motenjska tožba - motenje posesti - motilno ravnanje - ugotovitveni zahtevek v sporih zaradi motenja posesti - pravni interes
Neutemeljene so pritožbene navedbe toženke, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotovitveni tožbeni zahtevek zavreči. Res je, da novejša sodna praksa in teorija zavračata ugotovitvene dele tožb v postopkih motenja posesti kot nepotrebne. Vendar je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je ugodilo tudi ugotovitvenemu tožbenemu zahtevku, saj bi drugače druga točka tožbenega zahtevka, s katero tožnik zahteva vzpostavitev prejšnjega stanja, ostala nedoločena. Dajatveni zahtevek namreč ni določen glede lokacije, na kateri se zahteva vzpostavitev prejšnjega stanja.
Iz izvedenskega mnenja je razvidno, katero dokumentacijo je izvedenec uporabil, zgolj pavšalne pritožbene trditve o možnosti spreminjanja podatkov v inšpektorjevih tabelah pa niso z ničemer izkazane, zato jih sodišče v pritožbenem postopku tudi ne more preveriti, zaradi česar obstajajo zgolj na špekulativni ravni.
Strokovnost in verodostojnost izvedenskega mnenja bo na podlagi drugega odstavka 355. člena ZKP sodišče prve stopnje ocenjevalo ob zaključku faze dokazovanja na glavni obravnavi.
Sklep, s katerim se zahteva za izločitev izvedenca zavrne in je bil izdan po vložitvi obtožbe, se lahko izpodbija samo v pritožbi zoper sodbo.
odškodninska odgovornost odvetnika - mandatna pogodba z odvetnikom
Pri mandatni pogodbi gre za obligacijo prizadevanja. Ker odvetnik svoje delo opravlja kot poklic, mora ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in po običajih skrbnosti dobrega strokovnjaka. Ravnati mora po navodilih klienta in pri tem paziti na njegove interese. Ker gre za strokovnjaka, lahko odvetnik v vsakem primeru sam oceni in po najboljši vesti odloči, upoštevaje vse okoliščine, kako naj ravna. Za kršitev pogodbenega ravnanja torej gre, če odvetnik ne ravna v skladu s klientovimi interesi in poklicnimi standardi, ki se od njega pričakujejo.
Obstoj protipravnosti temelji na rešitvi predhodnega vprašanja, (1) ali bi bila odločitev prvostopenjskega sodišča v drugi zadevi drugačna, če bi druga toženka navedla vse, kar ji tožeča stranka očita, da ni navedla in (2) ali bi z vložitvijo pritožbe lahko izpodbila sodbo prvostopenjskega sodišča z dne 22. 3. 2011, torej ali je sodišče storilo zatrjevane kršitve, zaradi katerih ni bilo razsojeno v korist tožeče stranke iz tega postopka.
ZGD-1 člen 52, 52/1, 388, 388/2, 605, 605/3, 609, 614. ZPre-1 člen 68, 68/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZNP člen 19.
sodni preizkus denarne odpravnine - iztisnitev manjšinskih delničarjev - procesna legitimacija - poprevzemno obdobje - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih v sodbi
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je med udeleženci predmetnega postopka (19. člen ZNP) vrsta spornih dejstev, potrebnih za presojo procesne legitimacije predlagatelja in za presojo utemeljenosti predloga za sodni preizkus denarne odpravnine, ki jih prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu ni ugotavljalo, pa so odločilna za presojo ali je izpodbijani sklep po podlagi utemeljen. Ker o tem izpodbijani sklep nima razlogov, ga pritožbeno sodišče ne more preizkusiti.
Do pravnomočnosti sklepa o prekinitvi sodišče prve stopnje ne ve, ali bo sploh dalo zahtevo za oceno ustavnosti na Ustavno sodišče kajti, če bi prišlo do razveljavitve sklepa o prekinitvi, bi po nepotrebnem pisalo zahtevo, kar bi bilo neekonomično. Ustavno sodišče pa od predlagatelja zahteva, da izkaže pravnomočnost sklepa o prekinitvi postopka, ker gre za procesno predpostavko za odločanje o ustavnosti, sicer zavrže zahtevo za oceno ustavnosti.Ko gre za vprašanje presoje ustavnosti, sodišče druge stopnje ne more vsiljevati svojih materialnopravnih videnj sodišču prve stopnje, ker bi s tem nedopustno posegla v avtoriteto in samostojnost prvostopnega sodišča.
zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - dokazi in dokazovanje - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - dopolnilno izvedensko mnenje - ogled kraja dejanja - zavarovalni primer - zavarovalni primer -prometna nesreča - vzročna zveza - nagrada in stroški sodnega izvedenca - pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov
Zaradi vsebine izvedeniškega mnenja, s katerim pritožnica ne soglaša, izvedencu plačila nagrade in stroškov ni mogoče odreči. Ker odločitev temelji na izvedeniškem mnenju, kvaliteta izvedeniškega dela ne more biti razlog, zaradi katerega bi bilo izvedencu mogoče odreči plačilo.
