KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00004290
URS člen 28, 28/1. KZ-1 člen 135, 286, 286/1. ZKP člen 147, 147/1, 148, 148/3, 358, 358-1, 372, 372-1, 394, 394/1.
kazniva dejanja zoper pravosodje - oviranje pravosodnih in drugih državnih organov - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - načelo zakonitosti - pravni standard - razlaga kazenskega zakona - prekoračitev obtožbe - kazenska ovadba - uradni zaznamki o zbranih obvestilih - načelo neposrednosti - sprememba sodbe - grožnja - ustrahovanje - resnost grožnje - dejanje po zakonu ni kaznivo
Grožnje, ki jih domnevni storilec izreče priči z namenom, da bi vplival na njeno pričanje v sodnem postopku, morajo biti objektivno resne, tj. takšne narave in intenzivnosti, da so pri naslovniku objektivno zmožne povzročiti občutek ogroženosti (strahu) za življenjsko, telesno ali duševno celovitost oziroma tovrstno integriteto bližnje osebe. Če objektivna resnost vsebine groženj ni substancirana oziroma konkretizirana v opisu dejanja, dejanje ni kaznivo že po samem zakonu.
Sodba se ne sme opirati na vsebino kazenske ovadbe in izjav, ki jih občani posredujejo organom odkrivanja in pregona tekom predkazenskega postopka, kolikor te vsebine ne potrjujejo dokazi, ki so bili neposredno izvedeni pred sodiščem. Navedenega pravila ni dopustno zaobiti z zaslišanjem državne tožilke, ki je sprejela kazensko ovadbo.
URS člen 35. URS člen 35. ZKP-UPB4 člen 18, 215, 215/6, 371, 371/1-8.
nedovoljen dokaz - ogled - pravica do zasebnosti - skrit prostor prevoznega sredstva - nujno preiskovalno dejanje - preiskava vozila
Delovni stroj ni prevozno sredstvo, na katerem bi bilo moč uveljavljati ustavno pravico do zasebnosti, saj nima kabine ali drugega zaprtega prostora, kjer bi lastnik lahko pričakoval zasebnost. Zato uporaba šestega odstavka 215. člena ZKP ne pride v poštev.
Ker je policija opravljala preiskovalna dejanja na podlagi pooblastila iz drugega odstavka 164. člena ZKP, ni potrebovala odredbe preiskovalnega sodnika, ki bi dovoljevala dostop po tujem zemljišču.
Pravdni stranki sta sklenili zavarovalno pogodbo za dolgoročno premoženjsko zavarovanje, sklenjeno za obdobje desetih let, pri katerem vsako leto zapade v plačilo nova zavarovalna premija za naslednje zavarovalno leto; tožena stranka je poravnala le prvo zavarovalno premijo ob sklenitvi pogodbe, ostalih pa ob zapadlosti ni poravnala, na njeno željo ji je tožeča stranka omogočila plačilo na obroke; toženka je zgolj trdila, ni pa dokazala, da je pogodbo podpisal zanjo njen sin, ne pa sama; tožeča stranka je svoje obveznosti iz zavarovalne pogodbe izpolnila; toženka ni podala veljavne izjave o odstopu od zavarovalne pogodbe. Na podlagi teh ugotovitev je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo (921. člen OZ), ko je toženki naložilo, da je na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe dolžna tožeči stranki poravnati zapadle zneske zavarovalne premije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00003661
ZGD-1 člen 401, 501, 501/2, 501/3, 512, 522. ZPP člen 7, 212, 324, 324/4.
družba z omejeno odgovornostjo - izključitev družbenika iz družbe - razlogi za izključitev družbenika - kršitev konkurenčne klavzule - trditveno in dokazno breme - obrazloženost stroškovne odločitve
Izključitveni razlog utemeljujejo le ravnanja, ki so dovolj groba oziroma resna, da omajejo zaupanje drugih družbenikov do kršitelja. Izvajanje pravic v skladu z zakonom ali družbeno pogodbo ob predpostavki, da ne gre za njihovo zlorabo, ne more biti utemeljen razlog za izključitev družbenika tudi, če gre na škodo drugim družbenikom oziroma se ostali družbeniki z odločitvami ne strinjajo.
