Pritožnica skuša skozi splošne določbe 92. člena SZ-1 o dolžnostih lastnika stanovanja (apartmaja), na obtoženega E. P. nasloviti očitek kršitve dolžnostnega ravnanja, ki pa zadeva koncesionarja na podlagi določb Zakona o varstvu okolja, Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (v nadaljevanju Uredba), Koncesijske pogodbe o izvajanju obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom na območju občine V. št. 353-02-..., sklenjene med Republiko Slovenijo kot koncedentom in D. d. o. o., kot koncesionarjem z dne 19. 1. 2007 (v nadaljevanju Koncesijska pogodba), dodatka št. 1 k pogodbi ter Pravilnika o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov (v nadaljevanju Pravilnik). Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje pod točko 20 obrazložitve izpodbijane sodbe, uporabnik dimnikarske storitve obtoženi E. P. v času od leta 2006 do 15. 1. 2012 koncesionarju ni onemogočal oprave koncesionarske storitve. Še več, kot je bilo ugotovljeno v dokaznem postopku, temu pa tudi pritožnica ne oporeka, koncesionar ne le, da svoje vsakoletne obveznosti ni opravil, tudi uporabnikom ni pošiljal obvestil o napovedani storitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STVARNO PRAVO
VSM00003765
ZTLR člen 72, 72/1. ZPP člen 8, 310, 310/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 340. ZST-1 člen 13, 34a.
priposestvovanje lastninske pravice - zakonita posest - desetletna priposestvovalna doba - dobra vera - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena - sodna poravnava - pravni naslov za pridobitev (so)lastninske pravice - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe - razlogi od odločilnih dejstvih - kršitev pravice do izjave v postopku - kršitev načela kontradiktornosti postopka - odločba o stroških postopka v sodbi - poseben sklep o stroških postopka - rok za vložitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Stališče pritožbe, da je nujni pogoj za dobrovernost priposestvovalca obstoj zakonitega temelja, in to (celo) takšnega, ki naj bi privedel do vknjižbe lastninske pravice v zemljiško knjigo, je materialnopravno zmotno.
Sodna poravnava pomeni pravnomočen izvršilni naslov, kar pomeni da so toženci s sodno poravnavo pridobili možnost, da svojo terjatev, torej izročitev lesa, izsilijo v izvršilnem postopku.
Dejstvo je, da je tožnik na podlagi sodne poravnave pridobil veljaven pravni naslov za pridobitev solastninske pravice na vseh obravnavanih nepremičninah. Na kakšen način pa bo uveljavljal vpis svoje pravice v zemljiško knjigo, torej s tožbo na izstavitev ZK listine, ali na pravnem naslovu prisposestvovanja pa je njegova odločitev.
Nima prav pritožba, da odločitev v nepravdnem postopku o načinu delitve nepremičnine predstavlja pravnomočen izvršilni naslov v postopku ugotavljanja pridobitve lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, kvečjemu predstavlja oviro za ponovno odločanje o delitvi nepremičnine.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11. ZIKS-1 člen 12. KZ-1 člen 86.
alternativna izvršitev kazni zapora - absolutna bistvena kršitev določb postopka - enako varstvo pravic - ni razlogov o odločilnih dejstvih - presoja vseh okoliščin
V skladu z ustaljeno sodno prakso se mora sodišče opredeliti do vseh relevantnih navedb predlagatelja, saj je obrazložena sodna odločba bistveni del poštenega postopka. Razlogi morajo biti obrazloženi na konkreten in jasen način, pri čemer mora biti iz njih tudi razvidno, da se je sodišče seznanilo z navedbami strank ter so do njih, če so dopustne in za odločitev pomembne, v obrazložitvi sodne odločbe ustrezno opredeliti.
