IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00004002
URS člen 22. KZ-1 člen 86, 86/11.
način izvršitve kazni zapora - alternativni način izvršitve kazni zapora - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih - pravočasna dopolnitev predloga - pomanjkljivo obrazložena odločba - pravica do enakega varstva pravic - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - vročanje vloge v odgovor - načelo kontradiktornosti
V skladu z uveljavljeno sodno prakso se vloge oz. predlogi, ki so podani znotraj zakonsko določenega roka, obravnavajo kot ena sama vloga, kar pomeni, da se mora sodišče opredeliti do vseh navedb, ki jih v takih vlogah navaja vlagatelj, kolikor so te odločilne za odločitev v zadevi.
Sodišče se mora seznaniti z vsemi navedbami strank ter se do njih, če so dopustne in za odločitev pomembne, v obrazložitvi sodne odločbe tudi ustrezno opredeliti.
Tudi v postopku alternativne izvršitve kazni skladno z 22. členom Ustave RS in prvim odstavkom 16. člena ZKP mora biti spoštovano načelo kontradiktornosti, četudi 129.a člen ZKP, ki ureja postopek alternativne izvršitve kazni, izrecno ne določa, da sodišče predlog obsojenca za alternativni način izvršitve kazni vroči nasprotni stranki in tudi ne, da mora biti obsojencu dana možnost, da se seznani z mnenjem tožilstva. Glede na načelo kontradiktornosti mora imeti stranka možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo, kar po presoji pritožbenega sodišča vključuje tudi pravico stranke, da se izjavi o navedbah nasprotne stranke, kar pa je pogojeno z vročanjem ene vloge nasprotni stranki, ki lahko nanjo odgovori.
spor majhne vrednosti - pasivna legitimacija - nepotrebni dokazi - načelo ekonomičnosti - zakoniti zastopnik družbe - naročilo storitev - pospešitev postopka - ekonomičnost postopka
Sodišče mora tudi v sporih majhne vrednosti opraviti narok vselej, ko pisni dokazi za odločitev ne zadoščajo, in sicer neodvisno od tega, ali sta stranki njegovo izvedbo zahtevali.
V sporih mejne vrednosti lahko sodišče obseg dokazovanja omeji, dokazovanje pa izvede po prosti presoji tako, da bo zagotovljena sorazmernost med zagotovitvijo ustreznega varstva pravic strank ter pospešitvijo in ekonomičnostjo postopka.
Stvarna služnost na nepremičnini ni ustanovljena v korist določene osebe, ampak v korist gospodujoče nepremičnine. Zato glede izvrševanja ne more biti omejena samo na osebo vsakokratnega lastnika, ampak se razteza na vse, ki gospodujoče zemljišče uporabljajo. Posledično tudi za priposestvovanje stvarne služnosti ni pomembno, kdo - lastnik gospodujočega zemljišča ali morda posestnik tega zemljišča s soglasjem njegovega lastnika - jo izvršuje. Prav tako se na služnost, priposestvovano v korist gospodujoče nepremičnine, lahko sklicuje vsakdo, ki gospodujočo nepremičnino uporablja, tudi tožena stranka, ki sicer ni njena lastnica, v pravdi zaradi protipravnega vznemirjanja lastninske pravice lastnika služeče nepremičnine, in sicer z ugovorom, da vznemirjanje v konkretnem primeru ni protipravno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSM00004013
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 4.. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 1, 1/2, 1/2-a, 24, 24/1, 27, 31, 31/1.. ZD člen 176.. ZMZPP člen 67.. ZPP člen 18, 29, 62.. ZZZDR člen 12, 51, 51/2.
mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - dedovanje - nepremičnina v tujini - Republika Hrvaška
Skupno premoženje zakoncev je enoten pojem, premoženjsko razmerje iz zakonske zveze ali izvenzakonske skupnosti pa je treba obravnavati enotno. Ni ga mogoče obravnavati posebej glede premičnega premoženja in posebej glede nepremičnega premoženja, pri tem pa še posebej glede nepremičnin v Republiki Sloveniji in posebej glede nepremičnin v Republiki Hrvaški. Zato je za odločanje o tožbenem zahtevku glede obstoja izvenzakonske skupnosti slovenskih državljanov, ki sta do smrti enega živela v Republiki Sloveniji in o njunem skupnem premoženju, ki je tudi glede nepremičnin pretežno v Sloveniji, pristojno slovensko sodišče. Za to govorijo vse navezne okoliščine, razen lege ene nepremičnine. Tudi glede ene nepremičnine v Republiki Hrvaški ne gre za spor o pridobitvi in varstvu stvarnih pravic na nepremičnini, ki bi se reševal po določbah stvarnega prava, pač pa za spor o tem, ali je ta stvar del skupnega premoženja izvenzakonskih partnerjev, za rešitev katerega je treba uporabiti ZZZDR.
predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dovoljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - materialni zakonski rok - materialni in procesni rok - procesno dejanje
Napoved pritožbe in pritožba kot redno pravno sredstvo sta procesni dejanji stranke med postopkom, s katerim se na prvi stopnji končan postopek nadaljuje na drugi stopnji odločanja, na kateri se v primeru zavrnitve pritožbe postopek (praviloma) pravnomočno konča. Rok za vložitev napovedi pritožbe oz. pritožbe je procesni rok in ravno zaradi tega je možno dovoliti vrnitev v prejšnje stanje. Enako velja za zahtevo za sodno varstvo, saj tudi ta predstavlja redno pravno sredstvo zoper plačilni nalog ali odločbo o prekršku. Za razliko od tega pa predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče šteti kot pravno sredstvo. Storilec namreč lahko vloži tak predlog šele po pravnomočnosti sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, v njem pa tudi ne more uveljavljati nobenih kršitev pri odločanju prvostopenjskega sodišča, kar je namen pravnih sredstev. Zato je predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja šteti kot vlogo, s katero storilec uveljavlja neko pravico oz. možnost, ki jo nudi zakon in ga je šteti kot "primarni zahtevek"1 v postopku za odložitev izvršitve
Pritožnica skuša skozi splošne določbe 92. člena SZ-1 o dolžnostih lastnika stanovanja (apartmaja), na obtoženega E. P. nasloviti očitek kršitve dolžnostnega ravnanja, ki pa zadeva koncesionarja na podlagi določb Zakona o varstvu okolja, Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (v nadaljevanju Uredba), Koncesijske pogodbe o izvajanju obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom na območju občine V. št. 353-02-..., sklenjene med Republiko Slovenijo kot koncedentom in D. d. o. o., kot koncesionarjem z dne 19. 1. 2007 (v nadaljevanju Koncesijska pogodba), dodatka št. 1 k pogodbi ter Pravilnika o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov (v nadaljevanju Pravilnik). Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje pod točko 20 obrazložitve izpodbijane sodbe, uporabnik dimnikarske storitve obtoženi E. P. v času od leta 2006 do 15. 1. 2012 koncesionarju ni onemogočal oprave koncesionarske storitve. Še več, kot je bilo ugotovljeno v dokaznem postopku, temu pa tudi pritožnica ne oporeka, koncesionar ne le, da svoje vsakoletne obveznosti ni opravil, tudi uporabnikom ni pošiljal obvestil o napovedani storitvi.
najemno razmerje - nedovoljene pritožbene novote - storitev opravljena
Tožena stranka je očitno bila pozvana na opravo svoje pogodbene obveznosti, a je ni nameravala opraviti. To zadostuje za nastanek upravičenja tožeče stranke, da beljenje opravi sama, na stroške tožene stranke. Uporaba določbe 266. člena OZ je zato povsem na mestu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STVARNO PRAVO
VSM00003765
ZTLR člen 72, 72/1. ZPP člen 8, 310, 310/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 340. ZST-1 člen 13, 34a.
priposestvovanje lastninske pravice - zakonita posest - desetletna priposestvovalna doba - dobra vera - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena - sodna poravnava - pravni naslov za pridobitev (so)lastninske pravice - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe - razlogi od odločilnih dejstvih - kršitev pravice do izjave v postopku - kršitev načela kontradiktornosti postopka - odločba o stroških postopka v sodbi - poseben sklep o stroških postopka - rok za vložitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Stališče pritožbe, da je nujni pogoj za dobrovernost priposestvovalca obstoj zakonitega temelja, in to (celo) takšnega, ki naj bi privedel do vknjižbe lastninske pravice v zemljiško knjigo, je materialnopravno zmotno.
