pogodba o vodenju transakcijskega računa - odpoved pogodbe - pravno veljavna vročitev - trajno dolžniško razmerje - prenehanje razmerja - prejemna teorija - splošni pogoji poslovanja - pogodbeno pravo - dejanska in trditvena podlaga - seznanitev
V pogodbi trajanje pogodbenega razmerja ni bilo časovno omejeno, šlo je za t. i. trajno dolžniško razmerje.
Za presojo, ali je bila tožničina odpoved pogodbe tožencu vročena in je posledično pričela učinkovati, je potrebno uporabiti splošno določbo 333. člena OZ o odpovedi trajnega obligacijskega razmerja. Po navedenem členu mora biti odpoved nasprotni stranki vročena. Ker zakon ne določa formalnega postopka vročitve, je navedeni člen razumeti tako, da mora biti nasprotna stranka z odpovedjo dejansko seznanjena.
Ker fikcija vročitev ni bila vnaprej določena kot posledica kršitve obveznosti obveščanja, se tožeča stranka svoje dolžnosti, da toženca seznani z odpovedjo pogodbe, ne more razbremeniti s sklicevanjem, da mu je odpoved poskušala vročiti na njegov dotlej znani naslov.
116. člen ZPlaSS določa uporabnikovo obveznost, da brez odlašanja obvesti ponudnika plačilnih storitev ali osebo, ki jo ponudnik plačilnih storitev navede, o izgubi, kraji ali zlorabi plačilnega instrumenta. V kolikor tega ne stori, je dolžan v skladu z drugim odstavkom 120. člena ZPlaSS2 tisti uporabnik, ki je pri tem ravnal naklepno ali iz hude malomarnosti, sam kriti ves znesek neodobrene plačilne transakcije.
izjava o umiku pritožbe - sklenitev zunajsodne poravnave - stroški
Če pritožnik umakne pritožbo, sodišče le ugotovi, da je pritožba umaknjena. Ker sta se stranki odločili, da vsaka stranka krije svoje stroške in to zapisali v zunajsodno poravnavo, je odločeno v skladu s tem.
zamudna sodba - plačilo preživnine - redno šolanje kot pravni standard - afirmativna litiskontenstacija
Ker je tožnik zatrjeval, da se toženka v spornem obdobju ni redno šolala, v dokaz resničnosti teh trditev pa predložil tudi listine, toženka pa na slednje ni odgovorila, se je torej vzpostavila absolutna domneva, da toženka priznava tožnikove trditve, na katerih slednji opira zahtevek, ki pa tudi niso v nasprotju z dokazi, ki jih je tožnik predložil.
ZZZDR člen 1, 78, 123, 123/2, 129, 129a, 131c. ZPP člen 8, 107, 107/1, 188, 188/2, 189, 189/3, 408, 408/1, 408/2, 417, 417/1. ZIZ člen 55, 55/2, 55/2-8.
tožba za razvezo zakonske zveze - nasprotna tožba - litispendenca - identiteta zahtevkov - določitev preživnine za otroka - aktivna legitimacija za preživninsko tožbo - zastopanje otroka - polnoletnost otroka - polnoletnost nastopila med postopkom - preživninske zmožnosti staršev - preživninske potrebe otroka - porazdelitev preživninskega bremena - nemožnost uporabe skupnega premoženja - stanovanje - uporabnina
S polnoletnostjo sina toženka ni (več) aktivno legitimirana, da zahteva od tožnika plačilo preživnine za sina. Okoliščina, da sin ni odgovoril na poziv sodišča, ali vstopa v pravdo, zanj nima nobenih pravnih posledic, ker je s polnoletnostjo pridobil vsa procesna upravičenja, kar pomeni, da le on lahko tožbo umakne, ali pa vztraja pri tožbenem zahtevku, ki ga lahko tudi spremeni.
