vrnitev v prejšnje stanje - pripombe na cenitev nepremičnine
V izvršilnem postopku je dovoljena vrnitev v prejšnje stanje samo, če je zamujen rok za pritožbo ali ugovor. Vloga s pripombami na cenitveno poročilo ni pritožba ne ugovor.
ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravnomočnost - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - naknadno spremenjene okoliščine - zavrženje predloga
Ne da bi se kakorkoli spremenile (zatrjevane) okoliščine, na podlagi (oziroma zaradi) katerih je bil predlog vložen, o nobenem predlogu (zahtevi), o katerem je bilo že odločeno, ni moč (dopustno) ponovno odločati.
ponarejanje listin - uporaba krive listine - opis dejanja - oblike krivde
Uporaba krive listine se lahko stori z obema oblikama naklepa, torej direktnim in eventualnim, vendar pa je konkretizacija naklepa stvar obrazložitve, za sam opis dejanja v izreku pa zadostuje, da daje okvir za ugotavljanje določene vrste krivdne oblike. Kot je pravilno poudarilo prvostopenjsko sodišče, je bila njegova poglavitna naloga, presoja, ali je bilo pooblastilo z dne 16. 3. 2012 ponarejeno in če je bilo, ali je obdolženi pooblastilo uporabil kot pravo, zavedajoč se, da je ponarejeno.
ZDZdr člen 39, 39/1, 53.. URS člen 19, 19/1, 35, 51.
pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve
Nasprotni udeleženec ima v posledici osebnostne duševne motnje in škodljivega uživanja psihoaktivnih snovi hudo moteno presojo realnosti in ni sposoben obvladovati svojega ravnanja, pri čemer v zanj neugodnih situacijah stik z realnostjo povsem prekine, kar se odraža v izbruhih jeze, groženj in fizične agresije. V takem stanju pa nasprotni udeleženec v izpadih zoper druge huje ogroža zdravje drugih.
zvišanje preživnine - nove okoliščine - načelo največje otrokove koristi - zakonske zamudne obresti
Taka določitev začetka teka plačila zvišane preživninske obveznosti je v nasprotju z določbo 131.c člena ZZZDR, ki določa, da preživninski upravičenec lahko zahteva preživnino od trenutka, ko je bila vložena tožba za preživnino.
Ni sicer nujno, da predlagatelj navede listovne številke listin, za katere meni, da so nedovoljen dokaz oziroma izvirajo iz takšnega dokaza. Vsekakor pa mora biti listina konkretizirana v tolikšni meri, da ni nikakršnega dvoma o tem, na katero listino se predlog za izločitev nanaša.
kolektivni delovni spor - sodelovanje delavcev pri upravljanju - volitve članov sveta delavcev - bistvene kršitve določb postopka volitev
V zvezi z utemeljenostjo razloga za razveljavitev volitev v svet delavcu je Vrhovno sodišče RS že zavzelo stališče, da je zahtevek za razveljavitev volitev za člane sveta delavcev lahko uspešen le tedaj, če so bile podane bistvene kršitve postopka, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da niti ZSDU niti Pravilnik o volitvah predstavnikov zaposlenih v organe upravljanja, soupravljanja in nadzora JZ A. ne določata, da podatki o organizacijskih enotah, iz katerih izhajajo kandidati, na kandidatni listi oziroma glasovnici, ne bi smeli biti navedeni.
Ključno je vprašanje, ali je zabeleženi podatek o organizacijski enoti vplival ali bi lahko vplival na volilni rezultat. Trditveno in dokazno breme v zvezi s tem je na strani predlagatelja. Konkretnih navedb v tej smeri in dokazov zanje predlagatelj ni podal oziroma predložil, zato se je sodišče prve stopnje opredeljevalo do tega vprašanja izven podane trditvene podlage in še to na abstraktnem in ne na konkretnem nivoju.
ZKP člen 522, 522/1, 522/1-5, 524, 524/6, 527, 527/1.
prošnja za izročitev - ekstradicijski pripor
Sodišče prve stopnje se v sklepu, s katerim je zavrnilo prošnjo za izročitev zahtevane osebe Švicarski konfederaciji, utemeljeno sklicuje na določbo 5. točke prvega odstavka 522. člena ZKP, ki določa, da je pogoj za izročitev izpolnjen v primeru, da gre za izročitev zaradi izvršitve pravnomočno izrečene kazni ali varnostnega ukrepa, ko znaša kazen ali varnostni ukrep oziroma njun ostanek, ki ga je potrebno izvršiti, najmanj štiri mesece. Iz podatkov prošnje države prosilke izhaja, da je bila zahtevani osebi izrečena 19. 12. 2008 na Prevzgojnem sodišču brez porote Kantona Ženeva izrečena kazen štiri leta zapora zaradi kršitve Zveznega zakona o mamilih, in da je preostanek kazni, ki jo mora še prestati, 35 dni.
