• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 32
  • >
  • >>
  • 21.
    VSC Sodba Cp 282/2017
    28.9.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSC00004949
    OZ člen 141/1, 141/2. ZDZdr člen 74.
    odgovornost za ravnanje drugega - opustitev dolžnega nadzora - krivdna odgovornost bolnišnice
    Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da zavod - PB v predmetni zadevi ni opustil dolžnega nadzora nad pripeljano osebo in zato ni deloval protipravno.
  • 22.
    VSK Sklep II Ip 361/2017
    28.9.2017
    IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK00003907
    OZ člen 193.. ZIZ člen 67, 67/1, 68, 69, 70.
    nasprotna izvršba - obseg vrnitve - zamudne obresti
    V predmetni zadevi je bila izvršba dovoljena na podlagi sklepa Okrajnega sodišča o prenosu terjatve, izdanega v postopku izvršbe zoper dolžnikovega dolžnika. V razmerju do dolžnika upnik ni imel nobenega izvršilnega naslova, zato ni mogel biti v dobri veri, da mu ta sredstva pripadajo. Zato ni mogoče uporabiti določbe 70. člena ZIZ.
  • 23.
    VSL Sodba II Kp 10836/2013
    28.9.2017
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSL00004290
    URS člen 28, 28/1. KZ-1 člen 135, 286, 286/1. ZKP člen 147, 147/1, 148, 148/3, 358, 358-1, 372, 372-1, 394, 394/1.
    kazniva dejanja zoper pravosodje - oviranje pravosodnih in drugih državnih organov - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - načelo zakonitosti - pravni standard - razlaga kazenskega zakona - prekoračitev obtožbe - kazenska ovadba - uradni zaznamki o zbranih obvestilih - načelo neposrednosti - sprememba sodbe - grožnja - ustrahovanje - resnost grožnje - dejanje po zakonu ni kaznivo
    Grožnje, ki jih domnevni storilec izreče priči z namenom, da bi vplival na njeno pričanje v sodnem postopku, morajo biti objektivno resne, tj. takšne narave in intenzivnosti, da so pri naslovniku objektivno zmožne povzročiti občutek ogroženosti (strahu) za življenjsko, telesno ali duševno celovitost oziroma tovrstno integriteto bližnje osebe. Če objektivna resnost vsebine groženj ni substancirana oziroma konkretizirana v opisu dejanja, dejanje ni kaznivo že po samem zakonu.

