ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 204, 204/2, 204, 204/1, 204/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kršitev tajnosti občil - tatvina
Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da je tožena stranka tožnici zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi na podlagi 1. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 in 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Ravnanje tožnice, ki je dne 14. 7. 2016 ob 17.03 uri posegla v pismarnico in iz nje vzela belo pismo, nekoliko kasneje pa še rumeno, in ob nespornem dejstvu, da je iz posnetkov nadzornih kamer dne 14. 7. 2016 jasno vidno, da je v času, od predaje testne pošiljke do odpreme pošiljke, le tožnica posegala v pismarnico in da je tožnica svoje ravnanje prikrivala, saj je kuverto dala pod delovni pult, kar ni običajen način dela, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je tožnica obe kuverti odprla in iz testne pošiljke vzela denar - bankovec za 50,00 EUR, saj tega denarja ni bilo v pošiljki, ko je vsebino pošiljke preverila upravnica pošte C.C.. S svojim ravnanjem je tožnica izpolnila tudi znake kaznivega dejanja kršitve tajnosti občil po četrtem in petem odstavku 139. člena KZ-1, kakor tudi znake kaznivega dejanja tatvine po prvem in drugem odstavku 204. člena KZ-1.
Tožnik je sicer formalno res podal predlog po zaslišanju obeh detektivov, vendar pa dokaznih predlogov ni substanciral. Za vse dokazne predloge velja, da morajo biti substancirani, kar pomeni, da mora stranka konkretno navesti pravno pomembna dejstva, ki naj se s pomočjo določenega dokaza ugotovijo. Glede prič 236. člen ZPP med drugim določa, da mora stranka, ki predlaga, naj se določena oseba zasliši kot priča, poprej navesti, o čem naj priča. Zgolj napoved dokaza z zaslišanjem prič, tudi z morebitno navedbo imen prič in njihovih naslovov, kot je to v konkretnem primeru storil tožnik, za izvedbo dokaza ne zadošča. Nasprotno pa je tožena stranka predlog po zaslišanju obeh detektivov jasno substancirala, saj je njuno zaslišanje predlagala za ugotovitev dejstev, na katerih je temeljila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku. Glede na navedeno je treba šteti, da je substanciran dokazni predlog po zaslišanju obeh detektivov podala zgolj tožena stranka, zato v skladu s prvim odstavkom 153. člena ZPP v celoti krije stroške zaslišanih prič.
URS člen 76.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 87 o sindikalni svobodi in zaščiti sindikalnih pravic člen 3.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja člen 2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - sindikalni zastopnik
Ni predvideno sodno presojanje s strani delodajalca zatrjevane neskladnosti odločitve organa sindikata (predsedstva) z notranjimi pravili oziroma statutom. Sindikat kot posebna vrsta društev funkcionira na podlagi svojega temeljnega akta (statuta), ki ima naravo zasebnopravnega akta in ki določa tudi minimum pravnega varstva članstva, ki vstopa v razmerja s sindikatom. Ob spoštovanju zakonitosti imajo sindikati (organi) možnost, da svobodno in avtonomno odločajo, kdo bo vodil in zastopal njihov sindikat pri delodajalcu. Te odločitve niso podvržene sodni presoji v takem smislu, da bi sodišče ob zatrjevanih nepravilnostih v postopku statutarnega imenovanja s strani delodajalca ne upoštevalo izbire sindikalnega predstavnika, ki naj zastopa ekonomske in socialne interese njegovih članov oziroma delavcev. V tem sporu o prenehanju delovnega razmerja je tako bistveno, da je bil tožnik s sklepom predsedstva sindikata imenovan na funkcijo sekretarja.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presojalo skladnost akta o imenovanju tožnika s statutom sindikata in s tem v zvezi ugotovilo tožnikovo odgovornost za njegovo imenovanje s strani kolegijskega organa sindikata. Če je predsedstvo sindikata ravnalo v nasprotju s statutom, posledice takšnega ravnanja ne more nositi tožnik. Tožnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da se je utemeljeno zanesel na odločitev organa sindikata. Za napačno interpretacijo določb statuta tega organa ne more odgovarjati tožnik, ki se ni sam imenoval na funkcijo sekretarja. Ob upoštevanju vsega navedenega tožnik s tem, ko je kot sekretar vodil in predstavljal sindikat v razmerju do tožene stranke, ni kršil pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki se mu očitajo v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
kazenska sankcija - kazen zapora - olajševalne in obteževalne okoliščine - prepovedan prehod preko državne meje - neutemeljena pritožba
Okoliščine, ki vplivajo na izbiro vrste in odmero kazenske sankcije, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in prepričljivo pojasnilo, čemu izrek sankcije opominjevalne narave ne pride v poštev. V nasprotju s pritožnikom pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje obtoženčevega priznanja ter njegove dosedanje nekaznovanosti ni spregledalo, dalo pa jima je tudi primeren olajševalni pomen. Trditev, da se obtoženec kesa za storjeno dejanje, nima podlage v podatkih spisa. Okoliščina, da je obtoženec star 23 let, še ne pomeni, da bi moralo sodišče to upoštevati kot olajševalno okoliščino, saj je človek pri 23 letih že izoblikovana osebnost in ni mogoče trditi, da ga vodi mladostna neizkušenost in nepremišljenost.
Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da je ocena nezakonita zato, ker ni bil osebno navzoč, ko je o njegovem ugovoru zoper ocenjevalni list odločala komisija za preizkus ocene pri toženi stranki. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v telefonskem pogovoru med A.A. in tožnikom 6. 3. 2015 tožnik ni izrazil želje po osebni udeležbi na zasedanju komisije, zaradi česar je ta lahko odločala o njegovem ugovoru v njegovi odsotnosti. Iz tretjega odstavka 17.a člena ZSPJS namreč izhaja, da ima javni uslužbenec, ki zahteva preizkus ocene, sicer res pravico do udeležbe v preizkusu, kar pa ne pomeni, da je njegova udeležba obvezna ali da je pogoj za zakonitost postopka preizkusa ocene.
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da ni pristojno za vsebinsko ocenjevanje delovne uspešnosti, pač pa lahko pri postopku preverjanja njene zakonitosti preizkusi le njeno objektivnost in nepristranskost, kar je tudi storilo.
najemna pogodba za poslovni prostor - pravice in obveznosti iz najemnega razmerja - odstop od pogodbe - če postane izpolnitev obveznosti ene stranke negotova
Določilo 102. člena OZ ureja položaj, ko je ena stranka zavezana izpolniti obveznost pred drugo. V konkretnem primeru pa za tak položaj ni šlo, temveč je šlo za dalj časa trajajoče razmerje, kjer sta se stranki zavezali svoje medsebojne obveznosti poravnavati sproti.
postopek zavarovanja z začasno odredbo - kontradiktornost v postopku zaradi izdaje začasne odredbe - kršitev pravice stranke do izjave - presoja verjetnosti obstoja terjatve
Res se v postopku zavarovanja kontradiktornost praviloma vzpostavi šele v ugovornem postopku, vendar to ni nujno, saj se v postopku po ZIZ smiselno uporabljajo tudi določbe ZPP. Poleg tega v konkretni zadevi predlog za začasno odredbo ni bil vložen na začetku, temveč po tem, ko postopek že dlje časa teče in sodišče ne more mimo rezultata tega postopka, ko presoja verjetnost terjatve.
etažna lastnina - aktivna legitimacija upravnika v zvezi s plačilom v rezervni sklad - pooblastila upravnika - izdaja odločbe brez razpisa naroka - izključitvena tožba
Upravnik sicer lahko v imenu etažnih lastnikov vloži izključitveno tožbo ter tožbo za plačilo stroškov in obveznosti, ki bremenijo etažnega lastnika; torej tudi tožbo za plačilo prispevkov v rezervni sklad (peta alineja četrtega odstavka 118. člena SPZ; primerjaj tudi odločbo VS RS II Ips 263/2015), vendar pa v obravnavani zadevi upravnik ni nastopal v vlogi tožeče stranke, temveč so v tej vlogi nastopali etažni lastniki. Že zaradi tega niti ni bilo mogoče slediti ugovoru tožene stranke v smeri napačne aktivne procesne legitimacije. V konkretnem postopku je upravnik nastopal zgolj direktni zastopnik (v imenu in za račun) tožnikov: etažnih lastnikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00004022
URS člen 26. ZPP člen 7, 8. ZOR člen 154.
