pravica družbenika do informacije in vpogleda - odklonitveni razlogi
Glede na zakonsko široko zastavljeno pravico družbenika do informacij je treba omejitev te pravice razlagati zelo ozko. Možna je le v izjemnih primerih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00004376
ZPP člen 353.
posojilna pogodba - vračilo posojila - sprememba družbene pogodbe - zakoniti zastopnik družbe z omejeno odgovornostjo
Glede na trditveno podlago tožene stranke je odločilno, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnica zakonitemu zastopniku tožene stranke povedala za podaljšanje roka za vračilo posojila in da pisno soglasje ni bilo potrebno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00003833
OZ člen 619, 642, 642/2. ZPP člen 4, 216, 236a.
podjemna pogodba - dolžnost plačila - določitev plačila in izplačilo - plačilo, ki ustreza vrednosti dela - primerno plačilo - prosti preudarek - pisna izjava priče - dokaz z zaslišanjem prič - načelo neposrednosti - pobotni ugovor
Skladno z 216. členom ZPP je sodišče ceno 10,40 EUR na uro, ki jo je obračunala tožeča stranka, ugotovilo kot primerno glede na to, da so iz cenika suhomontažnih sistemov sekcije gradbincev Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije razvidne cene montažne (16,80 EUR) oz. režijske ure (18,90 EUR) bistveno višje. Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, saj je slednja cena skladna z določbo drugega odstavka 642. člena OZ, ki določa, da če plačilo ni določeno, ga določi sodišče tako, da ustreza vrednosti dela, za tak posel običajno potrebnemu času kot tudi za to vrsto dela običajnemu plačilu.
Pisna izjava predlagane priče se lahko uporabi kot dokaz samo, če je pridobljena skladno z 236.a členom ZPP. V konkretnem primeru se je sodišče prve stopnje odločilo, da bo izvedlo predlagani dokaz (zaslišanje priče) in jo povabilo na narok. Priča izostanka ni opravičila, ampak je po lastni odločitvi poslala pisno izjavo brez poziva ali soglasja sodišča o tem. Kršitev načela neposrednosti bi bila, če bi sodišče njeno izjavo upoštevalo brez da bi bile izpolnjene predpostavke iz 236.a člena ZPP.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - razlaga izreka sodne odločbe - opredelitev terjatve
Sicer drži, da postane pravnomočen le izrek odločbe, ne pa tudi njena obrazložitev, vendar pa pritožbeno sodišče opozarja, da za izvršitev sodne odločbe ni bistven zgolj in samo njen izrek oziroma njegov jezikovni pomen, odločilno je, da v izreku vsebovani opis dolžnikove obveznosti do upnika omogoča opredelitev upnikove terjatve.
Ker je izrek izvršilnega naslova v delu, ki se glasi: "... v delnicah Republike Slovenije...", jezikovno mogoče razumeti na dva načina: "... v delnicah, ki jih ima Republika Slovenija...", ali pa: "... v delnicah, ki jih izda Republika Slovenija...", ga je treba razložiti v povezavi z obrazložitvijo sodbe in sklepa (vključno z obrazložitvijo sodbe in sklepa višjega sodišča), tako da je bila prisojena odškodnina v delnicah, ki jih ima Republika Slovenija.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00004180
ZPrCP člen 3, 107, 107/1.. KZ-1 člen 257, 257/1.
