Pritožnica skuša skozi splošne določbe 92. člena SZ-1 o dolžnostih lastnika stanovanja (apartmaja), na obtoženega E. P. nasloviti očitek kršitve dolžnostnega ravnanja, ki pa zadeva koncesionarja na podlagi določb Zakona o varstvu okolja, Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (v nadaljevanju Uredba), Koncesijske pogodbe o izvajanju obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom na območju občine V. št. 353-02-..., sklenjene med Republiko Slovenijo kot koncedentom in D. d. o. o., kot koncesionarjem z dne 19. 1. 2007 (v nadaljevanju Koncesijska pogodba), dodatka št. 1 k pogodbi ter Pravilnika o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov (v nadaljevanju Pravilnik). Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje pod točko 20 obrazložitve izpodbijane sodbe, uporabnik dimnikarske storitve obtoženi E. P. v času od leta 2006 do 15. 1. 2012 koncesionarju ni onemogočal oprave koncesionarske storitve. Še več, kot je bilo ugotovljeno v dokaznem postopku, temu pa tudi pritožnica ne oporeka, koncesionar ne le, da svoje vsakoletne obveznosti ni opravil, tudi uporabnikom ni pošiljal obvestil o napovedani storitvi.
Vročilnica je javna listina, ki dokazuje vročitev. Ta dokaz je sicer mogoče izpodbiti, a le z določno in z dokazi podprto trditveno podlago o razlogih za njeno neverodostojnost. Breme, da dovolj konkretizirano izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice, je bilo na toženi stranki. Zgolj s pavšalnim ugovorom, da sodbe ni prejela, mu ni zadostila.
krajevna in stvarna pristojnost - spor v zvezi s stečajnim postopkom - koneksnost - vpliv na obseg stečajne mase
Odločilno merilo za presojo, ali gre za spor, ki je v zvezi s tečajnim postopkom, je vprašanje koneksnosti oz. možnega učinka odločitve v pravdi na stečajni postopek, konkretno na stečajno maso. Če je odgovor pritrdilen, ker bi odločitev vplivala na obseg stečajne mase, iz katere se bodo poplačali upniki v stečajnem postopku, je treba spor opredeliti kot spor v zvezi s stečajnim postopkom. Narava spora na tako presojo ne vpliva, saj lahko v zvezi s stečajnim postopkom nastanejo po vsebini različni spori, pa vendarle prevlada kriterij koneksnosti, ki zahteva koncentracijo vseh postopkov na območju stečajnega sodišča.
ZVEtL člen 3, 9, 12, 12, 12/1, 12/2, 18, 18/1. OZ člen 169, 190.
vzpostavitev etažne lastnine - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - pogodbena hipoteka na nevknjiženi nepremičnini - pridobitelj posameznega dela stavbe - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - kršitev načela ne bis in idem - oprava naroka v nepravdnem postopku
Sodišče prve stopnje je v zvezi s prehodom bremen ob vzpostavitvi etažne lastnine spregledalo, da hipoteki z ID znakoma 131. in 133. nista bili ustanovljeni na podlagi sodnega sklepa o izvršbi (drugi odstavek 12. člena ZVEtL). Glede na navedeno morata predmetni hipoteki v skladu s splošnim pravilom iz prvega odstavka 12. člena ZVEtL preiti na vse posamezne etažne dele.
spori majhne vrednosti - nedopustne pritožbene novote - očitek protispisnosti - priznana dejstva
Vse navedeno pomeni pritožbene novote s katerimi skuša tožena stranka izpodbiti s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje. Tožena stranka ničesar od navedenega v postopku na prvi stopnji ni trdila. Poleg tega nič od navedenega na odločitev ne more vplivati. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo za priznane navedbe tožeče stranke, da je opravila špedicijske storitve za toženo stranko in da slednja opravljenih storitev po količini ali kvaliteti ni nikoli reklamirala. To so ključne ugotovitve, ki utemeljujejo zahtevek tožeče stranke. Kot opozarja odgovor na pritožbo so vsa nadaljnja razglabljanja o tem, komu je bil poslan račun in kdo ga je zavrnil, povsem nepotrebna. Argumenti, ki jih podaja pritožba tako, celo če bi bili utemeljeni, odločitve sodišča prve stopnje ne bi mogli spremeniti.
opis dejanskega stanja v plačilnem nalogu - sklicevanje na vsebino listin - delo na črno
V konkretnem primeru torej ne gre za situacijo, ko bi storilcu PN ne bilo mogoče izdati in vročiti takoj na kraju samem, kajti v tem primeru se mu PN vroči po določbah ZP-1, hkrati s PN (iz določbe prvega odstavka člena 57 ZP-1) pa se ob tej priložnosti storilcu vroči tudi kratek opis dejanskega stanja prekrška z navedbo dokazov, če ta ni že naveden v plačilnem nalogu, kar povsem utemeljeno izpostavlja tudi pritožba. Zato je povsem dovolj, da se je prekrškovni organ v izdanem PN glede opisa dejanskega stanja skliceval na zapisnik o nadzoru nad delom na črno, katerega ugotovitve je prvo sodišče le selektivno (ne pa v vseh bistvenih delih) povzelo v izrek izpodbijane sodbe in posledično nepravilno zaključilo, da opis ni dovolj konkretiziran.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00004002
URS člen 22. KZ-1 člen 86, 86/11.
način izvršitve kazni zapora - alternativni način izvršitve kazni zapora - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih - pravočasna dopolnitev predloga - pomanjkljivo obrazložena odločba - pravica do enakega varstva pravic - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - vročanje vloge v odgovor - načelo kontradiktornosti
V skladu z uveljavljeno sodno prakso se vloge oz. predlogi, ki so podani znotraj zakonsko določenega roka, obravnavajo kot ena sama vloga, kar pomeni, da se mora sodišče opredeliti do vseh navedb, ki jih v takih vlogah navaja vlagatelj, kolikor so te odločilne za odločitev v zadevi.
