tožba za ugotovitev lastninske pravice - dokazi in dokazovanje - prosta presoja dokazov - pravica do uporabe - adaptacija stanovanja
Pritožbeni pomisleki glede dobrovernosti tožnikov pa so odveč, ker sta zakonca lastninsko pravico na spornem stanovanju pridobila že na podlagi prvega odstavka 116. člena SZ-91.
Ob srečanju zastopnikov pravdnih strank je tožeča stranka toženi stranki izročila osnutek pogodbe s Splošnimi pogoji in cenikom. Osnutka pogodbe tožena stranka ni podpisala nikoli, pač pa je po elektronski pošti 17. junija 2011 tožeči stranki poslala oglas za objavo. Odposlanja oglasa, ob tem, da je toženi stranki cena storitev tožeče stranke bila že poznana, ker je bila navedena v ceniku in v osnutku pogodbe, pa si ni mogoče razložiti drugače, kot sklepčno dano naročilo za objavo oglasa.
Iz izvedenskega mnenja je razvidno, katero dokumentacijo je izvedenec uporabil, zgolj pavšalne pritožbene trditve o možnosti spreminjanja podatkov v inšpektorjevih tabelah pa niso z ničemer izkazane, zato jih sodišče v pritožbenem postopku tudi ne more preveriti, zaradi česar obstajajo zgolj na špekulativni ravni.
Strokovnost in verodostojnost izvedenskega mnenja bo na podlagi drugega odstavka 355. člena ZKP sodišče prve stopnje ocenjevalo ob zaključku faze dokazovanja na glavni obravnavi.
Sklep, s katerim se zahteva za izločitev izvedenca zavrne in je bil izdan po vložitvi obtožbe, se lahko izpodbija samo v pritožbi zoper sodbo.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - razpolaganje s premoženjem - običajen način poslovanja
Če je običajni način poslovanja tožene stranke, da od kupca sprejme predujem in šele nato dobavi vozilo, kar stori brez zavarovanja plačil, v tem ni takšnega dolžnikovga odtujevanja, skrivanja ali drugačnega razpolaganja s premoženjem, zaradi katerega je uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Sicer noben subjekt ne bi mogel redno opravljati svoje dejavnosti, ker bi mu jo lahko upniki tako preprečili z začasnimi odredbami. Trditve o slabem poslovanju, blokiranem transakcijskem računu niso subjektivna nevarnost, da bi bila uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
ZIZ člen 168, 168/2, 211, 211/1. SPZ člen 7, 107, 266, 266/1. ZVEtL člen 16, 16/5.
izvršba na nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiški knjigi - nastanek etažne lastnine - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina - postopek za vzpostavitev etažne lastnine
Za vodenje izvršbe na nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiško knjigo v skladu z določbo 211. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju morata biti izpolnjeni dve temeljni predpostavki:
- predlagan predmet izvršbe mora imeti pravni status nepremičnine, torej samostojne stvari, ki je lahko predmet stvarnopravnih pravic in s tem izvršbe in
- ta nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo.
O dejanski etažni lastnini in s tem o posameznem delu stavbe kot nepremičnini, ki ni vpisana v zemljiško knjigo in je lahko samostojen predmet stvarnih pravic in s tem izvršbe, lahko govorimo zgolj v kolikor gre za razmerja na stavbi, ki so se oblikovala v času pred 1. 1. 2003.
V primeru t. i. navidezne solastnine ne gre za primer, ko nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo. Takšna nepremičnina je v skladu s pogodbeno voljo strank vpisana v zemljiško knjigo, in sicer kot solastninski delež na celotni nepremičnini. S tem stranki omogočita nadaljnji zemljiškoknjižni promet s to nepremičnino. Na takšno zemljiškoknjižno stanje je izvršilno sodišče vezano, zato je odločitev sodišča prve stopnje, ko je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za vodenje izvršbe na nevpisane nepremičnine, pravilna.
ZPP člen 253, 253/1, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 179.
pripombe k izvedenskemu mnenju - odprava pomanjkljivosti v izvedeniškem mnenju - dopolnitev izvedeniškega mnenja - zaslišanje izvedenca - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - škodni dogodek kot sprožilni dejavnik - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - povrnitev premoženjske škode - stroški prevozov na zdravljenje
Sodišče bi moralo odpraviti neskladje v izvedeniškem mnenju z dopolnitvijo izvedeniškega mnenja oziroma z zaslišanjem izvedenca.
izjava o umiku pritožbe - sklenitev zunajsodne poravnave - stroški
Če pritožnik umakne pritožbo, sodišče le ugotovi, da je pritožba umaknjena. Ker sta se stranki odločili, da vsaka stranka krije svoje stroške in to zapisali v zunajsodno poravnavo, je odločeno v skladu s tem.