V postopku za delitve solastnine na stavbi, ki je bila zgrajena pred 1. 1. 2003, lahko udeleženec postopka ugovarja, da je sprožil postopek po ZVEtL in da gre za navidezno solastnino oziroma že nastalo dejansko etažno lastnino. Ker je že sprožen postopek, nepravdno sodišče pa je neutemeljeno menilo, da ta postopek ne more biti uspešen, ker je sedaj SPZ, gre za relativno bistveno kršitev določb ZPP iz prvega odstavka 339. člena v zvezi s 13. členom ZPP.
Adekvatnost posledic škodnega dejanja je lahko relevantna le pri ugotavljanju vzročne zveze v razmerju do škodnega dogodka, ne pa tudi v razmerju do konkretno nastale škode. Odgovorna oseba mora oškodovanca sprejeti takega, kot je. Pri oškodovancu bi se z leti zagotovo pojavile določene zdravstvene težave zaradi bolezenskih sprememb na vratni hrbtenici; da bi zaradi teh ohromel, pa toženec ne zatrjuje in takšna možnost niti iz izvedenskega mnenja ne izhaja. Toženec zato odgovarja tudi za posledice oškodovančevih degenerativnih sprememb, ki jih je škodni dogodek izzval.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti - zavrnitev dokaznega predloga - razlogi za zavrnitev dokaza - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - vnaprejšnja dokazna ocena - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - neopravičen izostanek z naroka - izločitev sodnika
Drugi odstavek 115. člena ZPP predpisuje pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da lahko sodišče ugodi prošnji za preložitev naroka zaradi bolezni, ne ureja pa posledic v primeru, ko sodišče prošnji ne ugodi. Te posledice so urejene v drugih členih zakona in so odvisne od procesnega položaja predlagatelja preložitve.
Zavrnitev dokaza z obrazložitvijo, da izpoved priče ne bi uspela omajati dokazov tožeče stranke, pomeni arbitrarno vnaprejšnjo dokazno oceno, ki v pravdnem postopku ni dopustna.
zamudna sodba - plačilo preživnine - redno šolanje kot pravni standard - afirmativna litiskontenstacija
Ker je tožnik zatrjeval, da se toženka v spornem obdobju ni redno šolala, v dokaz resničnosti teh trditev pa predložil tudi listine, toženka pa na slednje ni odgovorila, se je torej vzpostavila absolutna domneva, da toženka priznava tožnikove trditve, na katerih slednji opira zahtevek, ki pa tudi niso v nasprotju z dokazi, ki jih je tožnik predložil.
ZZZDR člen 1, 78, 123, 123/2, 129, 129a, 131c. ZPP člen 8, 107, 107/1, 188, 188/2, 189, 189/3, 408, 408/1, 408/2, 417, 417/1. ZIZ člen 55, 55/2, 55/2-8.
tožba za razvezo zakonske zveze - nasprotna tožba - litispendenca - identiteta zahtevkov - določitev preživnine za otroka - aktivna legitimacija za preživninsko tožbo - zastopanje otroka - polnoletnost otroka - polnoletnost nastopila med postopkom - preživninske zmožnosti staršev - preživninske potrebe otroka - porazdelitev preživninskega bremena - nemožnost uporabe skupnega premoženja - stanovanje - uporabnina
S polnoletnostjo sina toženka ni (več) aktivno legitimirana, da zahteva od tožnika plačilo preživnine za sina. Okoliščina, da sin ni odgovoril na poziv sodišča, ali vstopa v pravdo, zanj nima nobenih pravnih posledic, ker je s polnoletnostjo pridobil vsa procesna upravičenja, kar pomeni, da le on lahko tožbo umakne, ali pa vztraja pri tožbenem zahtevku, ki ga lahko tudi spremeni.
Premoženjski spor med staršema glede (uporabe) skupnega premoženja je relevantna okoliščina le glede ugotavljanja materialnih zmožnosti (posameznega) starša, ni pa pravna podlaga za izključitev preživninske obveznosti starša, ki zatrjuje, da skupnega premoženja ne more uporabljati.
Pravila 27. poglavja ZPP, ki se uporabljajo v sporih med starši in otroki, ne izključujejo litispendence kot procesnega instituta.