    Sodba se ne sme opirati na vsebino kazenske ovadbe in izjav, ki jih občani posredujejo organom odkrivanja in pregona tekom predkazenskega postopka, kolikor te vsebine ne potrjujejo dokazi, ki so bili neposredno izvedeni pred sodiščem. Navedenega pravila ni dopustno zaobiti z zaslišanjem državne tožilke, ki je sprejela kazensko ovadbo.
  • 24.
    VSL Sodba I Cpg 1131/2016
    28.9.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL00003661
    ZGD-1 člen 401, 501, 501/2, 501/3, 512, 522. ZPP člen 7, 212, 324, 324/4.
    družba z omejeno odgovornostjo - izključitev družbenika iz družbe - razlogi za izključitev družbenika - kršitev konkurenčne klavzule - trditveno in dokazno breme - obrazloženost stroškovne odločitve
    Izključitveni razlog utemeljujejo le ravnanja, ki so dovolj groba oziroma resna, da omajejo zaupanje drugih družbenikov do kršitelja. Izvajanje pravic v skladu z zakonom ali družbeno pogodbo ob predpostavki, da ne gre za njihovo zlorabo, ne more biti utemeljen razlog za izključitev družbenika tudi, če gre na škodo drugim družbenikom oziroma se ostali družbeniki z odločitvami ne strinjajo.
  • 25.
    VSM Sodba IV Kp 15156/2016
    28.9.2017
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00007383
    URS člen 29, 38. KZ-1 člen 221, 221/1, 221/2. ZKP člen 5, 5/2, 16, 16/2, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372, 372/1, 372/1-1, 383, 383/1, 383/1-1, 386.
    bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - konkretizacija pritožbenih očitkov - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - zavrnitev dokaznega predloga - pravica do obrambe - zakonski znak kaznivega dejanja - kaznivo dejanje napad na informacijski sistem - kršitev kazenskega zakona - dokazna ocena - odločilna dejstva - odločba o kazenski sankciji
    Dovoljenost dokazov.
  • 26.
    VSK Sodba Cpg 132/2017
    28.9.2017
    PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO
    VSK00003798
    ZGD-1 člen 275, 275/1, 295, 295/1, 295/2, 307, 395, 395/1, 395/1-1, 395/1-2, 395/3.
    izpodbijanje sklepa skupščine - razlogi za izpodbojnost - kršitev zakona ali statuta - veljavnost sklepa skupščine - vpliv kršitev na veljavnost sklepa - teorija relevance
    Sklep skupščine je izpodbojen tudi, če je pri sprejetju sklepa kršen zakon ali statut in te kršitve vplivajo na veljavnost sklepa (na primer ker za sprejetje sklepa ni glasovala zadostna večina - 2. točka prvega odstavka 395. člena ZGD-1). V zvezi s to pravno podlago bi morala tožeča stranka trditi in dokazovati ne le, da je bil pri sprejetju sklepa kršen zakon ali statut (usklajeno delovanje delničarjev M1. d.o.o. in O.A., ki imata skupaj 29,28 % delnic z glasovalno pravico in delničarja V. d.d. - v likvidaciji, ki ima 48 % delnic z glasovalno pravico, po 8. členu ZPre-1, kar ima za posledico - ker ni bila dana prevzemna ponudba - mirovanje glasovalnih pravic teh treh delničarjev na sporni skupščini - 63. člen v zvezi s 6. in 7. členom ZPre-1), temveč bi morala tudi trditi in dokazovati, da so v konkretnem primeru te kršitve vplivale na veljavnost sklepa. Vendar pa tega procesnega gradiva v smeri upoštevanja teorije kavzalnosti oziroma relevance tožeča stranka sploh ni podala, zato tudi ni več pravno pomembno, ali so omenjeni delničarji v zvezi z zadnjim zasedanjem skupščine tožene stranke delovali usklajeno.
  • 27.
    VSM Sklep I Cp 807/2017
    28.9.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSM00004964
    ZD člen 26, 26/1, 27, 28, 214. ZPP člen 11.
    obseg zapuščine - vrednost zapuščine - nujni delež
    Tako je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko dedinje v zvezi z obsegom zapuščine ni napotilo na pravdo, saj le-ta glede na podano izjavo na zapuščinskem naroku dne 12. 4. 2012 za dedinjo ni bila več sporna. Sodišče prve stopnje se glede predloženih podatkov o vrednosti nepremičnin po GURS-u, ki jih je priložila dedinja ni izjasnilo, niti ni s strankami poskušalo na najcenejši način (11. člen ZPP) ugotoviti vrednosti zapuščine. Takšna odločitev je v nasprotju z 27. členom ZD, ki določa, da gre nujnemu dediču del vsake stvari in vsake pravice, ki sestavlja zapuščino, v kolikor oporočitelj ne določi, da dobi nujni dedič svoj delež v določenih stvareh, pravicah ali v denarju.
  • 28.
    VSL Sodba I Cpg 705/2017
    28.9.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00003674
    ZFPPIPP člen 24, 24/2, 252, 264a, 265, 265/1, 265/2, 265/3, 267, 267/1, 267/2, 355, 355/3, 355/3-2.
    vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - pravne posledice začetka stečajnega postopka - pravica stečajnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - stroški stečajnega postopka
    Vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba je tista, ki je bila sklenjena pred začetkom postopka zaradi insolventnosti in pri kateri do začetka postopka zaradi insolventnosti nobena od pogodbenih strank obveznosti ni izpolnila v celoti (drugi odstavek 24. člena ZFPPIPP). Morebitno slabo izpolnjevanje dela obveznosti s strani ene same stranke ni znak dejanskega stanu vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe. Že na temelju besedila zakona je torej mogoče sklepati, da ni odločilno, ali je ena stranka do začetka stečajnega postopka kršila pogodbene obveznosti, druga pa jih ni. Tudi če je ena stranka kršila del svojih pogodbenih obveznosti, ostane namreč zavezana k njihovi izpolnitvi tudi še po začetku stečajnega postopka, razen če stečajni upravitelj odstopi od pogodbe. Odločilna je torej zaveza strank, ki ne sme biti v celoti izpolnjena do začetka postopka, ne kakovost resnično opravljenih dajatev ali storitev.
  • 29.
    VSL Sodba I Cp 1531/2017
    28.9.2017
    ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL00003559
    OZ člen 921.
    zavarovalna pogodba - plačilo zavarovalne premije
    Pravdni stranki sta sklenili zavarovalno pogodbo za dolgoročno premoženjsko zavarovanje, sklenjeno za obdobje desetih let, pri katerem vsako leto zapade v plačilo nova zavarovalna premija za naslednje zavarovalno leto; tožena stranka je poravnala le prvo zavarovalno premijo ob sklenitvi pogodbe, ostalih pa ob zapadlosti ni poravnala, na njeno željo ji je tožeča stranka omogočila plačilo na obroke; toženka je zgolj trdila, ni pa dokazala, da je pogodbo podpisal zanjo njen sin, ne pa sama; tožeča stranka je svoje obveznosti iz zavarovalne pogodbe izpolnila; toženka ni podala veljavne izjave o odstopu od zavarovalne pogodbe. Na podlagi teh ugotovitev je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo (921. člen OZ), ko je toženki naložilo, da je na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe dolžna tožeči stranki poravnati zapadle zneske zavarovalne premije.
  • 30.
    VSL Sodba I Cpg 421/2017
    28.9.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00003421
    ZPP člen 338, 338/1, 360, 360/1.
    pritožbeni razlogi - opredelitev do nerelevantnih navedb
    Pritožba je pravno sredstvo zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, sme pa se izpodbijati zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbene navedbe, s katerimi tožena stranka opozarja na neskladnost med tožbenimi navedbami (trditvami) o tem, kaj bodo izpovedale priče, in izpovedmi prič na zaslišanju na glavni obravnavi, ne predstavljajo izpodbijanja sodbe sodišča prve stopnje. Enako velja za zatrjevane neskladnosti med trditvami tožeče stranke in izjavami prič, ki jih je priložila tožbi, saj nanje izpodbijana sodba ni oprta.
  • 31.
    VSK Sklep Cpg 170/2017
    28.9.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSK00004251
    ZPP člen 105.a, 116.
    vrnitev v prejšnje stanje - predpostavke za vrnitev v prejšnje stanje - procesna napaka sodišča - umik tožbe zaradi neplačila sodne takse
    To pomeni, da je institut vrnitve v prejšnje stanje namenjen za odpravo posledic zamude, ki se pravdni stranki zgodi, ali ki jo slednja zagreši. Kadar pa pravdna stranka sodišču očita, da je izgubila pravico opraviti neko pravdno dejanje zaradi tega, ker je sodišče pri opravljanju procesnih dejanj storilo napako, takšni očitki ne morejo predstavljati razlogov za vrnitev v prejšnje stanje, ampak lahko predstavljajo le grajanja procesnih dejanj sodišča.
  • 32.
    VSL Sklep II Cp 1855/2017
    28.9.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00003356
    ZPP člen 249.
    izvedenec - nagrada za delo izvedenca - nagrada in stroški izvedenca - identiteta osebe - izvedensko delo
    Pritožbeno sklicevanje na razrešitev domnevno istega izvedenca v drugi pravdni zadevi te odločitve z ničemer ne omaje. Prvič zato, ker se pritožnik na delo izvedenca v drugi zadevi ne more sklicevati. Relevantna je le izdelava mnenja v obravnavanem postopku. V njem sodeč po podatkih spisa ni nikakršnih razlogov za razrešitev izvedenca.
  • 33.
    VSK Sklep II Kp 55212/2012
    28.9.2017
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK00004152
    URS člen 35. URS člen 35. ZKP-UPB4 člen 18, 215, 215/6, 371, 371/1-8.
    nedovoljen dokaz - ogled - pravica do zasebnosti - skrit prostor prevoznega sredstva - nujno preiskovalno dejanje - preiskava vozila
    Delovni stroj ni prevozno sredstvo, na katerem bi bilo moč uveljavljati ustavno pravico do zasebnosti, saj nima kabine ali drugega zaprtega prostora, kjer bi lastnik lahko pričakoval zasebnost. Zato uporaba šestega odstavka 215. člena ZKP ne pride v poštev.

