neodplačno pravno dejanje - nasprotna izpolnitev majhne vrednosti - simbolična vrednost - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
Majhna vrednost po določbi drugega odstavka 271. člena ZFPPIPP po naravi stvari in glede na posledice, ki jih v takem primeru določa zakon, ne pomeni katerekoli nižje vrednosti od dejanske, temveč mora biti vrednost ene izpolnitve v primerjavi z drugo nesorazmerno nizka, oziroma le simbolična.
Dejanske razmere v posameznem tipu zavoda za prestajanje kazni zapora, ki jih sodišče prve stopnje niti ni podrobneje ugotavljalo, ne morejo biti razlog za odreditev prestajanja kazni v polodprtem zavodu ali oddelku v zavodu.
Ob dejanski ugotovitvi, da je tožnik dne 6. 1. 2016 ob 20.30 uri kadil na območju toženke, kjer je to prepovedano, je pravilen zaključek, da je kršil 1. člen Pravilnika o prepovedi kajenja v vseh zaprtih in odprtih prostorih podjetja D. d. d., s čimer je storil hujšo kršitev pogodbenih in drugih obveznosti po 12. točki 4. člena Pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti, za katero mu je bila na podlagi četrtega odstavka 12. člena Pravilnika izrečena disciplinska sankcija denarne kazni v višini 15 % akontacije mesečne plače, ustvarjene v mesecu kršitve, za dobo treh mesecev.
postopek za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - ugovor zoper sklep o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine - veriga listin - sklep o začetku postopka za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine
Zemljiškoknjižni lastnik lahko izpodbija sklep o začetku postopka vzpostavitve listine s trditvijo, da: - listina, katere vzpostavitev se zahteva, ni bila izstavljena oz., - je listina katere vzpostavitev se zahteva v njegovi posesti oz. v posesti osebe, ki jo hrani zanj, ker še niso izpolnjeni pogoji za njeno izročitev predlagatelju postopka. Le če je vsebina ugovora taka, da jo je mogoče subsumirati pod enega od teh dveh pogojev, velja, da navedb v ugovoru ni treba dokazovati.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - ustavitev postopka izbrisa - odločba Ustavnega sodišča - izbrisni razlog - neposlovanje na poslovnem naslovu - neporavnane obveznosti
Sodišče prve stopnje je postopek izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije pravilno ustavilo. Pravilno se je sklicevalo na odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-57/15-13 in U-I-2/16-6 z dne 14. 4. 2016, v kateri je slednje odločilo, da se do odprave ugotovljene protiustavnosti ZFPPIPP v postopku izbrisa, začetem na podlagi 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, lahko uveljavlja tudi ugovor, da izbrisni razlog ne obstaja, ker pravna oseba še ni nehala poslovati ali ker ima premoženje ali ker ima neporavnane obveznosti. Gre za vsebinsko enak ugovor, kot ga je bilo možno že pred tem uveljavljati v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
pravica iz pokojninskega zavarovanja - prijava v zavarovanje - poklicno zavarovanje - zastaranje
Tožnik v tem sporu zahteva priznanje pravice do vključitve v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje oziroma poklicno zavarovanje za čas od 1. 1. 2001 do 30. 11. 2015. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov pravilno ugotovilo, da je tožnik v prevzgojnem domu, kljub spremembam akta o sistemizaciji, dejansko vseskozi opravljal enako delo. Pritožbeno sodišče soglaša s presojo, da je ob upoštevanju predpisov, ki urejajo pokojninsko zavarovanje delavcev, ter 4. člena Uredbe o določitvi delovnih mest, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem, bistven dejanski obseg neposrednega operativnega dela zaposlenega z mladoletniki kot zaprtimi osebami in ne formalni obseg nalog, povezanih s takšnim delom, kot je določen v Aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.
Glede na to, da je pravna podlaga plačevanja prispevkov pogodbena (prim. odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-248/10-98 z dne 7. 6. 2012), terjatev ni zastarala.