Ker je tožnik v tožbenem zahtevku predlagal, da se mu določi preživninska obveznost od pravnomočnosti sodbe, je pravica toženke terjati preživnino za otroka pred izdajo sodbe sodišča prve stopnje vezana na datum vložitve nasprotne tožbe.
Pritožbeno sodišče se ne more opredeliti do pritožbenih navedb, ki niso konkretizirane, saj je namen pritožbe, da določno opozori na morebitne bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zmotno in nepopolno ugotovitve dejanskega stanja in zmotno uporabo materialnega prava v izpodbijani sodbi, tako da se lahko pritožbeno sodišče do pritožbenih očitkov opredeli in z njimi ali soglaša ali jih kot neutemeljene zavrne. Če konkretiziranosti ni, potem pritožba ne more pričakovati cilja, ki ga zasleduje vsaka pritožba - ugodnejše rešitve sporne zadeve za pritožnika.
Izrecnega dogovora med pravdnima strankama, da mora prvotožena stranka opozoriti tožečo stranko, da se zavarovalna pogodba izteka, ni bilo. Zavarovalni zastopniki takšne izrecne zakonske dolžnosti nimajo in bi prvotožena stranka imela obveznost le, če bi se tako izrecno zavezala tožeči stranki, vendar se ni.
Po določbi 217. člena ZZavar z naslovom Obveznosti zastopnika in odgovornost zavarovalnice dolžnost obveščanja ni predpisana, za razliko od ureditve po 222.členu ZZavar, kjer je to izrecno določeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00003294
SZ-1 člen 28, 31, 31/1. OZ člen 190, 199, 275. SPZ člen 68, 115. ZPP člen 180, 285.
upravnik - pogodba o upravljanju - veljavnost pogodbe o upravljanju - ključ delitve - trditvena podlaga - sklicevanje na listine - stroški upravljanja - stroški obratovanja - verzija - poslovodstvo brez naročila
Čim je tožena stranka ugovarjala izračunu posameznih postavk stroškov in posledično poziv sodišča v okviru materialno procesnega vodstva v tej smeri ni bil potreben, bi tožeča stranka morala navesti znesek, ki ga je plačala dobavitelju za dobavo oziroma storitev, ključ delitve (del celote) in znesek, ki je odpadel na toženo stranko za vsako postavko vtoževanega računa. Tožeča stranka bi torej morala v svoji trditveni podlagi metodo izračuna posameznega stroška aplicirati na konkretno vtoževane stroške in se ne zgolj sklicevati na obširno listinsko dokumentacijo v obliki razdelilnikov. Šele v takem primeru bi sodišče lahko opravilo preizkus pravilnosti obračuna med strankama spornih stroškov.
Sodišče prve stopnje v konkretnem primeru zahteve ni zavrnilo iz razloga, ker tožena stranka ni bila neupravičeno obogatena, temveč iz razloga, ker zatrjevane obogatitve zaradi pomanjkljive trditvene podlage po višini ni moglo preveriti.
spori majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - stroški - priglasitev stroškov - konec postopka zunaj obravnave
Do zaključka postopka izven obravnave je prišlo ne le zaradi soglasja toženke, da se obravnavi v smislu 279.a členu ZPP odpoveduje, ampak zaradi soglasja obeh pravdnih strank. Da bo tudi tožnica dala takšno soglasje, pa toženka ni mogla vedeti, niti ni bila dolžna na to vnaprej računati. Ob smiselni uporabi sedmega odstavka 163. člena ZPP je bila zato upravičena zahtevati povrnitev stroškov v 15 - tih dneh od prejema sodbe.
SPZ člen 212, 222, 223. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
konfesorna tožba - služnostna pravica - preprečevanje in motenje izvrševanja stvarne služnosti - ukinitev stvarne služnosti - prenehanje služnosti zaradi nekoristnosti - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - dejansko stanje
Odločitev o tožbenem zahtevku po nasprotni tožbi v preostalem delu glede prenehanja služnostne pravice hoje po parc. št. 47/2, k. o. ..., je odvisna od tega ali je stvarna služnost hoje postala nekoristna za uporabo gospodujoče stvari ali pa so se bistveno spremenile okoliščine, v katerih je bila ustanovljena. Tožena stranka je glede tega zatrjevala oboje. Prvostopenjsko sodišče pri odločanju o zahtevku na prenehanje služnosti hoje vseh navedenih okoliščin zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča ni presojalo. Zato je sodišče druge stopnje delno ugodilo pritožbi tožene stranke in odločitev o zavrnitvi njenega nasprotnega tožbenega zahtevka v tem delu razveljavilo.