odškodninska odgovornost države za protipravno ravnanje njenih organov - odgovornost države za protipravno ravnanje sodišča - groba kršitev sodniške dolžnosti - kvalificirana protipravnost - podlaga odškodninske odgovornosti - prosta dokazna ocena - pravica do izjave - kršitev pojasnilne dolžnosti - sklepčnost - pravno priznana škoda - nastanek škode - pravnorelevantna vzročna zveza
Pritožnica zmotno meni, da bi ji morala biti prisojena odškodnina zaradi kršitve pojasnilne dolžnosti ne glede na to, ali je prejela splošno anestezijo ali ne, in sicer že na podlagi ugotovitve, da ji ni bila pojasnjena možnost, da lahko pride do popuščanja lokalne anestezije in bo v takem primeru potrebno nadomestiti lokalno anestezijo s splošno. Takšne navedbe niso sklepčne. Kršitev pojasnilne dolžnosti je odškodninskopravno pomembna takrat, ko se uresniči s posegom povezano tveganje, na katerega pacient ni bil opozorjen, pa bi moral biti, in če je iz tako realiziranega tveganja izšla pravno priznana škoda. Tožnica je kot protipravno ravnanje opredeljevala kršitev pojasnilne dolžnosti glede možnih posledic splošne anestezije, kot škodo pa možgansko atrofijo kot posledico splošne anestezije. Tožničin zahtevek je torej temeljil na predpostavki, da je prejela splošno anestezijo. Ker ni dokazala, da je bila operacija opravljena v splošni anesteziji, ni dokazala povezave med možgansko atrofijo in splošno anestezijo, posledično pa tudi ne povezave med možgansko atrofijo in opustitvijo pojasnilne dolžnosti. Ob ugotovitvi, da tožnica splošne anestezije ni prejela, tako z vidika odškodninske odgovornosti ni bilo treba dalje ugotavljati, ali je toženka svojo pojasnilno obveznost izpolnila. Možganska atrofija namreč s kršitvijo pojasnilne dolžnosti ni mogla biti v pravnorelevantni vzročni zvezi. Poudariti velja tudi, da v izpodbijani sodbi ni bilo zavzeto stališče, da bolnišnica tožnici ni bila dolžna pojasniti vseh možnih tveganj, vezanih na operacijo, kot je to očitno razumela tožnica, nasprotno - celo izrecno je dejalo, da bi bilo pomanjkljivo pojasnilo lahko na načelni ravni problematično. Vendar slednje v postopku P 592/2001 ni bilo več predmet presoje, saj z odškodninskega vidika ne bi moglo privesti do drugačne posledice, ker tožnica ni dokazala, da bi se tveganje, na katerega ni bila opozorjena (tj. neželene posledice splošne anestezije), uresničilo.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00004715
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8. ZPP člen 152, 163, 163/3, 163/4. ZFPPIPP člen 20, 261, 263, 383, 408, 408/1, 409. OZ člen 312, 312/1, 312/2.
nastanek terjatve za plačilo stroškov - osebni stečaj - pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka - odpust obveznosti - materialnopravni pobot - pobotanje s pravnomočno ugotovljeno terjatvijo - učinkovanje pobotne izjave
Terjatev iz naslova povračila pravdnih stroškov nastane z odločbo sodišča o stroških.
V primeru, ko o stroškovni terjatvi odloči že sodišče prve stopnje, sodišče druge stopnje pa to odločitev potrdi oziroma zgolj zniža višino z odločbo sodišča prve stopnje že odmerjenih stroškov, obveznost povrnitve stroškov nastane že z odločbo sodišča prve stopnje in ne šele z odločbo sodišča druge stopnje. Nastanek terjatve je namreč potrebno razlikovati od izvršljivosti terjatve, ki nastopi s pravnomočnostjo odločitve in iztekom paricijskega roka.
Pobotanje medsebojnih terjatev med stečajnim dolžnikom in njegovim upnikom nastopi avtomatično, na podlagi zakona, v trenutku začetka stečajnega postopka. Pobotna izjava torej ni potrebna. Na pobot terjatev po 261. členu ZFPPIPP pa tudi ne vpliva kasnejši odpust obveznosti, saj ta učinkuje zgolj na (del) terjatve, ki v trenutku pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti obstajajo.