    Ker je policija opravljala preiskovalna dejanja na podlagi pooblastila iz drugega odstavka 164. člena ZKP, ni potrebovala odredbe preiskovalnega sodnika, ki bi dovoljevala dostop po tujem zemljišču.
  • 34.
    VSL Sklep I Cpg 783/2017
    28.9.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00003491
    ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 15, 58, 58/4, 239, 272, 272/2. OZ člen 5.
    kontradiktornost v postopku zavarovanja - načelo hitrosti postopka - zloraba bančne garancije - nedovoljene pritožbene novote - načelo vestnosti in poštenja - obstoj nevarnosti za uveljavitev terjatve - potencialna nevarnost
    V postopku zavarovanja z začasno odredbo je treba upoštevati določene posebnosti, predvsem da gre za ukrep zavarovanja zahtevka in da za izdajo začasne odredbe zadošča verjetnost utemeljenosti zahtevka. Ta ukrep lahko doseže svoj namen le, če je izdan v hitrem postopku. Kontradiktornost postopka se lahko vzpostavi šele v postopku z ugovorom, vendar še vedno v postopku pred sodiščem prve stopnje. Sodišče prve stopnje je postopalo v skladu z ustaljeno sodno prakso, ko je brez naroka odločilo po ugovoru dolžnika in odgovoru upnika na ugovor dolžnika.