preizkus alkoholiziranosti - kaznivo dejanje zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - dokazna ocena zagovora - dokazna ocena izpovedbe prič
Nobenega dvoma zato ni, da sta obdolženca zakonito opravila pri oškodovancu kot tožilcu preizkus alkoholiziranosti, saj sta imela pooblastila za tako ravnanje v ZPrCP določbah prvega odstavka 107. člena in v 3. členu istega zakona. Ravnala sta torej v mejah uradnih pravic. Sodišče prve stopnje se zato pravilno in utemeljeno sklicuje na sodbo in sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 307/2009 z dne 4. 3. 2010, iz katere izhaja, da policija lahko zaradi ugotovitve, ali ima udeleženec v cestnem prometu v organizmu alkohol ali več alkohola, kot je dovoljeno, odredi preizkus s sredstvi in napravami za ugotavljanje alkohola tudi po tem, ko je po prekršku s takšno vožnjo prenehal, ne glede na to, kje se v takšnem trenutku nahaja. To pa torej pomeni, da četudi bi obdolženca sledila oškodovancu kot tožilcu na makadamsko pot, ki bi bila, kot skuša prikazati pritožba, del dvorišča, ki ni namenjen javnemu prometu, lahko opravila postopek za preizkus alkoholiziranosti. Vsaka drugačna razlaga zakonskih določb bi namreč privedla do absurdnih položajev, ko bi na primer voznik, ki bi vozil na način, ki bi vzbudil pri policiji sum, da vozi pod vplivom alkohola, že s tem, ko bi zapeljal z javne ceste na drugo površino, na primer travnik, lahko preprečil ugotavljanje, ali je storil prekršek ali kaznivo dejanje oziroma ali je vozil pod nedovoljenim vplivom alkohola.
NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00048340
ZNP člen 70, 71. ZZDej člen 49. ZZdrS člen 5, 20. URS člen 35, 51, 51/3. OZ člen 179. ZDoh-2 člen 27. ZOR člen 277. ZPP člen 72, 72/2, 72/6, 291. ZST-1 člen 18, 39.
prisilna hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - postopek o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah - pogoji za pridržanje - presoja pogojev - zdravniška služba - opravljanje zdravniške službe - zdravniška specializacija - nepooblaščena oseba - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - vmesna sodba - vezanost na pravnomočno vmesno sodbo - povrnitev nepremoženjske škode - pravica do prostovoljnega zdravljenja - povrnitev premoženjske škode - denarna odškodnina - višina denarne odškodnine - plačilo dohodnine od izplačane odškodnine - pravočasnost zahteve za izločitev sodnika - plačilo sodne takse - obveznost plačila sodne takse
Tožnici prostosti ni odvzela pooblaščena oseba oziroma presoje pogojev za prisilno hospitalizacijo, ki je medicinsko vprašanje, ni opravil zdravnik, ampak zdravniški specializant, ki sme opravljati zdravniško službo, za katero specializira, le pod vodstvom in z odgovornostjo mentorja.
Vmesna sodba ima prekluziven učinek, v postopku odločanja o višini je sodišče vezano na pravnomočno vmesno sodbo, zato načeloma ne more več obravnavati ugovorov, ki se nanašajo na podlago tožbenega zahtevka, tudi če jih tožena stranka pred izdajo vmesne sodbe ni podala.
Pravica do prostovoljnega zdravljenje obsega tudi pravico do odklonitve zdravljenja. Neupoštevanje odklonitve zdravljenja je utemeljeno samo, če bolnik nima več sposobnosti oblikovanja pravno relevantne volje glede zdravljenja. Zdravljenje proti volji bolnika je v takem primeru, tudi če pride do ogrožanja zdravja in življenja ali povzročanja velike škode sebi ali drugim, nedopustno in posledično protipravno.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - subjektivni pogoj za izdajo začasne odredbe - skrivanje premoženja
Dogovorjeno je bilo, da bo prvodolžnik denar investiral v nepremičnino k.o. Y in da bo tako posojena sredstva vrnil upniku po prodaji nepremičnine, upnik pa bo imel tudi pravico do udeležbe pri dobičku, tega pa sedaj noče storiti, saj je kupnina na materinem transakcijskem računu, ki vsakršno poplačilo upnika zavrača. To utegne konstituirati dejanski stan razpolaganja z dolžnikovim premoženjem. Zato se višjemu sodišču v konkretni zadevi vprašanje zemljiškoknjižnega stanja in dejanskega lastništva nepremičnine k.o. Y kaže kot nepopomebno pri presoji subjektivnega pogoja. Premoženje lahko predstavlja tudi kupnina, do katere naj bi bila po dogovoru med upnikom in prvodolžnikom soupravičena prav prvodolžnik in upnik. To pa so trditve o pravno pomembnih dejstvih, ki se nanašajo na vprašanje razpolaganja z dolžnikovim premoženjem, na katere sodišče prve stopnje ni odgovorilo.
