krajevna in stvarna pristojnost - spor v zvezi s stečajnim postopkom - koneksnost - vpliv na obseg stečajne mase
Odločilno merilo za presojo, ali gre za spor, ki je v zvezi s tečajnim postopkom, je vprašanje koneksnosti oz. možnega učinka odločitve v pravdi na stečajni postopek, konkretno na stečajno maso. Če je odgovor pritrdilen, ker bi odločitev vplivala na obseg stečajne mase, iz katere se bodo poplačali upniki v stečajnem postopku, je treba spor opredeliti kot spor v zvezi s stečajnim postopkom. Narava spora na tako presojo ne vpliva, saj lahko v zvezi s stečajnim postopkom nastanejo po vsebini različni spori, pa vendarle prevlada kriterij koneksnosti, ki zahteva koncentracijo vseh postopkov na območju stečajnega sodišča.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00012102
KZ-1 člen 205, 205/3. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
velika tatvina - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - velika premoženjska korist - velika vrednost stvari - direktni naklep - obarvani naklep - zavestna sestavina direktnega naklepa glede kvalifikatornih okoliščin pri veliki tatvini - zavest o veliki vrednosti stvari - ni razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Na ravni neobrazloženosti je ostal namen vseh treh obtožencev, da si z ravnanjem, ki jim ga očita obtožba, pridobijo veliko premoženjsko korist in tudi, da jim je šlo za to, da si takšno premoženjsko korist pridobijo. Zgolj navedba, da je bil cilj storilcev pridobitev velike premoženjske koristi, z obrazložitvijo, da so si zase prilastili različne vsote denarja in slednje potem hoteli prikriti, namreč ni zadostna, saj ostaja praktično na ravni opisa njihovega ravnanja. Sodišče bi moralo tehtno obrazložiti, ali je bila v zavesti obtožencev velika vrednost stvari (denarnega zneska) in odgovoriti na vprašanje, ali je obtožencem šlo za to, da si prilastijo stvar takšne vrednosti, kar je bistvena okoliščina kaznivega dejanja velike tatvine po tretjem odstavku 205. člena KZ-1 oz. pomoči pri kaznivem dejanju velike tatvine po tretjem odstavku 205. člena KZ-1. Izostanek slednjega pa pomeni, da prvostopenjska sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in je tako obremenjena s kršitvijo določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00007394
ZKP člen 128, 314, 371, 371/1, 371/1-11. KZ-1 člen 228, 228/1. - člen 74, 74/6.
zakonski znaki kaznivega dejanja - poslovna goljufija - snemanje glavne obravnave - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe
Obrambi je bilo pojasnjeno, da je bila glavna obravnava v skladu s tretjim odstavkom 314. člena ZKP posneta le v delu zaključnih besed strank, za poslušanje avdio posnetka pa mora obramba predložiti osebno kvalificirano digitalno potrdilo ter sodišču sporočiti davčno številko, s katero bo zagovorniku možno dodeliti dostop do zvočnega posnetka. Navedeno je v skladu z določbo šestega odstavka 74. člena Sodnega reda, zato pritožbena izvajanja, ki sodišču prve stopnje očitajo kršitev pravice do poštenega sojenja in kršitev pravice do pritožbe, niso utemeljena.
Finančno stanje družbe H... P. S. d.o.o. je torej v opisu kaznivega dejanja v izreku sodbe prikazano drugače kot ga sodišče prve stopnje ugotavlja v razlogih sodbe. Gre za odločilno dejstvo, na podlagi katerega se sklepa o tem, v kakšnem finančnem stanju je bila gospodarska družba ob sklenitvi pogodbe in ali je obdolženi to finančno stanje ter njegovo perspektivo oškodovanki prikazal resnično ali lažnivo, pri čemer naj bi slednje storil z goljufivim namenom, da oškodovanka z njim sklene posojilno pogodbo za znesek, ki ga že ob sklenitvi pogodbe ni nameraval vrniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00003912
ZPSPP člen 14. ZPP člen 115.
najem poslovnih prostorov - povrnitev vlaganj - pogodbeno izražen namen - vzdrževalna dela - preložitev naroka za glavno obravnavo - konkretiziranost navedb - nepredvidljivi dogodek - upravičeni razlogi za izostanek
To, da je v času razpisanega naroka potekal sejem, ki ga je organizirala tožena stranka in da je bilo mogoče v času trajanja sejma pričakovati nepredvidljive dogodke, na katerih ne more biti prisoten nihče drug, kot zakoniti zastopnik tožene stranke, pomeni le, da bi morala takšne nepredvidljive dogodke pričakovati predvsem tožena stranka. Če bi tako ravnala, bi že takoj (ali vsaj kmalu potem), ko je prejela vabilo na narok dne 10. 3. 2016 (4. 1. 2016), sodišču opravičila svoj izostanek zaradi (zagotovo) vnaprej znane okoliščine - da bo v času razpisanega naroka potekal navedeni sejem. Ne v opravičilu ne v pritožbi ni navedeno (seveda tudi ne dokazano), katera je bila "nepredvidljiva situacija", ki je zakonitega zastopnika tako nenadoma zadržala.