ZIZ člen 272., 272/1., 272/2., 275.. ZGD-1 člen 38.a, 38.a/3, 41., 42., 395.
začasna odredba - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - predpostavke za izdajo začasne odredbe - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost izkaza obstoja terjatve - izpodbijanje skupščinskega sklepa - predlog za položitev varščine - imenovanje člana nadzornega sveta
Pri regulacijskih začasnih odredbah ni nevarnosti, da uveljavitev terjatve ne bo omogočena, ali da bo otežena, saj je v bistvu terjatev z izdajo takšne odredbe (začasno) že uveljavljena. To pomeni, da se za regulacijske začasne odredbe, kjer se o nevarnosti uveljavitve terjatve niti ne razpravlja, ne more uporabiti instituta izdaje začasne odredbe ob pogoju položitve upnikove varščine.
Pri presoji tehtnosti razlogov za prenos krajevne pristojnosti po prvem odstavku 35. člena ZKP je treba izhajati iz izjemnosti prenosa glede na predhodno zakonsko določeno krajevno pristojnost. Pomembno je tudi, da se razlogi za prenos nanašajo za celotno sodišče (gl. sklep Vrhovnega sodišča RS I Kr 30387/2012 z dne 22.1.2015) z vsemi sodniki in drugimi zaposlenimi in ne na posameznega sodnika, ki zadevo obravnava, in ki mora v primeru okoliščin, ki vzbujajo dvom v njegovo nepristranskost, ravnati po prvem odstavku 40. člena ZKP ter od predsednika sodišča zahtevati oziroma mu predlagati, da ga izloči.
ZPP člen 213, 213/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. OZ člen 921.
postopek v sporu majhne vrednosti - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokaz z izvedencem - nerelevanten dokaz - plačilo zavarovalne premije
Pritožba smiselno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena v zvezi z drugim odstavkom 213. člena ZPP z očitkom, da sodišče ni sprejelo predloga za določitev strokovnjaka za banke, da ugotovi plačilo 625,04 EUR in da pri banki pridobi dokumente, da je vplačal navedeni znesek. Uveljavljanje te kršitve pomeni nedopusten pritožbeni razlog, pri čemer očitana kršitev po presoji pritožbenega sodišča tudi ni prerasla v absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožnik je sicer res za dokazovanje svojih trditev smiselno predlagal postavitev izvedenca ustrezne stroke in poizvedbe pri banki, vendar le glede dejstva, da naj bi banka prejela ta znesek in kam je šel, če ga tožeča stranka ni dobila. Zato je pravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da bi bila predlagana dokaza nerelevantna za odločitev, saj se nanašata zgolj na nepravilno postopanje banke, ker po trditvah toženca plačanega zneska ni nakazala tožeči stranki.
Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3. URS člen 54, 56. ZPP člen 413. ZZZDR člen 105, 105/1, 105/3, 129, 129a.
spor iz razmerja med starši in otroki - varstvo, vzgoja in preživljanje mladoletnih otrok - skupno varstvo in vzgoja otroka - skupno starševstvo - otrokova korist - stiki med starši in otroki - določitev stikov - določitev preživnine - otrokove potrebe - preživninske zmožnosti staršev - razporeditev preživninskega bremena - odločanje o stroških po prostem preudarku
Skupno starševstvo je možno samo v primerih, če sta starša neobremenjena s svojim preteklim starševskim odnosom in sposobna popolnoma neobremenjene komunikacije, ki zadeva oskrbo in vzgojo otroka. Iz mnenja izvedenke klinične psihologinje izhaja, da bi tudi sama predlagala skupno starševstvo, če ne bi bil med staršema tako velik razkorak v komunikaciji in če ne bi bilo tožničinega očitnega nasprotovanja skupnemu starševstvu. Gre torej za okoliščino, ki je bistvena za odločitev o skupnem starševstvu. Sicer pa je glede na določilo 105. člena ZZZDR odločitev, da oba starša obdržita varstvo in vzgojo otroka, lahko le posledica sporazuma med njima, ne pa tudi odločitve sodišča, ko se starša niti ob pomoči centra za socialno delo ne uspeta sporazumeti o varstvu in vzgoji otroka (prvi in tretji odstavek 105. člena ZZZDR).
