ZIZ člen 168, 168/2, 211, 211/1. SPZ člen 7, 107, 266, 266/1. ZVEtL člen 16, 16/5.
izvršba na nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiški knjigi - nastanek etažne lastnine - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina - postopek za vzpostavitev etažne lastnine
Za vodenje izvršbe na nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiško knjigo v skladu z določbo 211. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju morata biti izpolnjeni dve temeljni predpostavki:
- predlagan predmet izvršbe mora imeti pravni status nepremičnine, torej samostojne stvari, ki je lahko predmet stvarnopravnih pravic in s tem izvršbe in
- ta nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo.
O dejanski etažni lastnini in s tem o posameznem delu stavbe kot nepremičnini, ki ni vpisana v zemljiško knjigo in je lahko samostojen predmet stvarnih pravic in s tem izvršbe, lahko govorimo zgolj v kolikor gre za razmerja na stavbi, ki so se oblikovala v času pred 1. 1. 2003.
V primeru t. i. navidezne solastnine ne gre za primer, ko nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo. Takšna nepremičnina je v skladu s pogodbeno voljo strank vpisana v zemljiško knjigo, in sicer kot solastninski delež na celotni nepremičnini. S tem stranki omogočita nadaljnji zemljiškoknjižni promet s to nepremičnino. Na takšno zemljiškoknjižno stanje je izvršilno sodišče vezano, zato je odločitev sodišča prve stopnje, ko je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za vodenje izvršbe na nevpisane nepremičnine, pravilna.
OZ člen 417, 417/1. ZPP člen 190, 190/1, 287, 287/2. ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-1, 15, 19, 19/1, 24, 24/1, 29a, 29a/1, 42, 42/1, 42/2, 58, 58/3.
ugovor zoper sklep o izvršbi - izvršilni naslov - izvršljivost odločbe - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - zavrnitev dokaznih predlogov - narok v izvršilnem postopku - neizvedba naroka - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - listinski dokaz - neprimeren dokaz - načelo formalne legalitete - aktivna legitimacija upnika - odgovor na ugovor - prehod terjatve - pogodba o odstopu terjatev - odstop terjatve med pravdo - prevzemnik terjatve
Za dokazovanje dejstva, da je bilo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti izvršilnega naslova razveljavljeno in tako niso izpolnjeni pogoji za dovolitev izvršbe, lahko dolžnik predlaga zgolj listinske dokaze, še posebej takrat, kadar trdi, da je pred pravdnim sodiščem vložil predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti.
Bistveni učinek določbe prvega odstavka 190. člena ZPP je v tem, da bo sodba, ki je izdana med pravdnima strankama, učinkovala tudi zoper tretjo osebo, ki je stvar ali pravico pridobila med pravdo. Pravnomočna sodba o terjatvi, ki je bila izdana med prvotnim upnikom in dolžnikom, bo tako učinkovala tudi v korist prevzemnika terjatve.
Določbo 198. člena OZ je treba razumeti v povezavi s 190. členom OZ. Predpostavko obogatitvenega zahtevka predstavlja obstoj prikrajšanja tistega, čigar stvar je bila neupravičeno uporabljena. Prikrajšanje mora biti vselej konkretno in realno. Že iz ugotovitev, (1) da objekt predstavlja črno gradnjo in (2) da ima zgolj toženčeva nepremičnina dostop do vode in elektrike, izhaja prepričljiv zaključek, da tožnikovega dela objekta v spornem obdobju ni bilo mogoče tržiti.
Upoštevajoč ugotovljene okoliščine na eni in drugi strani, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je breme preživljanja mladoletnega B. B. treba porazdeliti tako, da tožnik krije okoli 2/3, toženka pa približno 1/3 potrebnih sredstev za njegovo preživljanje.
SPZ člen 9, 44, 213, 213/1, 219, 219/1, 223. ZZK-1 člen 3, 19.
določen izrek - pridobitev stvarne služnosti s priposestovanjem - izvrševanje stvarne služnosti - identifikacijski znak nepremičnine v izreku sodbe - natančen opis prostorskih mej izvrševanja stvarne služnosti - potek služnosti - način in obseg dejanskega izvrševanja služnosti - omejitev priposestvovanja - dobra vera - prenehanje služnosti - namen uporabe služnostne poti
Označba nepremičnin s prejšnjimi ID znaki ne vzbuja nikakršnega dvoma v njihovo identiteto, saj sta številka katastrske občine in številka parcele ostali isti. Izrek je zato razumljiv in določen, če bo pri zemljiškoknjižni izvedbi sodbe prišlo do zapletov, pa bo lahko sodišče prve stopnje zapis ID znakov kadarkoli uskladilo s popravnim sklepom.