Premoženjski spor med staršema glede (uporabe) skupnega premoženja je relevantna okoliščina le glede ugotavljanja materialnih zmožnosti (posameznega) starša, ni pa pravna podlaga za izključitev preživninske obveznosti starša, ki zatrjuje, da skupnega premoženja ne more uporabljati.
Pravila 27. poglavja ZPP, ki se uporabljajo v sporih med starši in otroki, ne izključujejo litispendence kot procesnega instituta.
Ker je tožnik v tožbenem zahtevku predlagal, da se mu določi preživninska obveznost od pravnomočnosti sodbe, je pravica toženke terjati preživnino za otroka pred izdajo sodbe sodišča prve stopnje vezana na datum vložitve nasprotne tožbe.
Do pravnomočnosti sklepa o prekinitvi sodišče prve stopnje ne ve, ali bo sploh dalo zahtevo za oceno ustavnosti na Ustavno sodišče kajti, če bi prišlo do razveljavitve sklepa o prekinitvi, bi po nepotrebnem pisalo zahtevo, kar bi bilo neekonomično. Ustavno sodišče pa od predlagatelja zahteva, da izkaže pravnomočnost sklepa o prekinitvi postopka, ker gre za procesno predpostavko za odločanje o ustavnosti, sicer zavrže zahtevo za oceno ustavnosti.Ko gre za vprašanje presoje ustavnosti, sodišče druge stopnje ne more vsiljevati svojih materialnopravnih videnj sodišču prve stopnje, ker bi s tem nedopustno posegla v avtoriteto in samostojnost prvostopnega sodišča.
odškodninska odgovornost odvetnika - mandatna pogodba z odvetnikom
Pri mandatni pogodbi gre za obligacijo prizadevanja. Ker odvetnik svoje delo opravlja kot poklic, mora ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in po običajih skrbnosti dobrega strokovnjaka. Ravnati mora po navodilih klienta in pri tem paziti na njegove interese. Ker gre za strokovnjaka, lahko odvetnik v vsakem primeru sam oceni in po najboljši vesti odloči, upoštevaje vse okoliščine, kako naj ravna. Za kršitev pogodbenega ravnanja torej gre, če odvetnik ne ravna v skladu s klientovimi interesi in poklicnimi standardi, ki se od njega pričakujejo.
Obstoj protipravnosti temelji na rešitvi predhodnega vprašanja, (1) ali bi bila odločitev prvostopenjskega sodišča v drugi zadevi drugačna, če bi druga toženka navedla vse, kar ji tožeča stranka očita, da ni navedla in (2) ali bi z vložitvijo pritožbe lahko izpodbila sodbo prvostopenjskega sodišča z dne 22. 3. 2011, torej ali je sodišče storilo zatrjevane kršitve, zaradi katerih ni bilo razsojeno v korist tožeče stranke iz tega postopka.
ZGD-1 člen 52, 52/1, 388, 388/2, 605, 605/3, 609, 614. ZPre-1 člen 68, 68/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZNP člen 19.
sodni preizkus denarne odpravnine - iztisnitev manjšinskih delničarjev - procesna legitimacija - poprevzemno obdobje - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih v sodbi
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je med udeleženci predmetnega postopka (19. člen ZNP) vrsta spornih dejstev, potrebnih za presojo procesne legitimacije predlagatelja in za presojo utemeljenosti predloga za sodni preizkus denarne odpravnine, ki jih prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu ni ugotavljalo, pa so odločilna za presojo ali je izpodbijani sklep po podlagi utemeljen. Ker o tem izpodbijani sklep nima razlogov, ga pritožbeno sodišče ne more preizkusiti.
Iz izvedenskega mnenja je razvidno, katero dokumentacijo je izvedenec uporabil, zgolj pavšalne pritožbene trditve o možnosti spreminjanja podatkov v inšpektorjevih tabelah pa niso z ničemer izkazane, zato jih sodišče v pritožbenem postopku tudi ne more preveriti, zaradi česar obstajajo zgolj na špekulativni ravni.