Zunajobravnavni senat sodišča prve stopnje pa je tudi pravilno ugotovil, da je zahtevana oseba s prestajanjem ekstradicijskega pripora od 15. 7. 2017 do 21. 8. 2017 v celoti prestala preostanek zaporne kazni v trajanju 35 dni, kolikor bi je morala prestati še v državi prosilki, in kar je bil tudi razlog za odpravo pripora zoper njo s sklepom preiskovalnega sodnika z dne 21. 8. 2017, ki ga je izdal na podlagi šestega odstavka 524. člena ZKP.
Obtoženka je v času inkriminiranih naročil realizirala kar 6 nakazil oškodovani družbi v skupnem znesku 3.410,00 EUR. Obtoženka se je torej tudi v inkriminiranem času držala dogovora, da ob naročilih plača višje zneske od vrednosti naročenega blaga, in čeprav so bili ti zneski v oškodovani družbi namenjeni za poravnavo preteklih obveznosti obtoženkine družbe (katerih kot rečeno dejanska višina ni bila z gotovostjo ugotovljena), gre slediti zagovoru obtoženke in zatrjevanjem obrambe, da ji pri tem z gotovostjo ni dokazano zavestno ravnanje s ciljem, da oškodovani družbi naročenega blaga ne bo plačala.
redno pravno sredstvo - pritožba - pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - izredno pravno sredstvo - postulacijska sposobnost - revizija - predlog za dopustitev revizije
Pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje ni dovoljena.
spor majhne vrednosti - protispisnost - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in samimi listinami (protispisnost) - protispisna ugotovitev
Vsebino listine je v tožbi povzela stranka, sodišče prve stopnje pa njene trditve v sodbi. Protispisnosti ni, ker je sodišče prve stopnje trditve stranke ustrezno povzelo. Vsebine listine, ki naj bi bila v sodbi nepravilno povzeta, sodišče prve stopnje v sodbi sploh ni povzemalo.
ZPP člen 70, 70-6, 247, 247/5, 343, 343/4, 413, 421, 421/1. ZZZDR člen 4, 115.
roditeljska pravica - izvrševanje roditeljske pravice - varstvo in vzgoja otroka - predodelitev otroka v vzgojo in varstvo drugemu od staršev - nova odločba o varstvu in vzgoji otroka - sprememba odločbe o varstvu in vzgoji otroka - selitev v tujino - otrokova korist - dopolnitev dokaznega postopka - izvedensko mnenje - zaslišanje izvedenca - stroški postopka - zahteva za izločitev izvedenca
Kljub očetovemu odhodu [ki mu je hči zaupana v vzgojo in varstvo] v tujino v konkretnem primeru ni v korist deklice, da se odločitev o vzgoji in varstvu spremeni in da se jo zaupa v vzgojo in varstvo materi, ker bi to pomenilo selitev v drug kraj in ločitev od babice, na katero je najbolj navezana, ob tem, da mati nima osebnostnih kapacitet, ki bi to izgubo nadomestile.
pravica do izjave - zakonski spori in spori iz razmerij med starši in stroški - seznanitev z izvedenskim mnenjem - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Strankina pravica do izjave pa se ne more uresničiti, če ji ni zagotovljeno, da bo predhodno izvedela za procesna dejanja, glede katerih se ima pravico izjaviti. Ker sodišče prve stopnje v dokaznem postopku ni izvedlo dokaza s prečitanjem izvedenskega mnenja izvedenke klinične psihologinje, ki je bilo izdelano v drugem, sicer med istima pravdnima strankama tekočem in že zaključenem pravdnem postopku, na katerega pa se je sodišče v izpodbijani sodbi oprlo in se na zaključke in ugotovitve iz izvedenskega mnenja tudi sklicevalo, hkrati pa je kot nepotreben zavrnilo dokazni predlog po določitvi izvedenca kliničnega psihologa v tej pravdi, je bila tožnici s takšnim postopanjem sodišča kršena pravica do izjave v dokaznem postopku.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi (PZ) - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - huda malomarnost
Tudi presoja sodišča prve stopnje, da tožnicama ni mogoče očitati hude malomarnosti v razmerju do storjene kršitve, je materialnopravno zmotna. Pri opredelitvi hude malomarnosti v zvezi s kršitvijo pogodbenih obveznosti se je treba opreti na splošna pravila civilnega prava, saj ZDR-1 o tem nima posebnih določb, v prvem odstavku 13. člena pa napotuje na smiselno uporabo splošnih pravil civilnega prava. Po teh pravilih s krivdo razumemo osebno sposobnost kršitelja, da spozna nedopustnost svojega ravnanja ali opustitve in po tem spoznanju uravnava svoje obnašanje. Za krivdo sta značilna dva elementa, in sicer razumski oziroma zavestni, ki se nanaša na možnost spoznavanja dejstev, in voljni, ki predstavlja voljo za to, da neko dejstvo nastane. Hudo malomarno je tisto ravnanje, ki je skrajno nepazljivo in pomeni zavestno zanemarjanje običajne skrbnosti, ki se pričakuje od povprečno skrbnega človeka (delavca) - kršitev navadne skrbnosti. Za presojo, ali sta tožnici ravnali s hudo malomarnostjo, je torej odločilno, ali sta opustili tisto skrbnost, ki se lahko utemeljeno pričakuje od vsakega povprečnega bolničarja - negovalca oziroma srednje medicinske sestre v domu za starejše. Odgovor na to vprašanje je v vsebini dolžnega ravnanja tožnic na njunih delovnih mestih. Tožnici bi v okviru svojih delovnih obveznosti morali biti na razpolago varovancem, da bi se lahko nemudoma odzvali, če bi kateri izmed njih potreboval pomoč, z odhodom iz poslopja doma na vrt ob varovanem oddelku pa sta to svojo obveznost opustili in s tem ravnali hudo malomarno.