Sodišče se mora seznaniti z vsemi navedbami strank ter se do njih, če so dopustne in za odločitev pomembne, v obrazložitvi sodne odločbe tudi ustrezno opredeliti.
Tudi v postopku alternativne izvršitve kazni skladno z 22. členom Ustave RS in prvim odstavkom 16. člena ZKP mora biti spoštovano načelo kontradiktornosti, četudi 129.a člen ZKP, ki ureja postopek alternativne izvršitve kazni, izrecno ne določa, da sodišče predlog obsojenca za alternativni način izvršitve kazni vroči nasprotni stranki in tudi ne, da mora biti obsojencu dana možnost, da se seznani z mnenjem tožilstva. Glede na načelo kontradiktornosti mora imeti stranka možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo, kar po presoji pritožbenega sodišča vključuje tudi pravico stranke, da se izjavi o navedbah nasprotne stranke, kar pa je pogojeno z vročanjem ene vloge nasprotni stranki, ki lahko nanjo odgovori.
Iz opisa izhaja, da je obtoženec hudo telesno poškodoval oškodovanca iz malomarnosti na način, da ga je z motornim vozilom na njivi prevozil. V opisu navedena "premajhna varnostna razdalja" ne predstavlja dolžnostnega ravnanja v smislu kršitve pravil cestnega prometa (konkretno 44. člena Zakona o pravilih cestnega prometa - v nadaljevanju ZPrCP, ki ga pogreša pritožba, ki se na področju nesreče ne uporabljajo, ker gre za površino, na kateri se ne odvija javni promet, kot bo obrazloženo v nadaljevanju), ampak predstavlja opustitev potrebne previdnosti in obvladovanja vozila v smislu varnega zasledovanja z varno zaustavitvijo pred zasledovanim voznikom motornega kolesa, to je oškodovancem, kar predstavlja pravno relevantno dejstvo glede ugotavljanja obtoženčeve krivde za povzročitev hude telesne poškodbe oškodovanca. Definicijo prometne nesreče ureja 109. člen ZPrCP. V obravnavanem primeru je bilo kaznivo dejanje sicer storjeno z motornim vozilom, vendar na njivi, torej v okoliščinah, ki niso značilne za javni cestni promet, zato obtoženčevo ravnanje ustreza biti kaznivega dejanja povzročitve hude telesne poškodbe iz malomarnosti in ne povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. Ob takšnem razumevanju opisa kaznivega dejanja v pritožbi pogrešana blanketna pravna norma ne predstavlja zakonskega znaka obtoženemu očitanega kaznivega dejanja hude telesne poškodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STVARNO PRAVO
VSM00003765
ZTLR člen 72, 72/1. ZPP člen 8, 310, 310/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 340. ZST-1 člen 13, 34a.
priposestvovanje lastninske pravice - zakonita posest - desetletna priposestvovalna doba - dobra vera - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena - sodna poravnava - pravni naslov za pridobitev (so)lastninske pravice - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe - razlogi od odločilnih dejstvih - kršitev pravice do izjave v postopku - kršitev načela kontradiktornosti postopka - odločba o stroških postopka v sodbi - poseben sklep o stroških postopka - rok za vložitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Stališče pritožbe, da je nujni pogoj za dobrovernost priposestvovalca obstoj zakonitega temelja, in to (celo) takšnega, ki naj bi privedel do vknjižbe lastninske pravice v zemljiško knjigo, je materialnopravno zmotno.
Sodna poravnava pomeni pravnomočen izvršilni naslov, kar pomeni da so toženci s sodno poravnavo pridobili možnost, da svojo terjatev, torej izročitev lesa, izsilijo v izvršilnem postopku.
Dejstvo je, da je tožnik na podlagi sodne poravnave pridobil veljaven pravni naslov za pridobitev solastninske pravice na vseh obravnavanih nepremičninah. Na kakšen način pa bo uveljavljal vpis svoje pravice v zemljiško knjigo, torej s tožbo na izstavitev ZK listine, ali na pravnem naslovu prisposestvovanja pa je njegova odločitev.
Nima prav pritožba, da odločitev v nepravdnem postopku o načinu delitve nepremičnine predstavlja pravnomočen izvršilni naslov v postopku ugotavljanja pridobitve lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, kvečjemu predstavlja oviro za ponovno odločanje o delitvi nepremičnine.
spor majhne vrednosti - vročanje tožbe v odgovor - vročanje na delovno mesto - delna sodba na podlagi pripoznave - dovoljeni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - fikcija vročitve
Ker je sodbo na podlagi pripoznave v postopku v sporu majhne vrednosti mogoče izpodbijati zgolj zaradi bistvenih kršitev določb postopka, višje sodišče drugih pritožbenih navedb glede napačne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja ni presojalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00003256
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 451, 452, 453. ZIZ člen 62, 62/2.
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - prekluzija v postopku v sporih majhne vrednosti - priznani stroški predpravdnega zahtevka - potrebnost stroškov
V postopku, ki se začne na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, predlog upnika (kasneje tožeče stranke) šteje kot tožba, odgovor dolžnika (kasneje tožene stranke) pa kot odgovor na tožbo, obe stranki pa imata po razveljavitvenem sklepu in odločitvi, da se bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku, pravico, da vložita še eno pripravljalno vlogo, v kateri lahko navajata dejstva in dokaze.
Stroške predpravdnega zastopanja, ki so nastali v zvezi z njeno pripravo, je mogoče kvalificirati kot potrebne, če je izpolnjen kriterij neposredne povezave s predmetom spora.