ZKP člen 288, 307, 307/1, 307/2, 307/3, 371, 371/2, 387, 442, 442/1. URS člen 29, 29-2.
sojenje v nenavzočnosti - kršitev pravice do obrambe - pravica do zaslišanja obremenilne priče - zaslišanje soobdolženca - privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis) - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razveljavitev sodbe
Navzočnost obdolženca na glavni obravnavi je praviloma nujna, saj ima obdolženec pravico izjaviti se o obtožnem aktu in o dokazih, ki ga bremenijo. Obdolženec pa tudi mora imeti v postopku vsaj enkrat možnost, da se sooči oziroma zaslišuje zanj obremenilne priče oz. soobdolžence. Nasprotno postopanje samo po sebi sicer še ne pomeni kršitve pravice do obrambe, razen če se obsodilna sodba izključno ali odločilno opira na izjave obremenilnih prič oziroma soobdolžencev, s katerimi se obdolženec nikoli v postopku ni imel možnost soočiti oziroma jih zasliševati.
pritožbeni razlogi - opredelitev do nerelevantnih navedb
Pritožba je pravno sredstvo zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, sme pa se izpodbijati zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbene navedbe, s katerimi tožena stranka opozarja na neskladnost med tožbenimi navedbami (trditvami) o tem, kaj bodo izpovedale priče, in izpovedmi prič na zaslišanju na glavni obravnavi, ne predstavljajo izpodbijanja sodbe sodišča prve stopnje. Enako velja za zatrjevane neskladnosti med trditvami tožeče stranke in izjavami prič, ki jih je priložila tožbi, saj nanje izpodbijana sodba ni oprta.
vrnitev v prejšnje stanje - predpostavke za vrnitev v prejšnje stanje - procesna napaka sodišča - umik tožbe zaradi neplačila sodne takse
To pomeni, da je institut vrnitve v prejšnje stanje namenjen za odpravo posledic zamude, ki se pravdni stranki zgodi, ali ki jo slednja zagreši. Kadar pa pravdna stranka sodišču očita, da je izgubila pravico opraviti neko pravdno dejanje zaradi tega, ker je sodišče pri opravljanju procesnih dejanj storilo napako, takšni očitki ne morejo predstavljati razlogov za vrnitev v prejšnje stanje, ampak lahko predstavljajo le grajanja procesnih dejanj sodišča.
prodajna pogodba - pravne napake - razpolagalni pravni posel - (ne)vpis v zemljiško knjigo - vpis v zemljiški kataster - začetek učinkovanja razpolagalnega pravnega posla - pridobitev stvarne služnosti s pravnim poslom - odstop od pogodbe zaradi napak - odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve - prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve - vrnitev vlaganj v nepremičnino
Tožena stranka namreč ni zagotovila, da bi bile nepremičnine, ki so bile predmet prodaje, sploh vpisane v zemljiški kataster in v zemljiško knjigo. Iz tega sledi, da v obravnavani zadevi sploh niso bili izpolnjeni pogoji za odstop od pogodbe zaradi pravne napake. Tožeča stranka namreč na stvari, ki je bila predmet prodaje, ni pridobila lastninske pravice (prodajalčev razpolagalni pravni posel ni začel učinkovati), zato tudi o pravni omejitvi te pravice (omejitvi uresničevanja te lastninske pravice s stvarnimi pravicami tretjih oseb) zaenkrat sploh ni mogoče govoriti.
V predmetni zadevi je bila izvršba dovoljena na podlagi sklepa Okrajnega sodišča o prenosu terjatve, izdanega v postopku izvršbe zoper dolžnikovega dolžnika. V razmerju do dolžnika upnik ni imel nobenega izvršilnega naslova, zato ni mogel biti v dobri veri, da mu ta sredstva pripadajo. Zato ni mogoče uporabiti določbe 70. člena ZIZ.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00004290
URS člen 28, 28/1. KZ-1 člen 135, 286, 286/1. ZKP člen 147, 147/1, 148, 148/3, 358, 358-1, 372, 372-1, 394, 394/1.