navidezna (simulirana) pogodba - načelo dobre vere in poštenja
Navidezna - simulirana pogodba sodi v kategorijo poslov, pri katerih volja ni resnična. Stranki hočeta, da posel nastane le navidez, na zunaj. Za stranki posel ne velja. Običajno je navidezna pogodba zoper načela dobre vere in poštenja. Bistveno za navidezen posel je, da se pogodbeni stranki strinjata glede njene navideznosti, kar pomeni, da obstaja zavestno razhajanje med voljo in izjavo pri obeh pogodbenih strankah. Takšnega razhajanja sodišče prve stopnje iz izvedenih dokazov ni ugotovilo in tega tudi iz trditev tožene stranke ni zaključiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00003127
ZPP člen 214, 214/2, 243, 286, 286/1.
odškodnina - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - vmesna sodba - temelj zahtevka - višina tožbenega zahtevka - dokazna pravila - predujem za izvedbo dokaza z izvedencem - opustitev izvedbe dokaza z izvedencem
Sodišče prve stopnje je po tem, ko tožnik predujma za postavitev izvedenca medicinske stroke ni založil, glede na relativno enostavno poškodbo in potek zdravljenja ter obseg toženčevega (ne)nasprotovanja lahko samo presodilo, katere tožnikove navedbe o telesnih bolečinah in nevšečnostih ter strahu so izkazane s predloženo medicinsko dokumentacijo in izvedenimi dokazi. Za to ni bilo potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga (243. člen ZPP). Tveganje, da zaradi opustitve izvedbe dokaza z izvedencem obseg zdravljenja in z njim vezanih nevšečnosti ne bo v celoti ugotovljen, je bilo torej na tožniku.
opravičena korist - trditveno breme - nedovoljene pritožbene novote - pravni interes - pravni interes za pregled spisa - pravica do pregleda in prepisovanja spisa - vpogled v spis - stranska intervencija
S tem ko je sodišče v celoti zavrnilo predlagateljičin predlog za pregled spisa, je zavrnilo tudi njen predlog za prepis spisa, saj je prepisovanje spisa smiselno pogojeno s predhodno dovolitvijo pregleda spisa in ga brez slednje niti ni mogoče opraviti.
Brez izkazane opravičene koristi tudi njen naknadni predlog za pregled in kopiranje spisa ni utemeljen.
Oseba, ki prosi za pregled spisa, mora že v vlogi navesti in utemeljiti dejstva in okoliščine, ki izkazujejo njeno opravičeno korist za vpogled v spis in prepis listin ter ta dejstva in okoliščine tudi izkazati z ustreznimi dokazi.
Ker je tožeča stranka s stopnjo prepričanja dokazala, da je bila med pravdnima strankama sklenjena posojilna pogodba, se je dokazno breme, ki ga je po pravilih o materialnem dokaznem bremenu nosila tožeča stranka, procesno prevalilo na toženca, ki bi moral z nasprotnim dokazom dokazati, da je bil prejeti znesek v višini 6.000,00 EUR namenjen za plačilo dela, ki ga je toženec opravil za tožečo stranko. Vendar pa toženec tega bremena ni zmogel.
ZASP člen 81, 130, 130/1, 146, 147, 156, 156/4. ZASP-B člen 26, 26/4. - člen 3, 3/1. ZDDV-1 člen 33, 33/6, 40, 81.
nadomestilo za uporabo fonogramov - skupni sporazum o višini nadomestil - javno priobčevanje komercialnih fonogramov - začasna tarifa - tarifa zavoda ipf - primerno denarno nadomestilo - nedoločen pravni pojem - nadomestilo za neupravičeno uporabo fonograma - plačilo davka na dodano vrednost od nadomestila za uporabo fonogramov - obdavčljivi dogodek
Od uveljavitve ZASP-B tožeča stranka tarife za uporabo fonogramov ne more enostransko določati. S četrtim dostavkom 156. čl. ZASP je - izključno za primer, da tarifa še ni bila določena - predvideno, da tožeča stranka (tudi po uveljavitvi ZASP-B) lahko določi začasno tarifo.
