sodna pristojnost - društvo - pristojnost v gospodarskih sporih
Iz podatkov spisa izhaja, da je tožeča stranka društvo in torej ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP. Glede na vrednost spornega predmeta je za odločanje v obravnavani zadevi stvarno pristojno Okrajno sodišče.
Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3. URS člen 54, 56. ZPP člen 413. ZZZDR člen 105, 105/1, 105/3, 129, 129a.
spor iz razmerja med starši in otroki - varstvo, vzgoja in preživljanje mladoletnih otrok - skupno varstvo in vzgoja otroka - skupno starševstvo - otrokova korist - stiki med starši in otroki - določitev stikov - določitev preživnine - otrokove potrebe - preživninske zmožnosti staršev - razporeditev preživninskega bremena - odločanje o stroških po prostem preudarku
Skupno starševstvo je možno samo v primerih, če sta starša neobremenjena s svojim preteklim starševskim odnosom in sposobna popolnoma neobremenjene komunikacije, ki zadeva oskrbo in vzgojo otroka. Iz mnenja izvedenke klinične psihologinje izhaja, da bi tudi sama predlagala skupno starševstvo, če ne bi bil med staršema tako velik razkorak v komunikaciji in če ne bi bilo tožničinega očitnega nasprotovanja skupnemu starševstvu. Gre torej za okoliščino, ki je bistvena za odločitev o skupnem starševstvu. Sicer pa je glede na določilo 105. člena ZZZDR odločitev, da oba starša obdržita varstvo in vzgojo otroka, lahko le posledica sporazuma med njima, ne pa tudi odločitve sodišča, ko se starša niti ob pomoči centra za socialno delo ne uspeta sporazumeti o varstvu in vzgoji otroka (prvi in tretji odstavek 105. člena ZZZDR).
Po Konvenciji CMR zastara pravica do vložitve tožbe, povezane s prevozom po tej konvenciji, v enem letu. Le kadar gre za namerno kršitev ali malomarnost, ki je po zakonu pristojnega sodišča izenačena z namerno kršitvijo, se ta zastaralni rok podaljša na tri leta. Trditveno in dokazno breme o hudo malomarnem ravnanju tožene stranke je bilo na tožeči stranki.
Ker je bil pisni zahtevek tožeče stranke poslan v obliki elektronskega sporočila, kateremu je bila priložena specifikacija škode, za prenehanje zadržanja zastaranja ni bilo potrebno, da bi tožena stranka elektronskemu sporočilu, s katerim je na tak zahtevek odgovorila zavrnilno, ponovno priložila prejete priponke.
izvedenec - nagrada za delo izvedenca - nagrada in stroški izvedenca - identiteta osebe - izvedensko delo
Pritožbeno sklicevanje na razrešitev domnevno istega izvedenca v drugi pravdni zadevi te odločitve z ničemer ne omaje. Prvič zato, ker se pritožnik na delo izvedenca v drugi zadevi ne more sklicevati. Relevantna je le izdelava mnenja v obravnavanem postopku. V njem sodeč po podatkih spisa ni nikakršnih razlogov za razrešitev izvedenca.
podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku - psihiatrična bolnišnica - zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom
Glede na ugotovljeno pravno pomembno okoliščino, da je za dosego zadovoljive remisije duševne bolezni zadržane osebe potrebno nadaljnje vsaj enomesečno hospitalno zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice in ob ugotovljenih okoliščinah iz prvega odstavka 39. člena ZDzdr, je pravilen zaključek, da je predlog utemeljen po določbah 70. člena ZDzdr.
vrnitev v prejšnje stanje - predpostavke za vrnitev v prejšnje stanje - procesna napaka sodišča - umik tožbe zaradi neplačila sodne takse
To pomeni, da je institut vrnitve v prejšnje stanje namenjen za odpravo posledic zamude, ki se pravdni stranki zgodi, ali ki jo slednja zagreši. Kadar pa pravdna stranka sodišču očita, da je izgubila pravico opraviti neko pravdno dejanje zaradi tega, ker je sodišče pri opravljanju procesnih dejanj storilo napako, takšni očitki ne morejo predstavljati razlogov za vrnitev v prejšnje stanje, ampak lahko predstavljajo le grajanja procesnih dejanj sodišča.