Materialnopravno pobotanje v skladu z določbami Obligacijskega zakonika, upoštevajoč meje pravnomočnosti sodb, s katerima sta ti terjatvi nastali, učinkuje od dneva, ko je dolžnica dala pobotno izjavo.
SPZ člen 9, 44, 213, 213/1, 219, 219/1, 223. ZZK-1 člen 3, 19.
določen izrek - pridobitev stvarne služnosti s priposestovanjem - izvrševanje stvarne služnosti - identifikacijski znak nepremičnine v izreku sodbe - natančen opis prostorskih mej izvrševanja stvarne služnosti - potek služnosti - način in obseg dejanskega izvrševanja služnosti - omejitev priposestvovanja - dobra vera - prenehanje služnosti - namen uporabe služnostne poti
Označba nepremičnin s prejšnjimi ID znaki ne vzbuja nikakršnega dvoma v njihovo identiteto, saj sta številka katastrske občine in številka parcele ostali isti. Izrek je zato razumljiv in določen, če bo pri zemljiškoknjižni izvedbi sodbe prišlo do zapletov, pa bo lahko sodišče prve stopnje zapis ID znakov kadarkoli uskladilo s popravnim sklepom.
Z ugotovljenega načina uporabe poti s strani tožnice in njenega pravnega prednika je razvidno, da njuna uporaba ni bila omejena na posamezne občasne in naključne prehode in prevoze. Pot sta uporabljala redno, zaznavno, ponavljajoče se, ob relativno točno določenem času in za točno določen namen; res pa je, da sta bila pogostost in obseg uporabe pogojena s potrebami gospodujoče nepremičnine, ki je travnik. Takšna uporaba po vsebini ustreza stvarni služnosti.
podlage odškodninske odgovornosti - sokrivda - prispevek oškodovanca - deljena odgovornost - nepremoženjska škoda - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine za strah
Pravilna je ocena, da reakcije zapustnika, ki je v tožnico vrgel vedro in jo s tem poškodoval, ni moč niti delno opravičiti z njenim ravnanjem (kljub opozorilom naj bi točila preveč vode). Z nasiljem ni dopustno reagirati na nesoglasja.
ZTLR člen 23, 24, 25, 26, 28, 28/2, 28/4. SPZ člen 43, 43/2.
originarna pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - vlaganje v tujo nepremičnino - dogovor o gradnji - nova stvar - priposestvovanje - dejansko stanje
Dovoljenje za vlaganje v nepremičnino oz. dogovor o vlaganjih, brez dogovorjene spremembe na stvarno-pravnem področju osebi, ki vlaga v tujo nepremičnino, ali solastniku, ki v nepremičnino vlaga več, kot znaša njegov solastninski delež, pridobitve stvarne pravice ne omogoča.
izjava o umiku pritožbe - sklenitev zunajsodne poravnave - stroški
Če pritožnik umakne pritožbo, sodišče le ugotovi, da je pritožba umaknjena. Ker sta se stranki odločili, da vsaka stranka krije svoje stroške in to zapisali v zunajsodno poravnavo, je odločeno v skladu s tem.
odškodninska odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila
Ob po sodišču prve stopnje pravilno ugotovljenem dejanskem stanju, to je o načinu vožnje obeh udeležencev in okoliščinah, v katerih je prišlo do prometne nezgode, ki temeljijo zlasti na strokovnih zaključkih izvedenca v izvedenskem mnenju, je tako materialno pravni zaključek sodišča prve stopnje o izključni odgovornosti zavarovanca tožene stranke za tožniku v obravnavanem škodnem dogodku nastalo premoženjsko škodo po prvem odstavku 154. člena OZ pravilna.
OZ člen 417, 417/1. ZPP člen 190, 190/1, 287, 287/2. ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-1, 15, 19, 19/1, 24, 24/1, 29a, 29a/1, 42, 42/1, 42/2, 58, 58/3.
ugovor zoper sklep o izvršbi - izvršilni naslov - izvršljivost odločbe - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - zavrnitev dokaznih predlogov - narok v izvršilnem postopku - neizvedba naroka - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - listinski dokaz - neprimeren dokaz - načelo formalne legalitete - aktivna legitimacija upnika - odgovor na ugovor - prehod terjatve - pogodba o odstopu terjatev - odstop terjatve med pravdo - prevzemnik terjatve
Za dokazovanje dejstva, da je bilo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti izvršilnega naslova razveljavljeno in tako niso izpolnjeni pogoji za dovolitev izvršbe, lahko dolžnik predlaga zgolj listinske dokaze, še posebej takrat, kadar trdi, da je pred pravdnim sodiščem vložil predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti.