Strokovnost in verodostojnost izvedenskega mnenja bo na podlagi drugega odstavka 355. člena ZKP sodišče prve stopnje ocenjevalo ob zaključku faze dokazovanja na glavni obravnavi.
Sklep, s katerim se zahteva za izločitev izvedenca zavrne in je bil izdan po vložitvi obtožbe, se lahko izpodbija samo v pritožbi zoper sodbo.
podlage odškodninske odgovornosti - sokrivda - prispevek oškodovanca - deljena odgovornost - nepremoženjska škoda - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine za strah
Pravilna je ocena, da reakcije zapustnika, ki je v tožnico vrgel vedro in jo s tem poškodoval, ni moč niti delno opravičiti z njenim ravnanjem (kljub opozorilom naj bi točila preveč vode). Z nasiljem ni dopustno reagirati na nesoglasja.
ZIZ člen 168, 168/2, 211, 211/1. SPZ člen 7, 107, 266, 266/1. ZVEtL člen 16, 16/5.
izvršba na nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiški knjigi - nastanek etažne lastnine - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina - postopek za vzpostavitev etažne lastnine
Za vodenje izvršbe na nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiško knjigo v skladu z določbo 211. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju morata biti izpolnjeni dve temeljni predpostavki:
- predlagan predmet izvršbe mora imeti pravni status nepremičnine, torej samostojne stvari, ki je lahko predmet stvarnopravnih pravic in s tem izvršbe in
- ta nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo.
O dejanski etažni lastnini in s tem o posameznem delu stavbe kot nepremičnini, ki ni vpisana v zemljiško knjigo in je lahko samostojen predmet stvarnih pravic in s tem izvršbe, lahko govorimo zgolj v kolikor gre za razmerja na stavbi, ki so se oblikovala v času pred 1. 1. 2003.
V primeru t. i. navidezne solastnine ne gre za primer, ko nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo. Takšna nepremičnina je v skladu s pogodbeno voljo strank vpisana v zemljiško knjigo, in sicer kot solastninski delež na celotni nepremičnini. S tem stranki omogočita nadaljnji zemljiškoknjižni promet s to nepremičnino. Na takšno zemljiškoknjižno stanje je izvršilno sodišče vezano, zato je odločitev sodišča prve stopnje, ko je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za vodenje izvršbe na nevpisane nepremičnine, pravilna.
spori majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - stroški - priglasitev stroškov - konec postopka zunaj obravnave
Do zaključka postopka izven obravnave je prišlo ne le zaradi soglasja toženke, da se obravnavi v smislu 279.a členu ZPP odpoveduje, ampak zaradi soglasja obeh pravdnih strank. Da bo tudi tožnica dala takšno soglasje, pa toženka ni mogla vedeti, niti ni bila dolžna na to vnaprej računati. Ob smiselni uporabi sedmega odstavka 163. člena ZPP je bila zato upravičena zahtevati povrnitev stroškov v 15 - tih dneh od prejema sodbe.
odškodninska odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila
Ob po sodišču prve stopnje pravilno ugotovljenem dejanskem stanju, to je o načinu vožnje obeh udeležencev in okoliščinah, v katerih je prišlo do prometne nezgode, ki temeljijo zlasti na strokovnih zaključkih izvedenca v izvedenskem mnenju, je tako materialno pravni zaključek sodišča prve stopnje o izključni odgovornosti zavarovanca tožene stranke za tožniku v obravnavanem škodnem dogodku nastalo premoženjsko škodo po prvem odstavku 154. člena OZ pravilna.