Sodna poravnava pomeni pravnomočen izvršilni naslov, kar pomeni da so toženci s sodno poravnavo pridobili možnost, da svojo terjatev, torej izročitev lesa, izsilijo v izvršilnem postopku.
Dejstvo je, da je tožnik na podlagi sodne poravnave pridobil veljaven pravni naslov za pridobitev solastninske pravice na vseh obravnavanih nepremičninah. Na kakšen način pa bo uveljavljal vpis svoje pravice v zemljiško knjigo, torej s tožbo na izstavitev ZK listine, ali na pravnem naslovu prisposestvovanja pa je njegova odločitev.
Nima prav pritožba, da odločitev v nepravdnem postopku o načinu delitve nepremičnine predstavlja pravnomočen izvršilni naslov v postopku ugotavljanja pridobitve lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, kvečjemu predstavlja oviro za ponovno odločanje o delitvi nepremičnine.
določitev preživnine - določitev preživnine za mladoletnega otroka - kreditna obveznost - kreditna obveznost staršev - življenjske potrebe otroka - pritožbena novota - dopustna pritožbena novota - rojstvo otroka kot dopustna pritožbena novota - stiki med starši in otrokom - vloga centra za socialno delo v sodnem postopku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - navidezna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Preživninske obveznosti imajo praviloma prednost pred kreditnimi obveznostmi, kar je ustaljeno stališče sodne prakse. V primeru odstopanja od navedenega stališča, pa je potrebna skrbna presoja, katere so tiste okoliščine konkretnega primera, ki terjajo drugačno obravnavo (npr. kredit za reševanje stanovanjskega problema).
krajevna in stvarna pristojnost - spor v zvezi s stečajnim postopkom - koneksnost - vpliv na obseg stečajne mase
Odločilno merilo za presojo, ali gre za spor, ki je v zvezi s tečajnim postopkom, je vprašanje koneksnosti oz. možnega učinka odločitve v pravdi na stečajni postopek, konkretno na stečajno maso. Če je odgovor pritrdilen, ker bi odločitev vplivala na obseg stečajne mase, iz katere se bodo poplačali upniki v stečajnem postopku, je treba spor opredeliti kot spor v zvezi s stečajnim postopkom. Narava spora na tako presojo ne vpliva, saj lahko v zvezi s stečajnim postopkom nastanejo po vsebini različni spori, pa vendarle prevlada kriterij koneksnosti, ki zahteva koncentracijo vseh postopkov na območju stečajnega sodišča.
spor majhne vrednosti - vročanje tožbe v odgovor - vročanje na delovno mesto - delna sodba na podlagi pripoznave - dovoljeni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - fikcija vročitve
Ker je sodbo na podlagi pripoznave v postopku v sporu majhne vrednosti mogoče izpodbijati zgolj zaradi bistvenih kršitev določb postopka, višje sodišče drugih pritožbenih navedb glede napačne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja ni presojalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00003256
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 451, 452, 453. ZIZ člen 62, 62/2.
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - prekluzija v postopku v sporih majhne vrednosti - priznani stroški predpravdnega zahtevka - potrebnost stroškov
V postopku, ki se začne na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, predlog upnika (kasneje tožeče stranke) šteje kot tožba, odgovor dolžnika (kasneje tožene stranke) pa kot odgovor na tožbo, obe stranki pa imata po razveljavitvenem sklepu in odločitvi, da se bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku, pravico, da vložita še eno pripravljalno vlogo, v kateri lahko navajata dejstva in dokaze.
Stroške predpravdnega zastopanja, ki so nastali v zvezi z njeno pripravo, je mogoče kvalificirati kot potrebne, če je izpolnjen kriterij neposredne povezave s predmetom spora.