kazniva dejanja zoper pravosodje - oviranje pravosodnih in drugih državnih organov - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - načelo zakonitosti - pravni standard - razlaga kazenskega zakona - prekoračitev obtožbe - kazenska ovadba - uradni zaznamki o zbranih obvestilih - načelo neposrednosti - sprememba sodbe - grožnja - ustrahovanje - resnost grožnje - dejanje po zakonu ni kaznivo
Grožnje, ki jih domnevni storilec izreče priči z namenom, da bi vplival na njeno pričanje v sodnem postopku, morajo biti objektivno resne, tj. takšne narave in intenzivnosti, da so pri naslovniku objektivno zmožne povzročiti občutek ogroženosti (strahu) za življenjsko, telesno ali duševno celovitost oziroma tovrstno integriteto bližnje osebe. Če objektivna resnost vsebine groženj ni substancirana oziroma konkretizirana v opisu dejanja, dejanje ni kaznivo že po samem zakonu.
Sodba se ne sme opirati na vsebino kazenske ovadbe in izjav, ki jih občani posredujejo organom odkrivanja in pregona tekom predkazenskega postopka, kolikor te vsebine ne potrjujejo dokazi, ki so bili neposredno izvedeni pred sodiščem. Navedenega pravila ni dopustno zaobiti z zaslišanjem državne tožilke, ki je sprejela kazensko ovadbo.
URS člen 35. URS člen 35. ZKP-UPB4 člen 18, 215, 215/6, 371, 371/1-8.
nedovoljen dokaz - ogled - pravica do zasebnosti - skrit prostor prevoznega sredstva - nujno preiskovalno dejanje - preiskava vozila
Delovni stroj ni prevozno sredstvo, na katerem bi bilo moč uveljavljati ustavno pravico do zasebnosti, saj nima kabine ali drugega zaprtega prostora, kjer bi lastnik lahko pričakoval zasebnost. Zato uporaba šestega odstavka 215. člena ZKP ne pride v poštev.
Ker je policija opravljala preiskovalna dejanja na podlagi pooblastila iz drugega odstavka 164. člena ZKP, ni potrebovala odredbe preiskovalnega sodnika, ki bi dovoljevala dostop po tujem zemljišču.
ZIZ člen 272., 272/1., 272/2., 275.. ZGD-1 člen 38.a, 38.a/3, 41., 42., 395.
začasna odredba - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - predpostavke za izdajo začasne odredbe - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost izkaza obstoja terjatve - izpodbijanje skupščinskega sklepa - predlog za položitev varščine - imenovanje člana nadzornega sveta
Pri regulacijskih začasnih odredbah ni nevarnosti, da uveljavitev terjatve ne bo omogočena, ali da bo otežena, saj je v bistvu terjatev z izdajo takšne odredbe (začasno) že uveljavljena. To pomeni, da se za regulacijske začasne odredbe, kjer se o nevarnosti uveljavitve terjatve niti ne razpravlja, ne more uporabiti instituta izdaje začasne odredbe ob pogoju položitve upnikove varščine.
Vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba je tista, ki je bila sklenjena pred začetkom postopka zaradi insolventnosti in pri kateri do začetka postopka zaradi insolventnosti nobena od pogodbenih strank obveznosti ni izpolnila v celoti (drugi odstavek 24. člena ZFPPIPP). Morebitno slabo izpolnjevanje dela obveznosti s strani ene same stranke ni znak dejanskega stanu vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe. Že na temelju besedila zakona je torej mogoče sklepati, da ni odločilno, ali je ena stranka do začetka stečajnega postopka kršila pogodbene obveznosti, druga pa jih ni. Tudi če je ena stranka kršila del svojih pogodbenih obveznosti, ostane namreč zavezana k njihovi izpolnitvi tudi še po začetku stečajnega postopka, razen če stečajni upravitelj odstopi od pogodbe. Odločilna je torej zaveza strank, ki ne sme biti v celoti izpolnjena do začetka postopka, ne kakovost resnično opravljenih dajatev ali storitev.
podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku - psihiatrična bolnišnica - zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom
Glede na ugotovljeno pravno pomembno okoliščino, da je za dosego zadovoljive remisije duševne bolezni zadržane osebe potrebno nadaljnje vsaj enomesečno hospitalno zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice in ob ugotovljenih okoliščinah iz prvega odstavka 39. člena ZDzdr, je pravilen zaključek, da je predlog utemeljen po določbah 70. člena ZDzdr.