SPZ člen 212, 222, 223. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
konfesorna tožba - služnostna pravica - preprečevanje in motenje izvrševanja stvarne služnosti - ukinitev stvarne služnosti - prenehanje služnosti zaradi nekoristnosti - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - dejansko stanje
Odločitev o tožbenem zahtevku po nasprotni tožbi v preostalem delu glede prenehanja služnostne pravice hoje po parc. št. 47/2, k. o. ..., je odvisna od tega ali je stvarna služnost hoje postala nekoristna za uporabo gospodujoče stvari ali pa so se bistveno spremenile okoliščine, v katerih je bila ustanovljena. Tožena stranka je glede tega zatrjevala oboje. Prvostopenjsko sodišče pri odločanju o zahtevku na prenehanje služnosti hoje vseh navedenih okoliščin zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča ni presojalo. Zato je sodišče druge stopnje delno ugodilo pritožbi tožene stranke in odločitev o zavrnitvi njenega nasprotnega tožbenega zahtevka v tem delu razveljavilo.
V postopku za delitve solastnine na stavbi, ki je bila zgrajena pred 1. 1. 2003, lahko udeleženec postopka ugovarja, da je sprožil postopek po ZVEtL in da gre za navidezno solastnino oziroma že nastalo dejansko etažno lastnino. Ker je že sprožen postopek, nepravdno sodišče pa je neutemeljeno menilo, da ta postopek ne more biti uspešen, ker je sedaj SPZ, gre za relativno bistveno kršitev določb ZPP iz prvega odstavka 339. člena v zvezi s 13. členom ZPP.
Upoštevajoč ugotovljene okoliščine na eni in drugi strani, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je breme preživljanja mladoletnega B. B. treba porazdeliti tako, da tožnik krije okoli 2/3, toženka pa približno 1/3 potrebnih sredstev za njegovo preživljanje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00003193
KZ-1 člen 53, 89, 89/3, 205, 205/1, 205/1-3, 206, 206/1. ZKP člen 372, 372/1-4, 383, 383/1, 394.
pravna opredelitev kaznivega dejanja - rop - zakonski znaki kaznivega dejanja - resna grožnja z neposrednim napadom na življenje ali telo - velika tatvina - posebno predrzen način - preklic pogojnega odpusta - izrek enotne kazni
Kaznivo dejanje ropa po prvem odstavku 206. člena KZ-1 je sestavljeno kaznivo dejanje iz prisiljenja in tatvine, pri čemer je sila ali grožnja sredstvo za storitev tatvine. Sila ali grožnja z neposrednim napadom na življenje ali telo mora biti usmerjena proti posestniku stvari, zaradi odvzema le te. V obravnavanem primeru iz opisa izhajajo le večkrat ponovljene zahteve po izročitvi denarja, ki same zase ne predstavljajo prisiljenja niti grožnje oškodovanki z neposrednim napadom na življenje in telo. Trditev v opisu, da se je oškodovanka ustrašila, da bi jo lahko obtoženec napadel, tudi zato, ker je opazila, da ima v roki neznan predmet, z izpovedbo oškodovanke ni bila dokazana.
Iz opisa obtožencu očitanega ravnanja izhajajo zakonski znaki kaznivega dejanja velike tatvine po 3. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1, ki pomeni posebno predrzen način storitve tatvine.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10, 454, 454/2, 458, 458/1.
postopek v sporu majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - predlog za razpis naroka - dokazni predlog za zaslišanje strank
Pravdni stranki morata v postopku v sporu majhne vrednosti izvedbo naroka izrecno predlagati. V vlogi podan dokazni predlog za zaslišanje stranke ne šteje za zahtevo za razpis in izvedbo naroka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00003358
OZ člen 167, 168, 179, 921.
podlage odškodninske odgovornosti - premoženjska škoda iz naslova tuje pomoči - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - pretres možganov - odškodnina za prestane telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - I. kategorija invalidnosti - dokazovanje z izvedencem - dokazi in dokazovanje - renta - mesečna renta - soprispevek
Ne drži, da bi bilo mogoče anksiozno depresivno stanje izkazovati le z izvedencem psihologom oziroma psihiatrom, zato je sodišče prve stopnje v okviru dosojene odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti tudi v tem delu pravilno sledilo izvedeniškemu mnenju.