Prenove sanitarij ni mogoče uvrstiti med takšna ureditvena dela, ki so bila potrebna za prilagoditev prostorov izvajanju dejavnosti najemojemalca niti med katera od drugih del, za katera je tožeča stranka dala soglasje in se dogovorila za povračilo vlaganj. Utemeljeno je sodišče prve stopnje poudarilo, kar se zdi očitno tudi višjemu sodišču: da je tudi tožena stranka Pogodbo razumela tako, da prenova sanitarij ne spada med v Pogodbi vsebovana dela, za katera je tožeča stranka že vnaprej podala soglasje. Na noben drug način si ni mogoče razlagati njene prošnje za soglasje za prenovo.
najemno razmerje - nedovoljene pritožbene novote - storitev opravljena
Tožena stranka je očitno bila pozvana na opravo svoje pogodbene obveznosti, a je ni nameravala opraviti. To zadostuje za nastanek upravičenja tožeče stranke, da beljenje opravi sama, na stroške tožene stranke. Uporaba določbe 266. člena OZ je zato povsem na mestu.
ZFPPIPP člen 221e, 221e/10, 221f, 221f/2, 221f/3, 221f/5, 221f/6.
zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave - poenostavljena prisilna poravnava - dopolnitev zahteve - sklep o dopolnitvi - zakonski rok - nepodaljšljivi rok
Kadar zakon določa rok za uveljavitev pravice, morajo predlagatelj in nasprotni udeleženci (v tem primeru upniki) ta rok spoštovati, sicer jih zadenejo posledice, ki jih predpisuje zakon.
Pritožnica skuša skozi splošne določbe 92. člena SZ-1 o dolžnostih lastnika stanovanja (apartmaja), na obtoženega E. P. nasloviti očitek kršitve dolžnostnega ravnanja, ki pa zadeva koncesionarja na podlagi določb Zakona o varstvu okolja, Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (v nadaljevanju Uredba), Koncesijske pogodbe o izvajanju obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom na območju občine V. št. 353-02-..., sklenjene med Republiko Slovenijo kot koncedentom in D. d. o. o., kot koncesionarjem z dne 19. 1. 2007 (v nadaljevanju Koncesijska pogodba), dodatka št. 1 k pogodbi ter Pravilnika o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov (v nadaljevanju Pravilnik). Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje pod točko 20 obrazložitve izpodbijane sodbe, uporabnik dimnikarske storitve obtoženi E. P. v času od leta 2006 do 15. 1. 2012 koncesionarju ni onemogočal oprave koncesionarske storitve. Še več, kot je bilo ugotovljeno v dokaznem postopku, temu pa tudi pritožnica ne oporeka, koncesionar ne le, da svoje vsakoletne obveznosti ni opravil, tudi uporabnikom ni pošiljal obvestil o napovedani storitvi.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11. ZIKS-1 člen 12. KZ-1 člen 86.
alternativna izvršitev kazni zapora - absolutna bistvena kršitev določb postopka - enako varstvo pravic - ni razlogov o odločilnih dejstvih - presoja vseh okoliščin
V skladu z ustaljeno sodno prakso se mora sodišče opredeliti do vseh relevantnih navedb predlagatelja, saj je obrazložena sodna odločba bistveni del poštenega postopka. Razlogi morajo biti obrazloženi na konkreten in jasen način, pri čemer mora biti iz njih tudi razvidno, da se je sodišče seznanilo z navedbami strank ter so do njih, če so dopustne in za odločitev pomembne, v obrazložitvi sodne odločbe ustrezno opredeliti.
spor majhne vrednosti - vročanje tožbe v odgovor - vročanje na delovno mesto - delna sodba na podlagi pripoznave - dovoljeni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - fikcija vročitve
Ker je sodbo na podlagi pripoznave v postopku v sporu majhne vrednosti mogoče izpodbijati zgolj zaradi bistvenih kršitev določb postopka, višje sodišče drugih pritožbenih navedb glede napačne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja ni presojalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00003256
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 451, 452, 453. ZIZ člen 62, 62/2.
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - prekluzija v postopku v sporih majhne vrednosti - priznani stroški predpravdnega zahtevka - potrebnost stroškov
V postopku, ki se začne na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, predlog upnika (kasneje tožeče stranke) šteje kot tožba, odgovor dolžnika (kasneje tožene stranke) pa kot odgovor na tožbo, obe stranki pa imata po razveljavitvenem sklepu in odločitvi, da se bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku, pravico, da vložita še eno pripravljalno vlogo, v kateri lahko navajata dejstva in dokaze.
Stroške predpravdnega zastopanja, ki so nastali v zvezi z njeno pripravo, je mogoče kvalificirati kot potrebne, če je izpolnjen kriterij neposredne povezave s predmetom spora.