Upoštevajoč ugotovljene okoliščine na eni in drugi strani, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je breme preživljanja mladoletnega B. B. treba porazdeliti tako, da tožnik krije okoli 2/3, toženka pa približno 1/3 potrebnih sredstev za njegovo preživljanje.
Določbo 198. člena OZ je treba razumeti v povezavi s 190. členom OZ. Predpostavko obogatitvenega zahtevka predstavlja obstoj prikrajšanja tistega, čigar stvar je bila neupravičeno uporabljena. Prikrajšanje mora biti vselej konkretno in realno. Že iz ugotovitev, (1) da objekt predstavlja črno gradnjo in (2) da ima zgolj toženčeva nepremičnina dostop do vode in elektrike, izhaja prepričljiv zaključek, da tožnikovega dela objekta v spornem obdobju ni bilo mogoče tržiti.
ZTLR člen 23, 24, 25, 26, 28, 28/2, 28/4. SPZ člen 43, 43/2.
originarna pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - vlaganje v tujo nepremičnino - dogovor o gradnji - nova stvar - priposestvovanje - dejansko stanje
Dovoljenje za vlaganje v nepremičnino oz. dogovor o vlaganjih, brez dogovorjene spremembe na stvarno-pravnem področju osebi, ki vlaga v tujo nepremičnino, ali solastniku, ki v nepremičnino vlaga več, kot znaša njegov solastninski delež, pridobitve stvarne pravice ne omogoča.
podlage odškodninske odgovornosti - sokrivda - prispevek oškodovanca - deljena odgovornost - nepremoženjska škoda - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine za strah
Pravilna je ocena, da reakcije zapustnika, ki je v tožnico vrgel vedro in jo s tem poškodoval, ni moč niti delno opravičiti z njenim ravnanjem (kljub opozorilom naj bi točila preveč vode). Z nasiljem ni dopustno reagirati na nesoglasja.
Adekvatnost posledic škodnega dejanja je lahko relevantna le pri ugotavljanju vzročne zveze v razmerju do škodnega dogodka, ne pa tudi v razmerju do konkretno nastale škode. Odgovorna oseba mora oškodovanca sprejeti takega, kot je. Pri oškodovancu bi se z leti zagotovo pojavile določene zdravstvene težave zaradi bolezenskih sprememb na vratni hrbtenici; da bi zaradi teh ohromel, pa toženec ne zatrjuje in takšna možnost niti iz izvedenskega mnenja ne izhaja. Toženec zato odgovarja tudi za posledice oškodovančevih degenerativnih sprememb, ki jih je škodni dogodek izzval.
ZD člen 28, 32, 210, 210/2, 210/2-4, 212, 213. ZPP člen 247, 247/2, 247/6, 339, 339/2, 339/2-14. ZDKG člen 20.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - spor med dediči - bolj verjetna pravica - spor o obsegu zapuščine - izločitveni zahtevek potomca - nujni delež - darilo - predlog za izločitev izvedenca
Verjetnejša je pravica dediča, ki se opira na listino, kot pravica tistega, ki izpodbija resničnost v listini navedenih dejstev.
odškodninska odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila
Ob po sodišču prve stopnje pravilno ugotovljenem dejanskem stanju, to je o načinu vožnje obeh udeležencev in okoliščinah, v katerih je prišlo do prometne nezgode, ki temeljijo zlasti na strokovnih zaključkih izvedenca v izvedenskem mnenju, je tako materialno pravni zaključek sodišča prve stopnje o izključni odgovornosti zavarovanca tožene stranke za tožniku v obravnavanem škodnem dogodku nastalo premoženjsko škodo po prvem odstavku 154. člena OZ pravilna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00003193
KZ-1 člen 53, 89, 89/3, 205, 205/1, 205/1-3, 206, 206/1. ZKP člen 372, 372/1-4, 383, 383/1, 394.
pravna opredelitev kaznivega dejanja - rop - zakonski znaki kaznivega dejanja - resna grožnja z neposrednim napadom na življenje ali telo - velika tatvina - posebno predrzen način - preklic pogojnega odpusta - izrek enotne kazni
Kaznivo dejanje ropa po prvem odstavku 206. člena KZ-1 je sestavljeno kaznivo dejanje iz prisiljenja in tatvine, pri čemer je sila ali grožnja sredstvo za storitev tatvine. Sila ali grožnja z neposrednim napadom na življenje ali telo mora biti usmerjena proti posestniku stvari, zaradi odvzema le te. V obravnavanem primeru iz opisa izhajajo le večkrat ponovljene zahteve po izročitvi denarja, ki same zase ne predstavljajo prisiljenja niti grožnje oškodovanki z neposrednim napadom na življenje in telo. Trditev v opisu, da se je oškodovanka ustrašila, da bi jo lahko obtoženec napadel, tudi zato, ker je opazila, da ima v roki neznan predmet, z izpovedbo oškodovanke ni bila dokazana.
