IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00004002
URS člen 22. KZ-1 člen 86, 86/11.
način izvršitve kazni zapora - alternativni način izvršitve kazni zapora - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih - pravočasna dopolnitev predloga - pomanjkljivo obrazložena odločba - pravica do enakega varstva pravic - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - vročanje vloge v odgovor - načelo kontradiktornosti
V skladu z uveljavljeno sodno prakso se vloge oz. predlogi, ki so podani znotraj zakonsko določenega roka, obravnavajo kot ena sama vloga, kar pomeni, da se mora sodišče opredeliti do vseh navedb, ki jih v takih vlogah navaja vlagatelj, kolikor so te odločilne za odločitev v zadevi.
Sodišče se mora seznaniti z vsemi navedbami strank ter se do njih, če so dopustne in za odločitev pomembne, v obrazložitvi sodne odločbe tudi ustrezno opredeliti.
Tudi v postopku alternativne izvršitve kazni skladno z 22. členom Ustave RS in prvim odstavkom 16. člena ZKP mora biti spoštovano načelo kontradiktornosti, četudi 129.a člen ZKP, ki ureja postopek alternativne izvršitve kazni, izrecno ne določa, da sodišče predlog obsojenca za alternativni način izvršitve kazni vroči nasprotni stranki in tudi ne, da mora biti obsojencu dana možnost, da se seznani z mnenjem tožilstva. Glede na načelo kontradiktornosti mora imeti stranka možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo, kar po presoji pritožbenega sodišča vključuje tudi pravico stranke, da se izjavi o navedbah nasprotne stranke, kar pa je pogojeno z vročanjem ene vloge nasprotni stranki, ki lahko nanjo odgovori.
ZFU člen 17, 17/1, 95, 95/1, 95/1-2. ZDavP-2 člen 352, 352/1, 352/4, 353, 397.
predložitev dokumentacije - konkretizacija kršitev - obračun davkov in prispevkov - zakonski znaki prekrška - plačilni nalog izdan v postopku o prekrških - določnost plačilnega naloga
Iz izdanega PN z dne 29. 7. 2015 se zavezanki, torej pravni osebi in obema odgovornima osebama očita opustitev ravnanja, ki je za zavezance kot zapovedna norma predpisano v določbi prvega odstavka člena 17 ZFU in iz katere izhaja, da uradna oseba lahko zahteva od zavezanca in osebe, ki je dolžna sporočiti podatke in predložiti listine, dokumente in druge zapise, da v določenem roku in na določenem kraju sporoči kateri koli podatek ali predloži dokument, potreben za opravljanje nalog finančne uprave, ne glede na obliko, v kateri se nahaja, oseba pa na zahtevo uradne osebe sporoči tudi podatke o osebi, pooblaščeni za opravljanje poslov, pri opravljanju katerih naj bi bila storjena kršitev predpisov. Ta norma torej zapoveduje določeno aktivnost davčnih zavezancev, torej predložitev ustreznih podatkov, opustitev takega ravnanja pa je sankcionirana po 2. točki prvega odstavka člena 95 ZFU z izrekom tam predpisane globe za pravno osebo oziroma v tretjem odstavku člena 95 ZFU za odgovorno osebo. Strinjati se je s pritožbo, da takšne pasivnosti davčnega zavezanca, ki pomeni kršitev zapovedne norme iz prvega odstavka člena 17 ZFU in je sankcionirana v določbah člena 95 istega zakona ni mogoče enačiti z zapovedno normo po členu 353 ZDavP-2 iz katere v prvem odstavku izhaja obveznost zavezanca (prvi in četrti odstavek člena 352 istega zakona) na predložitev obračuna prispevkov za socialno varnost najpozneje do 15. dne v mesecu, oziroma plačilo najpozneje do 20. dne v mesecu za pretekli mesec in da mora zavezanec predložiti obračun davčnih odtegljajev davčnemu organu in plačati prispevke za socialno varnost v roku, kot je določen za akontacijo dohodnine od dohodkov. Kršitev te zapovedne norme pa je sankcionirana po 2. točki prvega odstavka člena 397 istega zakona in se glasi na nepredložitev obračuna davčnega odtegljaja oziroma na nepredložitev obračuna davčnega odtegljaja na predpisan način in v predpisanih rokih. Ne očita se torej pravni osebi kot davčni zavezanki, da ni na predpisan način oziroma v predpisanem roku predložila obračuna davčnega odtegljaja, kot to napačno razloguje prvo sodišče, kajti le v tem primeru bi moral pristojni organ v odločbi tako ravnanje pravne osebe sankcionirati tudi s poimensko navedbo delavcev, torej konkretizirati, za katere zaposlene delavce, ki jim je pravna oseba kot delodajalec izplačala plače, obrazec na predpisan način oziroma v predpisanem roku ni bil izpolnjen oziroma dostavljen pristojnemu organu.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe - pritožba zoper sklep o ustavitvi postopka - taksne oprostitve na podlagi zakona - oprostitev plačila sodne takse
ZST-1 od zadnje novele (ZST-1C), ki je začela veljati 11. 11. 2016 (torej pred vložitvijo obravnavane pritožbe), določa, da se sodna taksa med drugim ne plača v postopkih odločanja o pritožbi zoper sklep o ustavitvi postopka zaradi domneve umika tožbe ali pravnega sredstva iz razloga neplačane takse.