Pritožbeno sodišče ne soglaša z ugotovitvijo, da po prenehanju veljavnosti Skupnega sporazuma in med pravdnima strankama sklenjene pogodbe materialna podlaga za določitev nadomestila za uporabo fonogramov v komercialnih radijskih programih ne obstaja. Začasna tarifa, ki se je uporabljala pred sklenitvijo Skupnega sporazuma (objavljena v Uradnem listu 53/2005), s sklenitvijo Skupnega sporazuma ni prenehala veljati. Zgolj uporabljala se v času, ko je bilo razmerje urejeno s Skupnim sporazumom (2. odstavek prvega člena Tarife), ni.
Že sodišče prve stopnje se je izreklo, da se z argumentom, da se je na radijskih valovih in po internetu istočasno predvajala ista glasba, tožena stranka plačilu za internetno predvajanje ne more uspešno upreti. Gre za drugo sredstvo priobčevanja fonogramov (pritožnik internetno predvajanje opredeljuje za sekundarno retransmisijo), drug in širši krog poslušalcev kot pri radiodifuznem oddajanju. Ni pomembno, da tožena stranka glasbo, ki je objavljena v dveh medijih (radiodifuzno in internetno oddajanje) predvaja le enkrat, z enim fonogramom. Bistven je krog poslušalcev, ki mu je sredstvo, s katerim je glasba predvajana, dosegljivo in poslušanost ter promet, ki ga s tem doseže.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00003290
ZPSPP člen 14. ZOR člen 145. ZPP člen 30, 30/2, 30/2-3, 339, 339/2, 339/2-4, 339/2-14, 339/2-15.
povrnitev vlaganj v poslovni prostor - relativnost pogodbenega razmerja - najemna pogodba - podnajem
Tožnik od pravnega naslednika lastnice hiše zahteva povračilo vlaganj v poslovni prostor. Pri tem se ni izkazal z najemno pogodbo, ampak je kot podnajemnik imel trgovino v prostorih, kar je najela najemnica. Ker ne uveljavlja obogatitvenega zahtevka, na podlagi pogodbe z najemnico ne more dobiti zatrjevanih dogovorjenih revaloriziranih vlaganj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00003088
OZ člen 134.
začasna odredba - regulacijska začasna odredba - predlog za izdajo začasne odredbe - poseg v osebnostne pravice posameznika - kršitev osebnostnih pravic - zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - svoboda izražanja - tisk - osebnostne pravice - osebni podatki - delna ugoditev predlogu
Tožnica zahteva vseobsegajočo prepoved prikazovanja, reprodukcije ter razširjanja spornega gradiva. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi takšna prepoved predstavljala pretiran poseg v pravico toženca do svobode izražanja, saj bi mu bilo s tem v bistvu onemogočeno pisanje o preteklem delovanju in poslovanju društva, katerega predsednik je. Takšni ugotovitvi tudi pritožnica obrazloženo ne oporeka. Glede njenega zavzemanja za delno ugoditev predlogu pa pritožbeno sodišče opozarja, da je naloga sodišča odločitev, ali je zahtevano varstvo utemeljeno ali ne. Sodišče ni niti dolžno niti upravičeno samo izoblikovati izreka o pravnem varstvu, ki bi sledil iz ugotovljenega dejanskega stanja. Tožnica v 1. točki predloga ni opredelila delov gradiva, katerih uporaba naj se prepove. Šele ob takšni opredelitvi pa bi lahko sodišče glede vsakega posameznega dela (listine, izraza, podatka, očitka) opravilo tehtanje med tožničinimi osebnostnimi pravicami na eni strani ter pravico do svobodnega izražanja toženca na drugi strani, nato pa po potrebi predlogu ugodilo le delno. Ker tožnica z oblikovanjem predloga takšne presoje ni omogočila, je sodišče prve stopnje predlog v 1. točki pravilno obravnavalo enotno ter ga iz zgoraj navedenih razlogov tudi utemeljeno zavrnilo.