    O spornih dejstvih med pravdnima strankama in o pravilni izpolnitvi pogodbenih obveznosti, to je o temeljnem poslu, bo sodišče odločalo v pravdnem postopku. Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja, ki ga upnik v pritožbi ni uspel izpodbiti, pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ni šlo za zvijačno ravnanje dolžnika, kar bi bil edini razlog za to, da bi lahko sodišče dolžniku preprečilo unovčitev bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Načelo vestnosti in poštenja ni bilo kršeno.

    Le potencialna nevarnost, da bi lahko upnik pri udeležbi v bodočih javnih razpisih ne mogel enakopravno sodelovati z drugimi ponudniki, ne zadošča za to, da bi bil izkazan še drugi pogoj za izdajo začasne odredbe.
  • 35.
    VSL Sklep I Cpg 789/2017
    27.9.2017
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00003558
    ZIZ člen 270, 270/2, 270/3, 272.
    zavarovanje denarne terjatve - začasna odredba - namen začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - subjektivna nevarnost - regulacijska začasna odredba
    Pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve po 270. členu ZIZ se razlikujejo od pogojev za izdajo regulacijske začasne odredbe, ki jo je mogoče izdati ob izpolnjevanju pogojev za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve iz druge in tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ. Pri izdaji regulacijskih (ureditvenih) začasnih odredb je potreben restriktiven pristop, zato mora sodišče omejevalno razlagati pojem nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode ter hujše neugodne posledice, saj bi se sicer izgubil namen sodnega varstva v pravdi in bi se prekomerno poseglo v pravice nasprotne stranke.

    Namen začasne odredbe ni dokončna ureditev razmerja, saj je temu namenjen pravdni postopek, pač pa, v primeru denarnega zahtevka, le zavarovanje bodoče izvršbe (zagotovitev sredstev za plačilo vtoževane odškodnine).

    Z začasno odredbo upnik ne more doseči izpolnitve zahtevka, katerega s tožbo niti ne uveljavlja.
  • 36.
    VSL Sodba I Cp 1393/2017
    27.9.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00003849
    SPZ člen 67, 67/5.
    upravljanje s stvarjo v solastnini - določitev upravnika - mandatna pogodba - aktivna legitimacija - posel rednega upravljanja - posel izrednega upravljanja
    Aktivna legitimacija tožnika ni podana, saj ni niti upravnik stavbe niti mandatar, ki bi v imenu in na račun ostalih solastnikov od neplačnika lahko izterjal neplačane obveznosti.
  • 37.
    VSL Sodba II Cp 1277/2017
    27.9.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00004871
    SPZ člen 99. ZPP člen 7, 212.
    varstvo lastninske pravice - vznemirjanje lastninske pravice - poseg v lastninsko pravico - dokazno breme
    Dokazno breme o tem, da je toženec storil očitano mu dejanje, je na tožniku.