zavarovalna pogodba - izguba zavarovalnih pravic - odškodninska odgovornost - protipraven odvzem nevarne stvari imetniku - protipraven odvzem motornega vozila - izročitev stvari tretjemu
Ker je toženka sinu uporabo vozila izrecno prepovedala ter ji je bilo vozilo odvzeto brez njene krivde na protipraven način, zavarovalnih pravic ni izgubila, podan pa tudi ni abstraktni dejanski stan niti iz 151. člena niti iz četrtega odstavka 152. člena OZ, zato za povzročeno škodo ne odgovarja.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je negativni ugotovitveni zahtevek, da tožena stranka ni imela pravice tožeči stranki izstaviti navedenih računov in da nima pravice od tožeče stranke uveljavljati plačila navedenih računov, v celoti vsebovan v dajatvenem zahtevku - v kondemnatornem delu sklepa o izvršbi s katerim je sodišče dolžniku naložilo, da mora plačati upniku v sklepu o izvršbi navedeno terjatev in bi zato odločanje o tem ugotovitvenem zahtevku pomenilo ponovno sojenje o istem zahtevku. Pritožbeno stališče tožeče stranke, da v tem obravnavanem delu zahtevka v tem sporu in v zadevi VL 126823/2013 nista identična, je sicer pravilno, saj pomeni dajatvena tožba nekaj več kot ugotovitvena. Če ima ugotovitveni zahtevek za cilj ugotovitev pravice ali pravnega razmerja, ima dajatveni zahtevek za cilj ugotovitev pravice ali pravnega razmerja in obsodbo toženca na izpolnitev obveznosti. Vsebuje torej ugotovitveno in izpolnitveno povelje. Zato z vložitvijo dajatvene tožbe ugotovitveni interes odpade in negativna ugotovitvena tožba ni dopustna. Pritožba zato v tem delu ni utemeljena in jo je bilo kot takšno zavrniti (člen 353 ZPP).
Drugače pa velja glede nadaljnjega tožbenega zahtevka tožeče stranke na ugotovitev, da tožena stranka nima pravice izstavljati nobenih računov za storitve varovanja ali kakšnih drugih storitev, saj da tožena stranka kot upnica s tožečo stranko kot dolžnico ni v nobenem pravno poslovnem ali pravnem razmerju in da nima pravice od tožeče stranke uveljavljati plačila takšnih računov (drugi del zahtevka v prvem odstavku točke II. izreka in v drugem odstavku, kolikor se ta ne nanaša na zgoraj že navedene račune z dne 10. 12. 2012). V tem primeru pa je pritrditi tožeči stranki, da omenjena predhodna dajatvena tožba - v obravnavanem primeru kondemnatorni del sklepa o izvršbi, ne preprečuje naknadne vložitve ugotovitvene tožbe, saj gre pri zahtevku iz te ugotovitvene tožbe za ugotovitev (ne)obstoja celotnega pravnega razmerja in ne le pravnega razmerja zajetega z zgoraj navedenimi računi.
pridobitev služnostne pravice s priposestvovanjem - ukinitev služnosti - priposestvovalna doba - izvrševanje služnosti
Služnostna pot je bila priposestvovana, in ne obstajajo pogoji za njeno ukinitev.
Četudi je v obdobju, kot ga zatrjuje toženec, dejansko prišlo do določene večletne prekinitve služnosti, je bil proces "osvoboditve služnosti" prekinjen z vnovičnem izvrševanjem služnosti s strani kosca v letu 2014. Proces ukinitve služnosti namreč prekine vsaka ponovna izvršitev služnosti.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - dokazi in dokazovanje - prosta presoja dokazov - pravica do uporabe - adaptacija stanovanja
Pritožbeni pomisleki glede dobrovernosti tožnikov pa so odveč, ker sta zakonca lastninsko pravico na spornem stanovanju pridobila že na podlagi prvega odstavka 116. člena SZ-91.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00003359
KZ-1 člen 204, 208, 209. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 437, 437/1.
poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja - zatajitev - tatvina - zakonski znaki kaznivega dejanja - zavrženje obtožnega predloga
Iz opisa dejanja v obtožnem aktu izhaja, da obdolženka v času, ko naj bi storila dejanje, ni (več) imela pooblastila za odreditev izplačil, torej ni (več) imela pravno veljavnega naslova za razpolaganje s premoženjem oškodovane družbe. Obdolženka je imela možnost dejanskega razpolaganja s premoženjem oškodovane družbe, vendar ji to ni bilo zaupano v zvezi z njeno zaposlitvijo, zato niso podani zakonski znaki kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe. V obtožnem aktu opisano obdolženkino protipravno razpolaganje s sredstvi oškodovane družbe pa predstavlja zakonske znake kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1, zato odločitev o zavrženju obtožnega predloga iz razloga po 1. točki prvega odstavka 277. člena ZKP, ni bila pravilna.