Ker tožena stranka takšne sodne takse ni bila dolžna plačati, je napačna odločitev, da se, zaradi ne plačila, njena pritožba šteje za umaknjeno. Višje sodišče jo je zato razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP). Prav tako je razveljavilo plačilni nalog, s katerim je bila sporna sodna taksa toženi stranki naložena v plačilo.
Pritožnica skuša skozi splošne določbe 92. člena SZ-1 o dolžnostih lastnika stanovanja (apartmaja), na obtoženega E. P. nasloviti očitek kršitve dolžnostnega ravnanja, ki pa zadeva koncesionarja na podlagi določb Zakona o varstvu okolja, Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (v nadaljevanju Uredba), Koncesijske pogodbe o izvajanju obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom na območju občine V. št. 353-02-..., sklenjene med Republiko Slovenijo kot koncedentom in D. d. o. o., kot koncesionarjem z dne 19. 1. 2007 (v nadaljevanju Koncesijska pogodba), dodatka št. 1 k pogodbi ter Pravilnika o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov (v nadaljevanju Pravilnik). Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje pod točko 20 obrazložitve izpodbijane sodbe, uporabnik dimnikarske storitve obtoženi E. P. v času od leta 2006 do 15. 1. 2012 koncesionarju ni onemogočal oprave koncesionarske storitve. Še več, kot je bilo ugotovljeno v dokaznem postopku, temu pa tudi pritožnica ne oporeka, koncesionar ne le, da svoje vsakoletne obveznosti ni opravil, tudi uporabnikom ni pošiljal obvestil o napovedani storitvi.
Iz opisa izhaja, da je obtoženec hudo telesno poškodoval oškodovanca iz malomarnosti na način, da ga je z motornim vozilom na njivi prevozil. V opisu navedena "premajhna varnostna razdalja" ne predstavlja dolžnostnega ravnanja v smislu kršitve pravil cestnega prometa (konkretno 44. člena Zakona o pravilih cestnega prometa - v nadaljevanju ZPrCP, ki ga pogreša pritožba, ki se na področju nesreče ne uporabljajo, ker gre za površino, na kateri se ne odvija javni promet, kot bo obrazloženo v nadaljevanju), ampak predstavlja opustitev potrebne previdnosti in obvladovanja vozila v smislu varnega zasledovanja z varno zaustavitvijo pred zasledovanim voznikom motornega kolesa, to je oškodovancem, kar predstavlja pravno relevantno dejstvo glede ugotavljanja obtoženčeve krivde za povzročitev hude telesne poškodbe oškodovanca. Definicijo prometne nesreče ureja 109. člen ZPrCP. V obravnavanem primeru je bilo kaznivo dejanje sicer storjeno z motornim vozilom, vendar na njivi, torej v okoliščinah, ki niso značilne za javni cestni promet, zato obtoženčevo ravnanje ustreza biti kaznivega dejanja povzročitve hude telesne poškodbe iz malomarnosti in ne povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. Ob takšnem razumevanju opisa kaznivega dejanja v pritožbi pogrešana blanketna pravna norma ne predstavlja zakonskega znaka obtoženemu očitanega kaznivega dejanja hude telesne poškodbe.