obseg zapuščine - vrednost zapuščine - nujni delež
Tako je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko dedinje v zvezi z obsegom zapuščine ni napotilo na pravdo, saj le-ta glede na podano izjavo na zapuščinskem naroku dne 12. 4. 2012 za dedinjo ni bila več sporna. Sodišče prve stopnje se glede predloženih podatkov o vrednosti nepremičnin po GURS-u, ki jih je priložila dedinja ni izjasnilo, niti ni s strankami poskušalo na najcenejši način (11. člen ZPP) ugotoviti vrednosti zapuščine. Takšna odločitev je v nasprotju z 27. členom ZD, ki določa, da gre nujnemu dediču del vsake stvari in vsake pravice, ki sestavlja zapuščino, v kolikor oporočitelj ne določi, da dobi nujni dedič svoj delež v določenih stvareh, pravicah ali v denarju.
OZ člen 59, 64, 64/1, 82, 82/1, 82/2, 83. ZPP člen 226, 226/2.
ara - razlaga pogodb - listina v tujem jeziku - neprimeren dokaz - odložni pogoj - nejasno določilo
Pri razlagi spornih določil se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupni namen pogodbenikov in določilo razumeti v skladu z načeli obligacijskega prava v OZ. Skupnega namena pogodbenikov pa z izvedencem angleške pravne terminologije ni mogoče dokazovati. Ker gre za neprimerni dokaz, je sodišče prve stopnje imenovanje tega izvedenca utemeljeno zavrnilo.
ZPP člen 213, 213/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. OZ člen 921.
postopek v sporu majhne vrednosti - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokaz z izvedencem - nerelevanten dokaz - plačilo zavarovalne premije
Pritožba smiselno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena v zvezi z drugim odstavkom 213. člena ZPP z očitkom, da sodišče ni sprejelo predloga za določitev strokovnjaka za banke, da ugotovi plačilo 625,04 EUR in da pri banki pridobi dokumente, da je vplačal navedeni znesek. Uveljavljanje te kršitve pomeni nedopusten pritožbeni razlog, pri čemer očitana kršitev po presoji pritožbenega sodišča tudi ni prerasla v absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožnik je sicer res za dokazovanje svojih trditev smiselno predlagal postavitev izvedenca ustrezne stroke in poizvedbe pri banki, vendar le glede dejstva, da naj bi banka prejela ta znesek in kam je šel, če ga tožeča stranka ni dobila. Zato je pravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da bi bila predlagana dokaza nerelevantna za odločitev, saj se nanašata zgolj na nepravilno postopanje banke, ker po trditvah toženca plačanega zneska ni nakazala tožeči stranki.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00004977
OZ člen 190, 631, 1035. ZFPPIPP člen 246.
javno naročilo gradenj - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika - neposredna terjatev podizvajalca - zapadlost terjatve - ugovori naročnika - koneksnost terjatev - napake stvari - neupravičena pridobitev - nakazilo (asignacija) - začetek stečajnega postopka nad glavnim izvajalcem - pravne posledice začetka stečajnega postopka
Pripoznava je enostranska izjava volje dolžnika. To pomeni, da lahko le sopogodbenik, do katerega ima podizvajalec terjatev, to terjatev pripozna (v tem primeru glavni izvajalec). Naročnik oziroma nadzornik naročnika (oseba, ki na strani naročnika nadzira izvajanje del) zato ni tisti subjekt, ki bi lahko pripoznal terjatev podizvajalca, saj z njim ni v neposrednem pogodbenem odnosu.
Naročnik (tj. tožena stranka) se zahtevku lahko upira z uveljavljanjem ugovorov iz pogodbenega razmerja med njim in podjemnikom (glavnim izvajalcem). Te ugovore lahko naročnik uveljavlja v okviru presoje obstoja in dospelosti terjatve kot ene izmed ostalih predpostavk za utemeljenost zahteve iz 631. člena OZ.
Priznanja neposrednih zahtevkov podizvajalcev ni mogoče širiti tako, da bi se ti lahko izplačevali iz vsote, ki jo naročnik dolguje podjemniku za katerokoli delo.
Oporoka zaradi oporočiteljeve nerazsodnosti in zmote ni neveljavna in se iz tega razloga ne more zahtevati, da se to ugotovi; lahko se jo kvečjemu razveljavi.