pravica stranke do izjave - predlog za preložitev naroka - opravičljivi razlogi za preložitev naroka
Vabilo na narok, ki ga je toženec prejel v drugem sodnem sporu, brez dvoma ni okoliščina, o kateri toženec ne bi mogel pravočasno obvestiti sodišča. Tudi njegova udeležba na naroku pri drugem sodišču ne predstavlja nepremagljive ovire, ki bi mu lahko preprečila sodelovanje v tem postopku, saj bi si za svoje zastopanje lahko poiskal pooblaščenca. Za povrh toženec zatrjevanih razlogov za izostanek ne v prvem in ne v drugem primeru ni z ničimer izkazal. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ocenilo, da ni bilo zakonskih pogojev za ponovno preložitev obravnave.
odškodninska odgovornost države za delo sodišča - zavrženje predloga za obnovo postopka - prepozen predlog za obnovo postopka - pomanjkanje postulacijske sposobnosti
Tožnik je obstoj toženkine odškodninske odgovornosti utemeljeval s trditvami o nedopustnem ravnanju sodišča, ki je zavrglo predlog za obnovo postopka zaradi zamude roka oziroma zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti. Ker pristojno delovno sodišče iz razlogov na strani tožnika ni presojalo, ali je podan uveljavljeni obnovitveni razlog (tj. kaznivo dejanje izvedenke in sodnice), morebitne pomanjkljivosti v ravnanju tožilstva niso mogle vplivati na pravilnost sodne odločitve.
Niti v določbah 6. člena ZIZ, niti v 270. členu ZPP, ki se na podlagi 15. člena ZIZ smiselno uporablja v izvršilnem postopku, ni predpisano, da bi lahko strokovni sodelavec ali sodniški pomočnik odločil o nadaljevanju izvršbe, ki je bila prekinjena zaradi začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave. Ta sklep ne pomeni zgolj procesno nadaljevanje postopka, ampak se z njim odloči tudi o obsegu nadaljevanja postopka v skladu z določbo 216. člena v zvezi s četrtim odstavkom 221.b člena ZFPPIPP. Glede na navedeno izpodbijani sklep ni vmesni procesni sklep iz druge alineje drugega odstavka 6. člena ZIZ, niti ni v drugem, tretjem in četrtem odstavku istega člena dano pooblastilo strokovnemu sodelavcu ali sodniškemu pomočniku za odločanje o tem vprašanju.
nedopustna pritožba - stranke zapuščinskega postopka - oporočni in zakoniti dediči - dednopravni zahtevek na izločitev iz zapuščine
Ker pritožnik ni potomec zapustnice, ni materialnopravno upravičen izločati dela premoženja iz njene zapuščine po 32. členu ZD, s tem pa ga tudi ni mogoče šteti za drugo osebo, ki uveljavlja kakšno pravico iz zapuščine, saj mora biti po 175. členu ZD izpolnjen pogoj, da takšna oseba uveljavlja pravico, ki ima dednopravno podlago.
pogodba o dobavi toplotne energije - obračun toplotnih stroškov - ključ delitve stroškov dobave toplote - pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga - pavšalni ugovori
Ureditev razmerij med porabniki in tudi določitev ključa za obračun prejete toplotne energije je v prvi vrsti v rokah samih porabnikov.
Tožena stranka je zatrjevala, da so bili na omrežje oz. toplotno postajo priključeni tudi drugi porabniki, ki naj bi jim tožeča stranka tudi že izdala potrebna soglasja. Teh trditev niti v postopku na prvi stopnji niti v pritožbi ni konkretizirala (komu je tožeča stranka izdala soglasje za priklop). Pritožbene trditve, da so neevidentirani porabniki izpolnjevali vse pogoje iz izdanih soglasij, manjkala jim je le ustrezna pogodba s tožnico, so tako povsem splošne in zato nepreizkusljive, sicer pa tožena stranka za te trditve tudi ni predlagala nobenega dokaza.
Morebitna kršitev postopka, po katerem se sprejema odločitev o postavitvi prometne signalizacije, sama po sebi še ne pomeni, da je bila postavitev cestnega ogledala na mesto, kjer stoji, samovoljna.
Četudi bi se izkazalo, da delček ogledala sega v zračni prostor nepremičnine, ki je v posesti tožnika, bi šlo za poseg neznatnega pomena - gre za neznatno spremembo dejanskega stanja, ki nima bistvenega praktičnega pomena zanj in predstavlja le neznatno oviranje izvrševanja tožnikove posesti.