izpodbijanje sklepa skupščine - razlogi za izpodbojnost - kršitev zakona ali statuta - veljavnost sklepa skupščine - vpliv kršitev na veljavnost sklepa - teorija relevance
Sklep skupščine je izpodbojen tudi, če je pri sprejetju sklepa kršen zakon ali statut in te kršitve vplivajo na veljavnost sklepa (na primer ker za sprejetje sklepa ni glasovala zadostna večina - 2. točka prvega odstavka 395. člena ZGD-1). V zvezi s to pravno podlago bi morala tožeča stranka trditi in dokazovati ne le, da je bil pri sprejetju sklepa kršen zakon ali statut (usklajeno delovanje delničarjev M1. d.o.o. in O.A., ki imata skupaj 29,28 % delnic z glasovalno pravico in delničarja V. d.d. - v likvidaciji, ki ima 48 % delnic z glasovalno pravico, po 8. členu ZPre-1, kar ima za posledico - ker ni bila dana prevzemna ponudba - mirovanje glasovalnih pravic teh treh delničarjev na sporni skupščini - 63. člen v zvezi s 6. in 7. členom ZPre-1), temveč bi morala tudi trditi in dokazovati, da so v konkretnem primeru te kršitve vplivale na veljavnost sklepa. Vendar pa tega procesnega gradiva v smeri upoštevanja teorije kavzalnosti oziroma relevance tožeča stranka sploh ni podala, zato tudi ni več pravno pomembno, ali so omenjeni delničarji v zvezi z zadnjim zasedanjem skupščine tožene stranke delovali usklajeno.
Pravdni stranki sta sklenili zavarovalno pogodbo za dolgoročno premoženjsko zavarovanje, sklenjeno za obdobje desetih let, pri katerem vsako leto zapade v plačilo nova zavarovalna premija za naslednje zavarovalno leto; tožena stranka je poravnala le prvo zavarovalno premijo ob sklenitvi pogodbe, ostalih pa ob zapadlosti ni poravnala, na njeno željo ji je tožeča stranka omogočila plačilo na obroke; toženka je zgolj trdila, ni pa dokazala, da je pogodbo podpisal zanjo njen sin, ne pa sama; tožeča stranka je svoje obveznosti iz zavarovalne pogodbe izpolnila; toženka ni podala veljavne izjave o odstopu od zavarovalne pogodbe. Na podlagi teh ugotovitev je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo (921. člen OZ), ko je toženki naložilo, da je na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe dolžna tožeči stranki poravnati zapadle zneske zavarovalne premije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00003491
ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 15, 58, 58/4, 239, 272, 272/2. OZ člen 5.
kontradiktornost v postopku zavarovanja - načelo hitrosti postopka - zloraba bančne garancije - nedovoljene pritožbene novote - načelo vestnosti in poštenja - obstoj nevarnosti za uveljavitev terjatve - potencialna nevarnost
V postopku zavarovanja z začasno odredbo je treba upoštevati določene posebnosti, predvsem da gre za ukrep zavarovanja zahtevka in da za izdajo začasne odredbe zadošča verjetnost utemeljenosti zahtevka. Ta ukrep lahko doseže svoj namen le, če je izdan v hitrem postopku. Kontradiktornost postopka se lahko vzpostavi šele v postopku z ugovorom, vendar še vedno v postopku pred sodiščem prve stopnje. Sodišče prve stopnje je postopalo v skladu z ustaljeno sodno prakso, ko je brez naroka odločilo po ugovoru dolžnika in odgovoru upnika na ugovor dolžnika.