Oporoka ne more postati neveljavna iz razloga oporočiteljeve nesposobnosti ali napake volje, če prvo stopenjsko sodišče pomotoma tako misli, ker materialno pravo tega ne določa.
ZD člen 10, 10/1, 10/2, 11, 11/1, 14, 14/1, 15, 15/1, 210, 210/1, 213, 213/1. ZZZDR člen 12, 12/2.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - sporna dejstva - obstoj zunajzakonske skupnosti - manj verjetna pravica
Če kdo v zapuščinskem postopku uveljavlja, da je dedič in svojo dedno pravico utemeljuje z zunajzakonsko skupnostjo z zapustnikom, je treba obstoj te skupnosti ugotavljati v zapuščinskem postopku. Če bodo sporna dejstva, od katerih je odvisna presoja o obstoju zunajzakonske skupnosti (vključno z dejstvi, ki so ovira, da bi bila taka skupnost pravno priznana) bo potrebna napotitev na pravdo. Zapuščinsko sodišče bo na pravdo napotilo preživelega zunajzakonskega partnerja z zahtevkom na ugotovitev, da mu pripada dedna pravica oziroma da je zapustnikov zakoniti dedič, če bo glede na razpoložljive podatke štelo njegovo pravico za manj verjetno
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK00003687
Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 42.. ZIZ člen 38, 38/5.
osebni stečaj dolžnika - odpust obveznosti dolžnika - nadaljnji stroški izvršilnega postopka - odmera nadaljnjih izvršilnih stroškov - nagrada izvršitelju - izpraznitev in izročitev nepremičnin - nasilen vstop v stanovanje kot izvršilno dejanje - stroški, potrebni za opravo izvršbe
Ker je dolžnica upnici ključe izročila šele na dan izpraznitve in izročitve nepremičnine, je bil izvršitelj dolžan poskrbeti za nasilen vstop v nepremičnino in zamenjavo ključavnice in je zato upravičen do povračila stroškov nastalih v zvezi z zamenjavo ključavnic.
Splošno znano je dejstvo, da vsak nanos mokrote, do česar lahko pride tudi v primeru nekaj "speštanih" jagod grozdja, zdrsljivost na tleh (posebej ploščicah) poveča, kar pa še ne pomeni, da je glede na vse okoliščine tega primera podana krivdna odgovornost druge toženke zaradi neskrbnega ravnanja, ki bi bilo lahko povezano s položitvijo oziroma vzdrževanjem ploščic v smislu opravljanja kontrol drsnosti. Kot je sodna praksa že večkrat poudarila v podobnih odškodninskih primerih, neprestanega in neprekinjenega nadzora delavcem oz. prodajalcem v trgovinah in trgovskih centrih na ta način, da bi morali vsak trenutek in na vsaki točki trgovine preverjati in čistiti morebitne kapljice in druge madeže, ki povečajo nevarnost zdrsa, ni mogoče naložiti. Tudi takšna skrajna skrbnost ne bi mogla v celoti odpraviti možnosti nesreč, kakršna je obravnavana, do katere je očitno prišlo po naključju.
pogodbeno materialno pravo - navedba dejstev - sodba presenečenja za stranke - podnajemna pogodba
Za pogodbeno materialno pravo je bistveno, da nanj sodišče prve stopnje ne pazi po uradni dolžnosti in mora stranka (stranki), če želi, da bo sodišče sporno razmerje presojalo po konkretnih pogodbenih določilih, to ustrezno konkretizirati skozi trditve, saj je ugotavljanje vsebine pogodbenih določil dejansko vprašanje, ugotavljanje dejstev pa je podvrženo procesnim pravilom.
Ker je sodišče prve stopnje presojalo sporno razmerje po pogodbah, glede katerih sta pravdni stranki podali le omejene trditve ali pa sploh ne, je s tem napačno uporabilo materialno pravo in zmotno ugotovilo dejansko stanje in drži pritožbena trditev, da je izdalo sodbo presenečenja, ko je zaradi uporabe materialnega prava po uradni dolžnosti presodilo, da je podnajemna pogodba pogodba v korist tretjega, pri tem pa pravdnima strankam sploh ni omogočilo, da bi se s pravnim naziranjem sodišča prve stopnje seznanilo pred razsojo v sporni zadevi.