Iz opisa obtožencu očitanega ravnanja izhajajo zakonski znaki kaznivega dejanja velike tatvine po 3. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1, ki pomeni posebno predrzen način storitve tatvine.
dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - dokaz z izvedencem - izvedenec klinične psihologije - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - izjava otroka
Teza tožnika, da mnenja CSD ni mogoče enačiti z mnenjem izvedenca, je zmotna. Če sodišče ima kvalitetno mnenje CSD, lahko takšno mnenje nadomesti izvedensko mnenje, vendar mora imeti to mnenje vse tiste bistvene sestavine, ki omogočajo sodišču in strankam, da preverijo postopke in razloge, na podlagi katerih temeljijo strokovne ugotovitve, zaključki in predlogi CSD.
Na področju klinične psihologije je treba mnenje podpreti z metodami in tehnikami, ki pojasnjujejo in hkrati zagotavljajo objektivizacijo ugotovitev o psiholoških značilnostih preiskovancev, prav teh podatkov pa v mnenju CSD ni. V mnenju CSD so skope ugotovitve glede osebnih značilnosti staršev, ni pojasnjena čustvena navezanost otrok do posameznega roditelja, kakšne so osebnostne lastnosti otrok in roditeljev, kako bo vplivala odločitev na otroka, glede na okoliščino, da otroka med tednom izmenično bivata pri materi in očetu (načelo kontinuitete varstva in vzgoje). Ker je tožnik tako na CSD kot pred sodiščem vseskozi opredeljeno nasprotoval mnenju CSD, bi sodišče prve stopnje moralo slediti njegovemu dokaznemu predlogu, da se postavi izvedenec klinične psihologije.
zamudna sodba - plačilo preživnine - redno šolanje kot pravni standard - afirmativna litiskontenstacija
Ker je tožnik zatrjeval, da se toženka v spornem obdobju ni redno šolala, v dokaz resničnosti teh trditev pa predložil tudi listine, toženka pa na slednje ni odgovorila, se je torej vzpostavila absolutna domneva, da toženka priznava tožnikove trditve, na katerih slednji opira zahtevek, ki pa tudi niso v nasprotju z dokazi, ki jih je tožnik predložil.
ZZZDR člen 1, 78, 123, 123/2, 129, 129a, 131c. ZPP člen 8, 107, 107/1, 188, 188/2, 189, 189/3, 408, 408/1, 408/2, 417, 417/1. ZIZ člen 55, 55/2, 55/2-8.
tožba za razvezo zakonske zveze - nasprotna tožba - litispendenca - identiteta zahtevkov - določitev preživnine za otroka - aktivna legitimacija za preživninsko tožbo - zastopanje otroka - polnoletnost otroka - polnoletnost nastopila med postopkom - preživninske zmožnosti staršev - preživninske potrebe otroka - porazdelitev preživninskega bremena - nemožnost uporabe skupnega premoženja - stanovanje - uporabnina
S polnoletnostjo sina toženka ni (več) aktivno legitimirana, da zahteva od tožnika plačilo preživnine za sina. Okoliščina, da sin ni odgovoril na poziv sodišča, ali vstopa v pravdo, zanj nima nobenih pravnih posledic, ker je s polnoletnostjo pridobil vsa procesna upravičenja, kar pomeni, da le on lahko tožbo umakne, ali pa vztraja pri tožbenem zahtevku, ki ga lahko tudi spremeni.
Premoženjski spor med staršema glede (uporabe) skupnega premoženja je relevantna okoliščina le glede ugotavljanja materialnih zmožnosti (posameznega) starša, ni pa pravna podlaga za izključitev preživninske obveznosti starša, ki zatrjuje, da skupnega premoženja ne more uporabljati.
Pravila 27. poglavja ZPP, ki se uporabljajo v sporih med starši in otroki, ne izključujejo litispendence kot procesnega instituta.
Ker je tožnik v tožbenem zahtevku predlagal, da se mu določi preživninska obveznost od pravnomočnosti sodbe, je pravica toženke terjati preživnino za otroka pred izdajo sodbe sodišča prve stopnje vezana na datum vložitve nasprotne tožbe.
Kršitve po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni mogoče utemeljevati z navedbo, da je sodišče vsebini dogovora, ki je bil sklenjen med pravdnima strankama, pripisalo drugačno vsebino, kot jo je ta imel in kakršno sta zatrjevali stranki, saj gre pri tem lahko (v pogledu postopkovnih kršitev) le za očitek, da je sodišče kršilo razpravno načelo (7. člen ZPP).