določitev preživnine - določitev preživnine za mladoletnega otroka - kreditna obveznost - kreditna obveznost staršev - življenjske potrebe otroka - pritožbena novota - dopustna pritožbena novota - rojstvo otroka kot dopustna pritožbena novota - stiki med starši in otrokom - vloga centra za socialno delo v sodnem postopku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - navidezna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Preživninske obveznosti imajo praviloma prednost pred kreditnimi obveznostmi, kar je ustaljeno stališče sodne prakse. V primeru odstopanja od navedenega stališča, pa je potrebna skrbna presoja, katere so tiste okoliščine konkretnega primera, ki terjajo drugačno obravnavo (npr. kredit za reševanje stanovanjskega problema).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSM00004013
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 4.. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 1, 1/2, 1/2-a, 24, 24/1, 27, 31, 31/1.. ZD člen 176.. ZMZPP člen 67.. ZPP člen 18, 29, 62.. ZZZDR člen 12, 51, 51/2.
mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - dedovanje - nepremičnina v tujini - Republika Hrvaška
Skupno premoženje zakoncev je enoten pojem, premoženjsko razmerje iz zakonske zveze ali izvenzakonske skupnosti pa je treba obravnavati enotno. Ni ga mogoče obravnavati posebej glede premičnega premoženja in posebej glede nepremičnega premoženja, pri tem pa še posebej glede nepremičnin v Republiki Sloveniji in posebej glede nepremičnin v Republiki Hrvaški. Zato je za odločanje o tožbenem zahtevku glede obstoja izvenzakonske skupnosti slovenskih državljanov, ki sta do smrti enega živela v Republiki Sloveniji in o njunem skupnem premoženju, ki je tudi glede nepremičnin pretežno v Sloveniji, pristojno slovensko sodišče. Za to govorijo vse navezne okoliščine, razen lege ene nepremičnine. Tudi glede ene nepremičnine v Republiki Hrvaški ne gre za spor o pridobitvi in varstvu stvarnih pravic na nepremičnini, ki bi se reševal po določbah stvarnega prava, pač pa za spor o tem, ali je ta stvar del skupnega premoženja izvenzakonskih partnerjev, za rešitev katerega je treba uporabiti ZZZDR.
Stvarna služnost na nepremičnini ni ustanovljena v korist določene osebe, ampak v korist gospodujoče nepremičnine. Zato glede izvrševanja ne more biti omejena samo na osebo vsakokratnega lastnika, ampak se razteza na vse, ki gospodujoče zemljišče uporabljajo. Posledično tudi za priposestvovanje stvarne služnosti ni pomembno, kdo - lastnik gospodujočega zemljišča ali morda posestnik tega zemljišča s soglasjem njegovega lastnika - jo izvršuje. Prav tako se na služnost, priposestvovano v korist gospodujoče nepremičnine, lahko sklicuje vsakdo, ki gospodujočo nepremičnino uporablja, tudi tožena stranka, ki sicer ni njena lastnica, v pravdi zaradi protipravnega vznemirjanja lastninske pravice lastnika služeče nepremičnine, in sicer z ugovorom, da vznemirjanje v konkretnem primeru ni protipravno.
plačilo sodne takse v zapuščinskem postopku - zavezanec za plačilo sodne takse
Ker je bila dedinja N. H. dedno že odpravljena, dedič V. L. pa je dedni delež odstopil sodedinji J. Ž., je celotno zapustničino premoženje podedovala J. Ž., zato ji je prvo sodišče pravilno naložilo plačilo sodne takse v celoti.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe - pritožba zoper sklep o ustavitvi postopka - taksne oprostitve na podlagi zakona - oprostitev plačila sodne takse
ZST-1 od zadnje novele (ZST-1C), ki je začela veljati 11. 11. 2016 (torej pred vložitvijo obravnavane pritožbe), določa, da se sodna taksa med drugim ne plača v postopkih odločanja o pritožbi zoper sklep o ustavitvi postopka zaradi domneve umika tožbe ali pravnega sredstva iz razloga neplačane takse.
