti davčnega zavezanca, ki pomeni kršitev zapovedne norme iz prvega odstavka člena 17 ZFU in je sankcionirana v določbah člena 95 istega zakona ni mogoče enačiti z zapovedno normo po členu 353 ZDavP-2 iz katere v prvem odstavku izhaja obveznost zavezanca (prvi in četrti odstavek člena 352 istega zakona) na predložitev obračuna prispevkov za socialno varnost najpozneje do 15. dne v mesecu, oziroma plačilo najpozneje do 20. dne v mesecu za pretekli mesec in da mora zavezanec predložiti obračun davčnih odtegljajev davčnemu organu in plačati prispevke za socialno varnost v roku, kot je določen za akontacijo dohodnine od dohodkov. Kršitev te zapovedne norme pa je sankcionirana po 2. točki prvega odstavka člena 397 istega zakona in se glasi na nepredložitev obračuna davčnega odtegljaja oziroma na nepredložitev obračuna davčnega odtegljaja na predpisan način in v predpisanih rokih. Ne očita se torej pravni osebi kot davčni zavezanki, da ni na predpisan način oziroma v predpisanem roku predložila obračuna davčnega odtegljaja, kot to napačno razloguje prvo sodišče, kajti le v tem primeru bi moral pristojni organ v odločbi tako ravnanje pravne osebe sankcionirati tudi s poimensko navedbo delavcev, torej konkretizirati, za katere zaposlene delavce, ki jim je pravna oseba kot delodajalec izplačala plače, obrazec na predpisan način oziroma v predpisanem roku ni bil izpolnjen oziroma dostavljen pristojnemu organu.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe - pritožba zoper sklep o ustavitvi postopka - taksne oprostitve na podlagi zakona - oprostitev plačila sodne takse
ZST-1 od zadnje novele (ZST-1C), ki je začela veljati 11. 11. 2016 (torej pred vložitvijo obravnavane pritožbe), določa, da se sodna taksa med drugim ne plača v postopkih odločanja o pritožbi zoper sklep o ustavitvi postopka zaradi domneve umika tožbe ali pravnega sredstva iz razloga neplačane takse.
Ker tožena stranka takšne sodne takse ni bila dolžna plačati, je napačna odločitev, da se, zaradi ne plačila, njena pritožba šteje za umaknjeno. Višje sodišče jo je zato razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP). Prav tako je razveljavilo plačilni nalog, s katerim je bila sporna sodna taksa toženi stranki naložena v plačilo.
Sklep o zavrženju predloga ni obrazložen. Sodišče prve stopnje je namreč v njem navedlo le, da je toženo stranko pozvalo, naj dopolni nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse in da je bil poziv (sklep) toženi stranki vročen 22. 5. 2017. O tem ali je tožena stranka predlog dopolnila in do kdaj bi to morala storiti, ni povedalo ničesar. Iz navedenega izhaja, da izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov za zavrženje predloga tožene stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STVARNO PRAVO
VSM00003765
ZTLR člen 72, 72/1. ZPP člen 8, 310, 310/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 340. ZST-1 člen 13, 34a.
priposestvovanje lastninske pravice - zakonita posest - desetletna priposestvovalna doba - dobra vera - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena - sodna poravnava - pravni naslov za pridobitev (so)lastninske pravice - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe - razlogi od odločilnih dejstvih - kršitev pravice do izjave v postopku - kršitev načela kontradiktornosti postopka - odločba o stroških postopka v sodbi - poseben sklep o stroških postopka - rok za vložitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Stališče pritožbe, da je nujni pogoj za dobrovernost priposestvovalca obstoj zakonitega temelja, in to (celo) takšnega, ki naj bi privedel do vknjižbe lastninske pravice v zemljiško knjigo, je materialnopravno zmotno.
Sodna poravnava pomeni pravnomočen izvršilni naslov, kar pomeni da so toženci s sodno poravnavo pridobili možnost, da svojo terjatev, torej izročitev lesa, izsilijo v izvršilnem postopku.
Dejstvo je, da je tožnik na podlagi sodne poravnave pridobil veljaven pravni naslov za pridobitev solastninske pravice na vseh obravnavanih nepremičninah. Na kakšen način pa bo uveljavljal vpis svoje pravice v zemljiško knjigo, torej s tožbo na izstavitev ZK listine, ali na pravnem naslovu prisposestvovanja pa je njegova odločitev.
Nima prav pritožba, da odločitev v nepravdnem postopku o načinu delitve nepremičnine predstavlja pravnomočen izvršilni naslov v postopku ugotavljanja pridobitve lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, kvečjemu predstavlja oviro za ponovno odločanje o delitvi nepremičnine.
Vročilnica je javna listina, ki dokazuje vročitev. Ta dokaz je sicer mogoče izpodbiti, a le z določno in z dokazi podprto trditveno podlago o razlogih za njeno neverodostojnost. Breme, da dovolj konkretizirano izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice, je bilo na toženi stranki. Zgolj s pavšalnim ugovorom, da sodbe ni prejela, mu ni zadostila.
predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dovoljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - materialni zakonski rok - materialni in procesni rok - procesno dejanje
Napoved pritožbe in pritožba kot redno pravno sredstvo sta procesni dejanji stranke med postopkom, s katerim se na prvi stopnji končan postopek nadaljuje na drugi stopnji odločanja, na kateri se v primeru zavrnitve pritožbe postopek (praviloma) pravnomočno konča. Rok za vložitev napovedi pritožbe oz. pritožbe je procesni rok in ravno zaradi tega je možno dovoliti vrnitev v prejšnje stanje. Enako velja za zahtevo za sodno varstvo, saj tudi ta predstavlja redno pravno sredstvo zoper plačilni nalog ali odločbo o prekršku. Za razliko od tega pa predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče šteti kot pravno sredstvo. Storilec namreč lahko vloži tak predlog šele po pravnomočnosti sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, v njem pa tudi ne more uveljavljati nobenih kršitev pri odločanju prvostopenjskega sodišča, kar je namen pravnih sredstev. Zato je predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja šteti kot vlogo, s katero storilec uveljavlja neko pravico oz. možnost, ki jo nudi zakon in ga je šteti kot "primarni zahtevek"1 v postopku za odložitev izvršitve
spor majhne vrednosti - vročanje tožbe v odgovor - vročanje na delovno mesto - delna sodba na podlagi pripoznave - dovoljeni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - fikcija vročitve
Ker je sodbo na podlagi pripoznave v postopku v sporu majhne vrednosti mogoče izpodbijati zgolj zaradi bistvenih kršitev določb postopka, višje sodišče drugih pritožbenih navedb glede napačne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja ni presojalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00003256
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 451, 452, 453. ZIZ člen 62, 62/2.
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - prekluzija v postopku v sporih majhne vrednosti - priznani stroški predpravdnega zahtevka - potrebnost stroškov
V postopku, ki se začne na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, predlog upnika (kasneje tožeče stranke) šteje kot tožba, odgovor dolžnika (kasneje tožene stranke) pa kot odgovor na tožbo, obe stranki pa imata po razveljavitvenem sklepu in odločitvi, da se bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku, pravico, da vložita še eno pripravljalno vlogo, v kateri lahko navajata dejstva in dokaze.
Stroške predpravdnega zastopanja, ki so nastali v zvezi z njeno pripravo, je mogoče kvalificirati kot potrebne, če je izpolnjen kriterij neposredne povezave s predmetom spora.