Po Konvenciji CMR zastara pravica do vložitve tožbe, povezane s prevozom po tej konvenciji, v enem letu. Le kadar gre za namerno kršitev ali malomarnost, ki je po zakonu pristojnega sodišča izenačena z namerno kršitvijo, se ta zastaralni rok podaljša na tri leta. Trditveno in dokazno breme o hudo malomarnem ravnanju tožene stranke je bilo na tožeči stranki.
Ker je bil pisni zahtevek tožeče stranke poslan v obliki elektronskega sporočila, kateremu je bila priložena specifikacija škode, za prenehanje zadržanja zastaranja ni bilo potrebno, da bi tožena stranka elektronskemu sporočilu, s katerim je na tak zahtevek odgovorila zavrnilno, ponovno priložila prejete priponke.
pritožbeni razlogi - opredelitev do nerelevantnih navedb
Pritožba je pravno sredstvo zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, sme pa se izpodbijati zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbene navedbe, s katerimi tožena stranka opozarja na neskladnost med tožbenimi navedbami (trditvami) o tem, kaj bodo izpovedale priče, in izpovedmi prič na zaslišanju na glavni obravnavi, ne predstavljajo izpodbijanja sodbe sodišča prve stopnje. Enako velja za zatrjevane neskladnosti med trditvami tožeče stranke in izjavami prič, ki jih je priložila tožbi, saj nanje izpodbijana sodba ni oprta.
Vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba je tista, ki je bila sklenjena pred začetkom postopka zaradi insolventnosti in pri kateri do začetka postopka zaradi insolventnosti nobena od pogodbenih strank obveznosti ni izpolnila v celoti (drugi odstavek 24. člena ZFPPIPP). Morebitno slabo izpolnjevanje dela obveznosti s strani ene same stranke ni znak dejanskega stanu vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe. Že na temelju besedila zakona je torej mogoče sklepati, da ni odločilno, ali je ena stranka do začetka stečajnega postopka kršila pogodbene obveznosti, druga pa jih ni. Tudi če je ena stranka kršila del svojih pogodbenih obveznosti, ostane namreč zavezana k njihovi izpolnitvi tudi še po začetku stečajnega postopka, razen če stečajni upravitelj odstopi od pogodbe. Odločilna je torej zaveza strank, ki ne sme biti v celoti izpolnjena do začetka postopka, ne kakovost resnično opravljenih dajatev ali storitev.
odgovornost za ravnanje drugega - opustitev dolžnega nadzora - krivdna odgovornost bolnišnice
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da zavod - PB v predmetni zadevi ni opustil dolžnega nadzora nad pripeljano osebo in zato ni deloval protipravno.
ZIZ člen 38, 38/5, 38c. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 10, 53, 71. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom tarifna številka 1, 15, 16, 16-6.
Stroški izvršitelja za obračun zamudnih obresti so potrebni za izvršbo. Izvršitelj mora namreč pred opravo izvršilnega dejanja izračunati upnikovo terjatev, saj lahko izvršbo opravi le v obsegu terjatve, poleg tega mora imeti pripravljen izračun tudi zaradi morebitnega plačila dolžnika (53. in 71. člen Pravilnika).