Z ugotovljenega načina uporabe poti s strani tožnice in njenega pravnega prednika je razvidno, da njuna uporaba ni bila omejena na posamezne občasne in naključne prehode in prevoze. Pot sta uporabljala redno, zaznavno, ponavljajoče se, ob relativno točno določenem času in za točno določen namen; res pa je, da sta bila pogostost in obseg uporabe pogojena s potrebami gospodujoče nepremičnine, ki je travnik. Takšna uporaba po vsebini ustreza stvarni služnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00003294
SZ-1 člen 28, 31, 31/1. OZ člen 190, 199, 275. SPZ člen 68, 115. ZPP člen 180, 285.
upravnik - pogodba o upravljanju - veljavnost pogodbe o upravljanju - ključ delitve - trditvena podlaga - sklicevanje na listine - stroški upravljanja - stroški obratovanja - verzija - poslovodstvo brez naročila
Čim je tožena stranka ugovarjala izračunu posameznih postavk stroškov in posledično poziv sodišča v okviru materialno procesnega vodstva v tej smeri ni bil potreben, bi tožeča stranka morala navesti znesek, ki ga je plačala dobavitelju za dobavo oziroma storitev, ključ delitve (del celote) in znesek, ki je odpadel na toženo stranko za vsako postavko vtoževanega računa. Tožeča stranka bi torej morala v svoji trditveni podlagi metodo izračuna posameznega stroška aplicirati na konkretno vtoževane stroške in se ne zgolj sklicevati na obširno listinsko dokumentacijo v obliki razdelilnikov. Šele v takem primeru bi sodišče lahko opravilo preizkus pravilnosti obračuna med strankama spornih stroškov.
Sodišče prve stopnje v konkretnem primeru zahteve ni zavrnilo iz razloga, ker tožena stranka ni bila neupravičeno obogatena, temveč iz razloga, ker zatrjevane obogatitve zaradi pomanjkljive trditvene podlage po višini ni moglo preveriti.
Pritožbeno sodišče se ne more opredeliti do pritožbenih navedb, ki niso konkretizirane, saj je namen pritožbe, da določno opozori na morebitne bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zmotno in nepopolno ugotovitve dejanskega stanja in zmotno uporabo materialnega prava v izpodbijani sodbi, tako da se lahko pritožbeno sodišče do pritožbenih očitkov opredeli in z njimi ali soglaša ali jih kot neutemeljene zavrne. Če konkretiziranosti ni, potem pritožba ne more pričakovati cilja, ki ga zasleduje vsaka pritožba - ugodnejše rešitve sporne zadeve za pritožnika.
Izrecnega dogovora med pravdnima strankama, da mora prvotožena stranka opozoriti tožečo stranko, da se zavarovalna pogodba izteka, ni bilo. Zavarovalni zastopniki takšne izrecne zakonske dolžnosti nimajo in bi prvotožena stranka imela obveznost le, če bi se tako izrecno zavezala tožeči stranki, vendar se ni.
Po določbi 217. člena ZZavar z naslovom Obveznosti zastopnika in odgovornost zavarovalnice dolžnost obveščanja ni predpisana, za razliko od ureditve po 222.členu ZZavar, kjer je to izrecno določeno.
stroški izvršilnega postopka - upravičenost do povračila stroškov - potrebni izvršilni stroški - izvršba z rubežem premičnin
Ker so bile pri ponovnem rubežu poleg premičnin, ki so bile že predhodno zarubljene, na novo zarubljene nekatere druge (nove) premičnine, so bili zato stroški navedenega izvršilnega dejanja potrebni in je upnik upravičen do njihovega povračila.
ZIZ člen 270, 270/1, 272, 272/1. SPZ člen 70. ZNP člen 118, 128, 129, 130. ZZZDR člen 60.
tožba na ugotovitev obsega skupnega premoženja - civilna delitev skupnega premoženja v pravdi - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - obstoj verjetnosti terjatve - subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve - objektivna nevarnost - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - neznatna škoda za dolžnika
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialnopravne določbe o načelu realne subrogacije. Tožeča stranka je zatrjevala, da toženec, ne samo, da odsvaja skupno premoženje, ampak ga tudi zmanjšuje. Tako je prodal čoln za znesek 6.500,00 EUR, kupnine pa ni na njegovem tekočem računu. Torej je kupnino že zapravil. Tožeča stranka je kot dokaz predložila izpisek toženčevega tekočega bančnega računa. Sodišče prve stopnje se do navedenih trditev in dokazil tožeče stranke ni izreklo, kar bo moralo storiti v ponovljenem postopku.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - prezadolženost - nelikvidnost - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da mora tožeča stranka izkazati konkretno subjektivno ravnanje tožene stranke, zaradi katerega bi bila onemogočena ali precej otežena bodoča izvršba, ter da tega ni uspela. V pritožbi se neutemeljeno sklicuje na zatrjevano nelikvidnost in prezadolženost tožene stranke.
družba z omejeno odgovornostjo - izključitev družbenika iz družbe - razlogi za izključitev družbenika - posebne okoliščine primera - prenehanje družbe (d.o.o.) - razlogi za prenehanje
Izključitev družbenika iz družbe je eden izmed ukrepov za regulacijo porušenih odnosov družbenikov pri upravljanju družbe. Za odločitev o izključitvi družbenika niso pomembna dejanja poslovodje, pač pa dejanja družbenika v zvezi z upravljanjem družbe.