O spornih dejstvih med pravdnima strankama in o pravilni izpolnitvi pogodbenih obveznosti, to je o temeljnem poslu, bo sodišče odločalo v pravdnem postopku. Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja, ki ga upnik v pritožbi ni uspel izpodbiti, pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ni šlo za zvijačno ravnanje dolžnika, kar bi bil edini razlog za to, da bi lahko sodišče dolžniku preprečilo unovčitev bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Načelo vestnosti in poštenja ni bilo kršeno.
Le potencialna nevarnost, da bi lahko upnik pri udeležbi v bodočih javnih razpisih ne mogel enakopravno sodelovati z drugimi ponudniki, ne zadošča za to, da bi bil izkazan še drugi pogoj za izdajo začasne odredbe.
ZPP člen 213, 213/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. OZ člen 921.
postopek v sporu majhne vrednosti - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokaz z izvedencem - nerelevanten dokaz - plačilo zavarovalne premije
Pritožba smiselno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena v zvezi z drugim odstavkom 213. člena ZPP z očitkom, da sodišče ni sprejelo predloga za določitev strokovnjaka za banke, da ugotovi plačilo 625,04 EUR in da pri banki pridobi dokumente, da je vplačal navedeni znesek. Uveljavljanje te kršitve pomeni nedopusten pritožbeni razlog, pri čemer očitana kršitev po presoji pritožbenega sodišča tudi ni prerasla v absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožnik je sicer res za dokazovanje svojih trditev smiselno predlagal postavitev izvedenca ustrezne stroke in poizvedbe pri banki, vendar le glede dejstva, da naj bi banka prejela ta znesek in kam je šel, če ga tožeča stranka ni dobila. Zato je pravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da bi bila predlagana dokaza nerelevantna za odločitev, saj se nanašata zgolj na nepravilno postopanje banke, ker po trditvah toženca plačanega zneska ni nakazala tožeči stranki.
OZ člen 59, 64, 64/1, 82, 82/1, 82/2, 83. ZPP člen 226, 226/2.
ara - razlaga pogodb - listina v tujem jeziku - neprimeren dokaz - odložni pogoj - nejasno določilo
Pri razlagi spornih določil se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupni namen pogodbenikov in določilo razumeti v skladu z načeli obligacijskega prava v OZ. Skupnega namena pogodbenikov pa z izvedencem angleške pravne terminologije ni mogoče dokazovati. Ker gre za neprimerni dokaz, je sodišče prve stopnje imenovanje tega izvedenca utemeljeno zavrnilo.
Pri presoji tehtnosti razlogov za prenos krajevne pristojnosti po prvem odstavku 35. člena ZKP je treba izhajati iz izjemnosti prenosa glede na predhodno zakonsko določeno krajevno pristojnost. Pomembno je tudi, da se razlogi za prenos nanašajo za celotno sodišče (gl. sklep Vrhovnega sodišča RS I Kr 30387/2012 z dne 22.1.2015) z vsemi sodniki in drugimi zaposlenimi in ne na posameznega sodnika, ki zadevo obravnava, in ki mora v primeru okoliščin, ki vzbujajo dvom v njegovo nepristranskost, ravnati po prvem odstavku 40. člena ZKP ter od predsednika sodišča zahtevati oziroma mu predlagati, da ga izloči.
Aktivna legitimacija tožnika ni podana, saj ni niti upravnik stavbe niti mandatar, ki bi v imenu in na račun ostalih solastnikov od neplačnika lahko izterjal neplačane obveznosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00004371
ZKP člen 96, 506, 506/4.