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršitelja in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom v tarifnem delu plačila za vpogled v register motornih vozil ne opredeljuje. V tem primeru tudi ne pride v poštev vrednotenje po podobnosti z izvršilnim dejanjem pridobitve podatkov o naslovu prebivališča in zaposlitvi dolžnika (šesta alineja Tar. št. 16 v zvezi s Tar. št. 15 Pravilnika). Pri vpogledu v register motornih vozil gre namreč za poizvedbo o obstoju predmeta izvršbe, torej za dejanje, ki je sestavni del samega rubeža. Zato je plačilo za to dejanje zajeto že v nagradi za rubež (Tar. št. 1 Pravilnika). V kolikor pa je imel izvršitelj z vpogledom v register motornih vozil stroške, pa je do njihove povrnitve upravičen na podlagi 10. člena Pravilnika, v skladu s katerim je upnik dolžan izvršitelju povrniti tudi stroške za vpogled v javne registre, vendar zgolj v njihovi dejanski višini
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 1, 1/2. ZPP člen 17.
določitev pristojnosti - sodna pristojnost - spor o pristojnosti - pravna podlaga odločanja - mednarodna pristojnost - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - študij v tujini - stroški šolanja - stroški nastanitve - narava pogodbe - potrošnik - potrošniška pogodba - pojem potrošnika - poklicna dejavnost - navezne okoliščine - indici - izključna pristojnost - dogovor o pristojnosti
Posebno varstvo potrošnika, ki utemeljuje odstop od splošnih pravil o mednarodni pristojnosti, je upravičeno v razmerju, ko na eni strani nastopa potrošnik, na drugi strani pa oseba, za katero določena pogodba spada v njeno poklicno ali pridobitno dejavnost.
V obravnavani zadevi ne gre za najem nepremičnine. Sklenjena je bila pogodba o šolanju, tako imenovana internatna pogodba, ki zajema tako šolanje kot namestitev v dijaškem domu. Sodišče prve stopnje ni dalo nobenemu delu pogodbe prevladujočega preudarka. Sodišče prve stopnje je pogodbo o šolanju pravilno razlagalo kot celoto v skladu z namenom strank. Osnovni namen strank je bilo šolanje dveh tožnikovih otrok v šoli toženke. Ker se ta nahaja v drugi državi, je toženka omogočala tudi bivanje otrok v svojem dijaškem domu. Namen nastanitve je šolanje. Šolanje brez nastanitve ni mogoče. Sama nastanitev brez šolanja pa je brezpredmetna. Zmotno je stališče toženke, da se predmetni spor v celoti nanaša na najem sobe. Tožnik zahteva vračilo varščine, šolnine in namestitve za šolsko leto 2015/2016 (zmanjšano za stroške poletnega tabora). Res je razlog za odpoved pogodbe zatrjevana neustrezna nastanitev v dijaškem domu, a to za presojo - za kakšno naravo pogodbe gre in s tem predmet spora - ne more biti odločilnega pomena. Tudi vprašanje, ali znesek namestitve predstavlja pretežni del pogodbene obveznosti, na to, da gre za pogodbo o šolanju z možnostjo nastanitve v dijaškem domu (oskrba s sobo, prehrano in nadzorom), ne more vplivati. Takšne pogodbe ni mogoče razlagati kot zgolj najemno pogodbo, za katero bi bila predpisana izključna pristojnost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00003589
ZPP člen 153, 153/3, 243. OZ člen 243, 243/4.
kršitev pogodbe - obseg odškodnine - zmanjšanje odškodnine - neskrbno ravnanje oškodovanca - opustitev dolžne skrbnosti - strokovno vprašanje - dokaz z izvedencem - neplačilo predujma za izvedenca - potrebni pravdni stroški - stroški odvetnika s sedežem zunaj območja sodišča
Toženec je s predlogom za postavitev izvedenca za motorna vozila dokazoval, da je bila prodajna cena za vozilo nerealna ter da je nerazumno odstopala od tržne vrednosti primerljivega vozila. Prvo sodišče je s sklepom pozvalo toženca za založitev predujma za izvedbo predlaganega dokaza, saj za ugotavljanje zgoraj navedenih strokovnih vprašanj, čemur pritrjuje v pritožbi tudi toženec, sodišče nima potrebnega strokovnega znanja (243. člen ZPP). Toženec predujma v postavljenem roku ni založil, predlog za podaljšanje roka za plačilo predujma pa je podal prepozno, zato je sodišče prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 153. člena ZPP izvedbo tega dokaza opustilo, zaradi česar toženec ni zadostil dokaznemu bremenu za ugotavljanje neskrbnega ravnanja tožnice pri nadomestnem unovčenju avtomobila.