Stvarna služnost na nepremičnini ni ustanovljena v korist določene osebe, ampak v korist gospodujoče nepremičnine. Zato glede izvrševanja ne more biti omejena samo na osebo vsakokratnega lastnika, ampak se razteza na vse, ki gospodujoče zemljišče uporabljajo. Posledično tudi za priposestvovanje stvarne služnosti ni pomembno, kdo - lastnik gospodujočega zemljišča ali morda posestnik tega zemljišča s soglasjem njegovega lastnika - jo izvršuje. Prav tako se na služnost, priposestvovano v korist gospodujoče nepremičnine, lahko sklicuje vsakdo, ki gospodujočo nepremičnino uporablja, tudi tožena stranka, ki sicer ni njena lastnica, v pravdi zaradi protipravnega vznemirjanja lastninske pravice lastnika služeče nepremičnine, in sicer z ugovorom, da vznemirjanje v konkretnem primeru ni protipravno.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - odločanje o ugovoru zoper plačilni nalog pred odločitvijo o taksni oprostitvi - predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopolna vloga
Dejstvo je, da je tožena stranka hkrati z ugovorom zoper plačilni nalog vložila tudi predlog za oprostitev plačila sodne takse. O tem predlogu sodišče prve stopnje ni moglo odločiti hkrati z odločitvijo o ugovoru zoper plačilni nalog, saj tedaj ta predlog (še) ni bil popoln. V nadaljevanju postopka bo zato moralo toženo stranko pozvati, da ga dopolni tako, da bo vseboval vse podatke iz drugega odstavka 12. člena Zakona o sodnih taksah. Šele po tem bo o njem lahko odločilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00007394
ZKP člen 128, 314, 371, 371/1, 371/1-11. KZ-1 člen 228, 228/1. - člen 74, 74/6.
zakonski znaki kaznivega dejanja - poslovna goljufija - snemanje glavne obravnave - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe
Obrambi je bilo pojasnjeno, da je bila glavna obravnava v skladu s tretjim odstavkom 314. člena ZKP posneta le v delu zaključnih besed strank, za poslušanje avdio posnetka pa mora obramba predložiti osebno kvalificirano digitalno potrdilo ter sodišču sporočiti davčno številko, s katero bo zagovorniku možno dodeliti dostop do zvočnega posnetka. Navedeno je v skladu z določbo šestega odstavka 74. člena Sodnega reda, zato pritožbena izvajanja, ki sodišču prve stopnje očitajo kršitev pravice do poštenega sojenja in kršitev pravice do pritožbe, niso utemeljena.
Finančno stanje družbe H... P. S. d.o.o. je torej v opisu kaznivega dejanja v izreku sodbe prikazano drugače kot ga sodišče prve stopnje ugotavlja v razlogih sodbe. Gre za odločilno dejstvo, na podlagi katerega se sklepa o tem, v kakšnem finančnem stanju je bila gospodarska družba ob sklenitvi pogodbe in ali je obdolženi to finančno stanje ter njegovo perspektivo oškodovanki prikazal resnično ali lažnivo, pri čemer naj bi slednje storil z goljufivim namenom, da oškodovanka z njim sklene posojilno pogodbo za znesek, ki ga že ob sklenitvi pogodbe ni nameraval vrniti.
krajevna in stvarna pristojnost - spor v zvezi s stečajnim postopkom - koneksnost - vpliv na obseg stečajne mase
Odločilno merilo za presojo, ali gre za spor, ki je v zvezi s tečajnim postopkom, je vprašanje koneksnosti oz. možnega učinka odločitve v pravdi na stečajni postopek, konkretno na stečajno maso. Če je odgovor pritrdilen, ker bi odločitev vplivala na obseg stečajne mase, iz katere se bodo poplačali upniki v stečajnem postopku, je treba spor opredeliti kot spor v zvezi s stečajnim postopkom. Narava spora na tako presojo ne vpliva, saj lahko v zvezi s stečajnim postopkom nastanejo po vsebini različni spori, pa vendarle prevlada kriterij koneksnosti, ki zahteva koncentracijo vseh postopkov na območju stečajnega sodišča.
spor majhne vrednosti - vročanje tožbe v odgovor - vročanje na delovno mesto - delna sodba na podlagi pripoznave - dovoljeni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - fikcija vročitve
Ker je sodbo na podlagi pripoznave v postopku v sporu majhne vrednosti mogoče izpodbijati zgolj zaradi bistvenih kršitev določb postopka, višje sodišče drugih pritožbenih navedb glede napačne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja ni presojalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00003256
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 451, 452, 453. ZIZ člen 62, 62/2.
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - prekluzija v postopku v sporih majhne vrednosti - priznani stroški predpravdnega zahtevka - potrebnost stroškov
V postopku, ki se začne na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, predlog upnika (kasneje tožeče stranke) šteje kot tožba, odgovor dolžnika (kasneje tožene stranke) pa kot odgovor na tožbo, obe stranki pa imata po razveljavitvenem sklepu in odločitvi, da se bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku, pravico, da vložita še eno pripravljalno vlogo, v kateri lahko navajata dejstva in dokaze.
Stroške predpravdnega zastopanja, ki so nastali v zvezi z njeno pripravo, je mogoče kvalificirati kot potrebne, če je izpolnjen kriterij neposredne povezave s predmetom spora.