Neutemeljene so pritožbene trditve, da zato, ker družba ne posluje, ne obstaja več pravni interes nobenega od družbenikov za tožbo na izključitev družbenika iz družbe. Dokler družba z omejeno odgovornostjo ne preneha, obstaja tudi pravni interes družbenikov za sodno izključitev družbenika - kršitelja iz družbe.
V primeru kot je obravnavani, izključitev enega družbenika iz družbe dejansko predstavlja sredstvo za ohranitev družbe, ki bi sicer lahko prenehala.
izjava o umiku pritožbe - sklenitev zunajsodne poravnave - stroški
Če pritožnik umakne pritožbo, sodišče le ugotovi, da je pritožba umaknjena. Ker sta se stranki odločili, da vsaka stranka krije svoje stroške in to zapisali v zunajsodno poravnavo, je odločeno v skladu s tem.
odgovornost drugih za mladoletnika - odškodninska odgovornost šole - dolžna skrbnost šole - dolžno nadzorstvo kot pravni standard - padec na smučišču - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Standard dolžne skrbnosti ne zahteva, da bi morali profesorji ves čas nadzirati dogajanje ob izteku smučišča, kot tudi ne zahteva, da bi morali profesorji najmanj smučati za dijaki (in ne pred njimi ali čakati v kavarni ob smučišču).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00003282
ZIZ člen 272, 272/2, 273. SPZ člen 88. ZPP člen 154.
postopek za določitev nujne poti - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - denarna kazen - narok v postopku zavarovanja terjatev - stroški postopka zavarovanja
Skladno z določili ZIZ mora postopek zavarovanja, kamor spada tudi postopek za zavarovanje nedenarne terjatve z izdajo začasne odredbe, potekati hitro že iz razloga, da se strankam zagotovi nujno potrebno začasno zavarovanje, in narok ni obligatoren.
Postopek v zvezi z začasno odredbo je samostojni postopek znotraj nepravdnega postopka, zato je skladno z določili ZIZ dopustno odločati o stroških, ki nastanejo v postopku za izdajo začasne odredbe.
preživnina za otroka - izredna denarna socialna pomoč - drugi dohodek
Iizredna denarna socialna pomoč predstavlja prejemek, ki se lahko dodeli samski osebi ali družini kot posebna oblika denarne socialne pomoči, če se ugotovi, da se je samska oseba ali družina iz razlogov, na katere ni mogla ali ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti oziroma, če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ne more pokriti, upravičenec pa je denarno socialno pomoč tudi dolžan uporabiti za namen, za katerega mu je bila dodeljena.
Glede na namen izredne denarne socialne pomoči po presoji pritožbenega sodišča torej ne gre za prejemek, ki ga je upoštevati kot prihodek tožnice na način, kot se zavzema pritožba, saj ne gre za denarni prejemek, ki bi bil rezultat pridobitnih zmožnosti tožnice, ampak je vezan na pridobivanje sredstev za premostitev položaja materialne ogroženosti oziroma pokritja izrednih stroškov za preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ali dohodkom družine upravičenec ne more pokriti iz razlogov, na katere ne more ali ni mogel vplivati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00003171
ZPP člen 408, 408/1, 414.
začasna odredba v družinskih sporih - začasna dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - začasna preživnina - pogoji za izdajo začasne odredbe - pritožbene novote v postopku iz razmerij med starši in otroki
Začasna odredba je izjemno sredstvo ter jo sodišče izda le tedaj, ko ugotovi, da brez nje otroku preti nastanek težko nadomestljive škode ali da bo prišlo do nasilja.
Očitno je bilo predvideno, da bo vsaka objava predstavljala svoj posel oziroma da bo tožena stranka posamezno objavo oglasa plačala sproti, zaradi česar je tožeča stranka sproti izdajala tudi v tem postopku vtoževane račune z jasno določenimi roki plačila. Plačilna obveznost tožene stranke tako, v nasprotju z njenimi pritožbenimi trditvami, ni nastala šele po objavi in prevzemu vseh dvanajstih oglasov, temveč je nastala s prevzemom posameznega oglasa. In ker je bilo v tem postopku ugotovljeno, da je tožena stranka prevzela 11 oglasov (računov, s katerimi so bili zaračunani, ni zavrnila, niti jih v roku 8 dni ni reklamirala, prav tako ni grajala samih oglasov), je vsled navedenega teh 11 oglasov tudi dolžna plačati. Nesporno je namreč, da jih do zaključka postopka pred sodiščem prve stopnje še ni. Opustitev objave enega oglasa ne pomeni, da ostalih enajstih ni dolžna plačati.
začasna odredba o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - določitev stikov z otrokom - otrokova korist
Na podlagi toženkine izpovedbe in predloženih dokazil je sodišče utemeljeno verjelo toženki, da se otrok težko prilagaja spremembam in prav to je razlog za določitev manjšega obsega stikov s tožnikom, kot jih je predlagal v začasni odredbi. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da bi stiki v večjem obsegu za otroka pomenili psihično obremenitev, kar pa mu ni v korist, in je s tem tudi odgovorilo na vprašanje, ali so otrokove težave pogojene z izvajanjem stikov med tožnikom in mladoletnim A.