leasing pogodba - odstop od pogodbe o leasingu - prodaja predmeta leasinga - skrbnost leasingodajalca pri prodaji - zmanjševanje škode - razumni ukrepi za zmanjšanje škode - obseg odškodnine - vrednost vozila - podpis prevzemnega zapisnika - zavrnitev predlaganih dokazov
Pri presoji ravnanja leasingodajalca, ki ga narekuje četrti odstavek 243. člena OZ, ni bistveno, kakšna je bila ocenjena tržna vrednost vozila, ampak to, ali je lesongodajalec pri prodaji ravnal s potrebno skrbnostjo in izvedel razumne ukrepe za zmanjšanje škode.
nepremoženjska škoda - odškodninska odgovornost - nedopustnost ravnanja - načelo sorazmernosti - kršitev javnega reda in miru - delo varnostnikov - uporaba prisilnih sredstev - elementi odškodninske odgovornosti - kdaj je podana krivda - zasebno varovanje - uporaba prisilnega sredstva za vklepanje
Tožnikove trditve, da so ga varnostniki pretepli, se niso izkazale za resnične. Varnostniki so, ker je tožnik kršil javni red in mir in ni upošteval ustne odredbe o zadržanju do prihoda policistov, uporabili nujne ukrepe, ki so bili sorazmerni zakonitemu cilju uporabe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00004197
ZPP člen 352. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 15, 15a, 15b, 15c, 16, 16/1, 17.
pravni interes za pritožbo - pristojnost slovenskega sodišča - spletne igre na srečo v eu - potrošnik - poklicna dejavnost - pridobitna dejavnost - kršitev splošnih pogodbenih pogojev - nepoštenost ravnanja - slaba vera - kolizija interesov - zamudne obresti
Obe stranki v pogodbenem razmerju sta ravnali nepošteno, drugotožeča stranka zato, ker je zaobšla pravila glede imetništva oziroma igranja prek dveh računov in tožena stranka, ker je nepošteno ravnanje drugotožeče stranke določen čas dovoljevala, pri tem od igre drugotožeče stranke služila s provizijami, nato pa zasegla celotno dobroimetje na njenem računu. V koliziji interesov drugotožeče in tožene stranke pa je odločilno, da je bila tožena stranka tista, ki je nepošteno ravnanje drugotožeče stranke stranke, ki je (bilo) v nasprotju z njenimi splošnimi pogoji, dopuščala, dokler je od tega imela koristi, zato tega istega ravnanja ne more kasneje sankcionirati z utemeljevanjem, da je drugotožeča stranka kršila pogodbena določila ter si s tem pridobiti celotno premoženjsko korist iz naslova igre drugotožeče stranke.
ZZZDR člen 117. URS člen 2. ZNP člen 37, 44. ZPP člen 8, 254, 254/3.
poslovna sposobnost - odvzem poslovne sposobnosti - razlogi za odvzem poslovne sposobnosti - razsodnost - načelo sorazmernosti - izvedenec psihiatrične stroke
Štiriinosemdesetletnik, ki skrbi za svojo fizično in umsko kondicijo, ki je do svojih težav kritičen in se z njimi uspešno spopada, ki s prijatelji igra tarok, ki sam poskrbi za jemanje zdravil (četudi s pomočjo zvezka) ter za svojo prehrano in za nakupe, je sposoben razumeti pomen svojih dejanj in sposoben ravnati s tako oblikovano voljo.