preklic pogojne obsodbe - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe - neizpolnitev naložene obveznosti - pogoji za izrek oziroma preklic pogojne obsodbe - stroški pooblaščenca oškodovanca - objektivni razlogi
Ko je sodišče prve stopnje ustavilo postopek za preklic pogojne obsodbe, je pravilno odločilo, da stroški tega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP obremenjujejo proračun. Za odločitev, da se iz proračuna izplačajo stroški in nagrada pooblaščenca oškodovanca, pa sodišče prve stopnje ni imelo podlage. Prvi odstavek 507. člena ZKP med drugim določa, da se za postopek za preklic pogojne obsodbe smiselno uporabljajo druge določbe tega zakona, prvi odstavek 96. člena ZKP pa ureja stroške postopka v primeru, kadar se kazenski postopek ustavi, zato sodišče glede stroškov ravna po tem zakonskem določilu, ko ustavi postopek za preklic pogojne obsodbe. Po prvem odstavku 96. člena ZKP tako v primeru ustavitve postopka bremenijo proračun stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona, prav tako pa potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki in nagrada zagovornika. Potrebni izdatki in nagrada pooblaščenca oškodovanca se lahko ob ustavitvi postopka izplačajo iz proračuna le takrat, ko pooblaščenec zastopa zasebnega tožilca ali oškodovanca kot tožilca ali kadar zastopa oškodovanca kot tožilca, od katerega je državni tožilec prevzel pregon (drugi odstavek 63. člena ZKP), in sicer v primerih, določenih v drugem odstavku 96. člena ZKP, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre. Med potrebne izdatke, ki v primeru ustavitve postopka po prvem odstavku 96. člena ZKP obremenjujejo proračun, torej ne sodijo nagrada in potrebni stroški pooblaščenca oškodovanca, slednje mora plačati oškodovanec sam.
ZZZDR člen 117. URS člen 2. ZNP člen 37, 44. ZPP člen 8, 254, 254/3.
poslovna sposobnost - odvzem poslovne sposobnosti - razlogi za odvzem poslovne sposobnosti - razsodnost - načelo sorazmernosti - izvedenec psihiatrične stroke
Štiriinosemdesetletnik, ki skrbi za svojo fizično in umsko kondicijo, ki je do svojih težav kritičen in se z njimi uspešno spopada, ki s prijatelji igra tarok, ki sam poskrbi za jemanje zdravil (četudi s pomočjo zvezka) ter za svojo prehrano in za nakupe, je sposoben razumeti pomen svojih dejanj in sposoben ravnati s tako oblikovano voljo.
alternativni način izvršitve kazni zapora - način izvršitve kazni zapora - vikend zapor - teža kaznivega dejanja - presoja vseh okoliščin - objektivni in subjektivni kriteriji
Ob upoštevanju silovitosti najmanj dveh obsojenčevih udarcev, ki sta pri oškodovanki povzročila podplutbo čela, podplutbo in odrgnino nosu in zgornje ustnice ter raztrganino notranjega dela zgornje ustnice, na podlagi česar je sodišče ugotovilo, da je obsojenec ravnal z direktnim naklepom, medtem ko je do posledice - smrti oškodovanke prišlo zaradi njegove malomarnosti, je odločitev, da se izrečena kazen zapora izvrši na način, da jo prestane le ob vikendih, nepravilna.
ZPP člen 101, 205, 205/1, 205/1-4. ZFPPIPP člen 97, 97/2, 245, 386, 386/1, 386/1-1.
prekinitev postopka - začetek postopka osebnega stečaja - pravne posledice začetka stečajnega postopka - poslovna sposobnost stečajnega dolžnika - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - prenos pooblastil na upravitelja - položaj in pristojnosti upravitelja - pravdna sposobnost - pooblastilo odvetniku
V obravnavanem primeru je tožnik vložil tožbo po pooblaščencu že po začetku stečajnega postopka. Ker je bila tožnikova poslovna sposobnost omejena, za vložitev tožbe ni imel pravdne sposobnosti, zato je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je pozvalo stečajno upraviteljico na odobritev njegovih pravdnih dejanj. Ker jih stečajna upraviteljica kot zakonita zastopnica stečajnega dolžnika ni odobrila, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je tožbo zavrglo.
varstvo lastninske pravice - vznemirjanje lastninske pravice - poseg v lastninsko pravico - dokazno breme
Dokazno breme o tem, da je toženec storil očitano mu dejanje, je na tožniku.
Tožnik ni uspel s stopnjo prepričanja dokazati, da je ravno toženec tisti, ki je sporni material navozil, niti ni uspel dokazati, da je toženec komurkoli naročil ali dovolil, da ta material pelje čez njegovo parcelo.