Ker tožena stranka takšne sodne takse ni bila dolžna plačati, je napačna odločitev, da se, zaradi ne plačila, njena pritožba šteje za umaknjeno. Višje sodišče jo je zato razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP). Prav tako je razveljavilo plačilni nalog, s katerim je bila sporna sodna taksa toženi stranki naložena v plačilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00012102
KZ-1 člen 205, 205/3. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
velika tatvina - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - velika premoženjska korist - velika vrednost stvari - direktni naklep - obarvani naklep - zavestna sestavina direktnega naklepa glede kvalifikatornih okoliščin pri veliki tatvini - zavest o veliki vrednosti stvari - ni razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Na ravni neobrazloženosti je ostal namen vseh treh obtožencev, da si z ravnanjem, ki jim ga očita obtožba, pridobijo veliko premoženjsko korist in tudi, da jim je šlo za to, da si takšno premoženjsko korist pridobijo. Zgolj navedba, da je bil cilj storilcev pridobitev velike premoženjske koristi, z obrazložitvijo, da so si zase prilastili različne vsote denarja in slednje potem hoteli prikriti, namreč ni zadostna, saj ostaja praktično na ravni opisa njihovega ravnanja. Sodišče bi moralo tehtno obrazložiti, ali je bila v zavesti obtožencev velika vrednost stvari (denarnega zneska) in odgovoriti na vprašanje, ali je obtožencem šlo za to, da si prilastijo stvar takšne vrednosti, kar je bistvena okoliščina kaznivega dejanja velike tatvine po tretjem odstavku 205. člena KZ-1 oz. pomoči pri kaznivem dejanju velike tatvine po tretjem odstavku 205. člena KZ-1. Izostanek slednjega pa pomeni, da prvostopenjska sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in je tako obremenjena s kršitvijo določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
spori majhne vrednosti - nedopustne pritožbene novote - očitek protispisnosti - priznana dejstva
Vse navedeno pomeni pritožbene novote s katerimi skuša tožena stranka izpodbiti s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje. Tožena stranka ničesar od navedenega v postopku na prvi stopnji ni trdila. Poleg tega nič od navedenega na odločitev ne more vplivati. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo za priznane navedbe tožeče stranke, da je opravila špedicijske storitve za toženo stranko in da slednja opravljenih storitev po količini ali kvaliteti ni nikoli reklamirala. To so ključne ugotovitve, ki utemeljujejo zahtevek tožeče stranke. Kot opozarja odgovor na pritožbo so vsa nadaljnja razglabljanja o tem, komu je bil poslan račun in kdo ga je zavrnil, povsem nepotrebna. Argumenti, ki jih podaja pritožba tako, celo če bi bili utemeljeni, odločitve sodišča prve stopnje ne bi mogli spremeniti.
spor majhne vrednosti - vročanje tožbe v odgovor - vročanje na delovno mesto - delna sodba na podlagi pripoznave - dovoljeni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - fikcija vročitve
Ker je sodbo na podlagi pripoznave v postopku v sporu majhne vrednosti mogoče izpodbijati zgolj zaradi bistvenih kršitev določb postopka, višje sodišče drugih pritožbenih navedb glede napačne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja ni presojalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00003256
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 451, 452, 453. ZIZ člen 62, 62/2.
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - prekluzija v postopku v sporih majhne vrednosti - priznani stroški predpravdnega zahtevka - potrebnost stroškov
V postopku, ki se začne na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, predlog upnika (kasneje tožeče stranke) šteje kot tožba, odgovor dolžnika (kasneje tožene stranke) pa kot odgovor na tožbo, obe stranki pa imata po razveljavitvenem sklepu in odločitvi, da se bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku, pravico, da vložita še eno pripravljalno vlogo, v kateri lahko navajata dejstva in dokaze.
Stroške predpravdnega zastopanja, ki so nastali v zvezi z njeno pripravo, je mogoče kvalificirati kot potrebne, če je izpolnjen kriterij neposredne povezave s predmetom spora.