Bistveni učinek določbe prvega odstavka 190. člena ZPP je v tem, da bo sodba, ki je izdana med pravdnima strankama, učinkovala tudi zoper tretjo osebo, ki je stvar ali pravico pridobila med pravdo. Pravnomočna sodba o terjatvi, ki je bila izdana med prvotnim upnikom in dolžnikom, bo tako učinkovala tudi v korist prevzemnika terjatve.
Adekvatnost posledic škodnega dejanja je lahko relevantna le pri ugotavljanju vzročne zveze v razmerju do škodnega dogodka, ne pa tudi v razmerju do konkretno nastale škode. Odgovorna oseba mora oškodovanca sprejeti takega, kot je. Pri oškodovancu bi se z leti zagotovo pojavile določene zdravstvene težave zaradi bolezenskih sprememb na vratni hrbtenici; da bi zaradi teh ohromel, pa toženec ne zatrjuje in takšna možnost niti iz izvedenskega mnenja ne izhaja. Toženec zato odgovarja tudi za posledice oškodovančevih degenerativnih sprememb, ki jih je škodni dogodek izzval.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00003294
SZ-1 člen 28, 31, 31/1. OZ člen 190, 199, 275. SPZ člen 68, 115. ZPP člen 180, 285.
upravnik - pogodba o upravljanju - veljavnost pogodbe o upravljanju - ključ delitve - trditvena podlaga - sklicevanje na listine - stroški upravljanja - stroški obratovanja - verzija - poslovodstvo brez naročila
Čim je tožena stranka ugovarjala izračunu posameznih postavk stroškov in posledično poziv sodišča v okviru materialno procesnega vodstva v tej smeri ni bil potreben, bi tožeča stranka morala navesti znesek, ki ga je plačala dobavitelju za dobavo oziroma storitev, ključ delitve (del celote) in znesek, ki je odpadel na toženo stranko za vsako postavko vtoževanega računa. Tožeča stranka bi torej morala v svoji trditveni podlagi metodo izračuna posameznega stroška aplicirati na konkretno vtoževane stroške in se ne zgolj sklicevati na obširno listinsko dokumentacijo v obliki razdelilnikov. Šele v takem primeru bi sodišče lahko opravilo preizkus pravilnosti obračuna med strankama spornih stroškov.
Sodišče prve stopnje v konkretnem primeru zahteve ni zavrnilo iz razloga, ker tožena stranka ni bila neupravičeno obogatena, temveč iz razloga, ker zatrjevane obogatitve zaradi pomanjkljive trditvene podlage po višini ni moglo preveriti.
preživnina za otroka - izredna denarna socialna pomoč - drugi dohodek
Iizredna denarna socialna pomoč predstavlja prejemek, ki se lahko dodeli samski osebi ali družini kot posebna oblika denarne socialne pomoči, če se ugotovi, da se je samska oseba ali družina iz razlogov, na katere ni mogla ali ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti oziroma, če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ne more pokriti, upravičenec pa je denarno socialno pomoč tudi dolžan uporabiti za namen, za katerega mu je bila dodeljena.
Glede na namen izredne denarne socialne pomoči po presoji pritožbenega sodišča torej ne gre za prejemek, ki ga je upoštevati kot prihodek tožnice na način, kot se zavzema pritožba, saj ne gre za denarni prejemek, ki bi bil rezultat pridobitnih zmožnosti tožnice, ampak je vezan na pridobivanje sredstev za premostitev položaja materialne ogroženosti oziroma pokritja izrednih stroškov za preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ali dohodkom družine upravičenec ne more pokriti iz razlogov, na katere ne more ali ni mogel vplivati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00003171
ZPP člen 408, 408/1, 414.
začasna odredba v družinskih sporih - začasna dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - začasna preživnina - pogoji za izdajo začasne odredbe - pritožbene novote v postopku iz razmerij med starši in otroki
Začasna odredba je izjemno sredstvo ter jo sodišče izda le tedaj, ko ugotovi, da brez nje otroku preti nastanek težko nadomestljive škode ali da bo prišlo do nasilja.