Ni sporno, da je tožnik rojen 23. 2. 1947 in da je do nastanka I. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni z dnem 4. 7. 2014 dopolnil 67 let starosti. Delovna leta od njegovih 20 let starosti do dneva nastanka invalidnosti znašajo 47 let, 1/3 tega obdobja pa 15 let in 8 mesecev. Tožnik bi zato moral imeti dopolnjenih najmanj 15 let in 8 mesecev pokojninske dobe, da bi izpolnjeval tudi pogoj pokojninske dobe za priznanje pravice do invalidske pokojnine, glede na to, da je invalid I. kategorije zaradi bolezeni.
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi nepravilno uporabilo določbo 184. člena ZPP, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost odločbe, zato je podana relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Zavzelo je namreč zmotno stališče, da je tožnica v pripravljalni vlogi z dne 12. 10. 2016 spremenila tožbo. V tožbi je odškodninski tožbeni zahtevek utemeljevala z navedbami, da jo je tožena stranka v kandidacijskem postopku za prosto delovno mesto "Skrbnik problematičnih velikih podjetij" diskriminirala zaradi starosti (tožnica je bila v času razgovora stara 52 let), z navedbo druge osebne okoliščine (tj. izobrazbe in delovnih izkušenj na vodilnih in vodstvenih položajih) v drugi pripravljalni vlogi pa ni spremenila dejanske podlage zahtevka, kot je to zmotno zaključilo sodišče prve stopnje. Z navedbami v tej smeri je namreč (pravočasno) podala le dodatne navedbe, s katerimi je utemeljevala tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine iz naslova diskriminacije. Ker torej v obravnavani zadevi ni šlo za spremembo tožbe, je napačna odločitev v 1. točki izreka odločbe, da se sprememba tožbe ne dovoli.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi i iz poslovnega razloga
Na podlagi ugotovitve, da je tožena stranka s sklepom direktorja ukinila tožničino delovno mesto, je pravilno zavrnjen tožbeni zahtevek za razveljavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove, saj je podan utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi (poslovni razlog), ukinitev tožničinega delovnega mesta pa onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi v smislu določbe drugega odstavka 89. člena ZDR-1.
ZFPPIPP člen 226, 226/4, 226/4-1, 226/4-3, 226/4-5, 226/4-5(3), 226/4-6, 290, 290/3, 357, 357/2, 357/2-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
posebna razdelitvena masa - razdelitev posebne razdelitvene mase - stroški v zvezi z vnovčenjem - drugi stroški postopka - splošna stečajna masa neznatne vrednosti
Stališče pritožnika, da v določbah 226. člena ZFPPIPP ni podlage za bremenitev ločitvenega upnika za sorazmerni del drugih stroškov, je zmotno. Že iz 3. alineje 5. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP izhaja, da je v primeru, če je splošna stečajna masa neznatne vrednosti, znesek kupnine, dosežen z unovčenjem posebne stečajne mase, potrebno zmanjšati tudi za stroške arhiviranja in druge stroške v zvezi s končanjem stečajnega postopka, med drugim torej tudi za določene tekoče in občasne stroške stečajnega postopka.
Izpodbijanega sklepa pa tudi ni mogoče preizkusiti v delu, v katerem sodišče prve stopnje ugotavlja, da je splošna stečajna masa neznatne vrednosti. Ker gre za ugotovitve, ki so odločilne za presojo, ali je v danem primeru uporaba 3. alineje 5. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP utemeljena, je tudi v tem delu izpodbijani sklep obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.