    Tožnik ni uspel s stopnjo prepričanja dokazati, da je ravno toženec tisti, ki je sporni material navozil, niti ni uspel dokazati, da je toženec komurkoli naročil ali dovolil, da ta material pelje čez njegovo parcelo.
  • 38.
    VSM Sklep IV Kp 12096/2014
    27.9.2017
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00004371
    ZKP člen 96, 506, 506/4.
    preklic pogojne obsodbe - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe - neizpolnitev naložene obveznosti - pogoji za izrek oziroma preklic pogojne obsodbe - stroški pooblaščenca oškodovanca - objektivni razlogi
    Ko je sodišče prve stopnje ustavilo postopek za preklic pogojne obsodbe, je pravilno odločilo, da stroški tega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP obremenjujejo proračun. Za odločitev, da se iz proračuna izplačajo stroški in nagrada pooblaščenca oškodovanca, pa sodišče prve stopnje ni imelo podlage. Prvi odstavek 507. člena ZKP med drugim določa, da se za postopek za preklic pogojne obsodbe smiselno uporabljajo druge določbe tega zakona, prvi odstavek 96. člena ZKP pa ureja stroške postopka v primeru, kadar se kazenski postopek ustavi, zato sodišče glede stroškov ravna po tem zakonskem določilu, ko ustavi postopek za preklic pogojne obsodbe. Po prvem odstavku 96. člena ZKP tako v primeru ustavitve postopka bremenijo proračun stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona, prav tako pa potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki in nagrada zagovornika. Potrebni izdatki in nagrada pooblaščenca oškodovanca se lahko ob ustavitvi postopka izplačajo iz proračuna le takrat, ko pooblaščenec zastopa zasebnega tožilca ali oškodovanca kot tožilca ali kadar zastopa oškodovanca kot tožilca, od katerega je državni tožilec prevzel pregon (drugi odstavek 63. člena ZKP), in sicer v primerih, določenih v drugem odstavku 96. člena ZKP, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre. Med potrebne izdatke, ki v primeru ustavitve postopka po prvem odstavku 96. člena ZKP obremenjujejo proračun, torej ne sodijo nagrada in potrebni stroški pooblaščenca oškodovanca, slednje mora plačati oškodovanec sam.
  • 39.
    VSL Sklep I Cpg 743/2017
    27.9.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
    VSL00004405
    ZMZPP člen 94, 94/1, 108, 108/1, 108/6. ZPP člen 191, 319, 319/2.
    postopek za priznanje tuje sodne odločbe - reševanje predhodnega vprašanja - zmotna uporaba materialnega prava - identiteta tožbenih zahtevkov - ugovor razsojene stvari (res iudicata) - sosporništvo glavnega dolžnika in poroka
    Po prvem odstavku 108. člena ZMZPP se postopek za priznanje tuje sodne odločbe začne na predlog. V šestem odstavku 108. člena pa je vsakemu sodišču dana pristojnost, da odloča o priznanju te odločbe kot o predhodnem vprašanju z učinkom le za ta postopek, če o priznanju tuje sodne odločbe ni bil izdan poseben sklep. Iz vloge drugotožene stranke, v kateri le-ta uveljavlja, da so izpolnjeni vsi pogoji za priznanje pravnomočne sodbe srbskega sodišča, pa implicitno izhaja njen predlog, naj o priznanju te odločbe odloča kar sodišče v predmetnem postopku. Prvostopenjsko sodišče je zato zmotno uporabilo materialno pravo, ker je presodilo, da bi le v posebnem postopku priznana odločba Gospodarskega sodišča v Beogradu po prvem odstavku 94. člena ZMZPP imela enak učinek v Republiki Sloveniji kot domača sodna odločba. Pritožnik zato utemeljeno prvostopenjskemu sodišču očita neizčrpanje zakonskega pooblastila iz šestega odstavka 108. člena ZMZPP, da samo kot predhodno vprašanje reši vprašanje priznanja pravnomočne odločbe srbskega sodišča.
  • 40.
    VSL Sodba I Cpg 1046/2016
    27.9.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00003961
    ZPP člen 7, 212, 214, 214/2, 287, 287/2.
    pogodba o distribuciji plina - prenehanje pogodbe - prikrajšanje - nesklepčnost tožbe - dokazni postopek - trditvena podlaga tožbe - zavrnitev dokaznega predloga - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - dopolnjevanje razlogov za zavrnitev dokaznega predloga v odločbi sodišča druge stopnje
    Dokazni postopek je namenjen temu, da se ugotovi resničnost dejstev, ki so že bila zatrjevana (in ki so sporna), ne pa temu, da se širi in dopolnjuje sama trditvena podlaga tožbe. Slednjo so, skladno z določbo 7. člena ZPP, dolžne in upravičene priskrbeti stranke same.

    Če tožba ni sklepčna, sodišču ni treba izvajati nobenih dokazov.

    Pritožbeno sodišče lahko samo dopolni pomanjkljive razloge za zavrnitev dokaznega predloga, če se ta nanaša na nerelevantna dejstva.
  • <<
  • <
  • 2
  • od 32
  • >
  • >>