Ključno za storitev kaznivega dejanja overitve lažne vsebine po prvem odstavku 253. člena KZ-1 sta vsebina, s katero posameznik v pravnem prometu nekaj dokazuje in vrsta listine, na kateri se ta dokaz nahaja.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo v zvezi z nadomestilom v obliki odpravnine ob prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki, do katerega je upravičen tožnik kot izvajalec na izvedbah iz delovnega razmerja pri toženi stranki. Pravilno je ugotovilo, da je tožniku prenehalo delovno razmerje zaradi upokojitve po sprejemu sprememb Pravilnika iz leta 2008, zaradi česar je bilo treba pri presoji njegove upravičenosti do tega nadomestila upoštevati pravilnik v besedilu, veljavnem v času upokojitve, torej tudi njegove spremembe iz leta 2008.
Spremembe Pravilnika niso v neskladju z ZASP, pri čemer tožnik niti ne zatrjuje, v čem naj bi bilo navedeno neskladje. Zgolj dejstvo, da je tožena stranka spremenila do tedaj veljavno ureditev, po kateri so bili nekdanji delavci - izvajalci upravičeni do plačila nadomestila v obliki odpravnine v višini od 20 do 50 % zadnje neto plače za vsako leto redne zaposlitve pri A., in sprejela manj ugodno ureditev, ne pomeni takega neskladja. To, da je od leta 2008 pripadajoče nadomestilo nižje od tistega, ki bi tožniku pripadalo po prvotnem Pravilniku, ne dokazuje, da je to nadomestilo neustrezno in nepravično.
ZD člen 28, 32, 210, 210/2, 210/2-4, 212, 213. ZPP člen 247, 247/2, 247/6, 339, 339/2, 339/2-14. ZDKG člen 20.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - spor med dediči - bolj verjetna pravica - spor o obsegu zapuščine - izločitveni zahtevek potomca - nujni delež - darilo - predlog za izločitev izvedenca
Verjetnejša je pravica dediča, ki se opira na listino, kot pravica tistega, ki izpodbija resničnost v listini navedenih dejstev.
spori majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - stroški - priglasitev stroškov - konec postopka zunaj obravnave
Do zaključka postopka izven obravnave je prišlo ne le zaradi soglasja toženke, da se obravnavi v smislu 279.a členu ZPP odpoveduje, ampak zaradi soglasja obeh pravdnih strank. Da bo tudi tožnica dala takšno soglasje, pa toženka ni mogla vedeti, niti ni bila dolžna na to vnaprej računati. Ob smiselni uporabi sedmega odstavka 163. člena ZPP je bila zato upravičena zahtevati povrnitev stroškov v 15 - tih dneh od prejema sodbe.
SPZ člen 212, 222, 223. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
konfesorna tožba - služnostna pravica - preprečevanje in motenje izvrševanja stvarne služnosti - ukinitev stvarne služnosti - prenehanje služnosti zaradi nekoristnosti - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - dejansko stanje
Odločitev o tožbenem zahtevku po nasprotni tožbi v preostalem delu glede prenehanja služnostne pravice hoje po parc. št. 47/2, k. o. ..., je odvisna od tega ali je stvarna služnost hoje postala nekoristna za uporabo gospodujoče stvari ali pa so se bistveno spremenile okoliščine, v katerih je bila ustanovljena. Tožena stranka je glede tega zatrjevala oboje. Prvostopenjsko sodišče pri odločanju o zahtevku na prenehanje služnosti hoje vseh navedenih okoliščin zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča ni presojalo. Zato je sodišče druge stopnje delno ugodilo pritožbi tožene stranke in odločitev o zavrnitvi njenega nasprotnega tožbenega zahtevka v tem delu razveljavilo.
zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - dokazi in dokazovanje - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - dopolnilno izvedensko mnenje - ogled kraja dejanja - zavarovalni primer - zavarovalni primer -prometna nesreča - vzročna zveza - nagrada in stroški sodnega izvedenca - pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov
Zaradi vsebine izvedeniškega mnenja, s katerim pritožnica ne soglaša, izvedencu plačila nagrade in stroškov ni mogoče odreči. Ker odločitev temelji na izvedeniškem mnenju, kvaliteta izvedeniškega dela ne more biti razlog, zaradi katerega bi bilo izvedencu mogoče odreči plačilo.
Ob srečanju zastopnikov pravdnih strank je tožeča stranka toženi stranki izročila osnutek pogodbe s Splošnimi pogoji in cenikom. Osnutka pogodbe tožena stranka ni podpisala nikoli, pač pa je po elektronski pošti 17. junija 2011 tožeči stranki poslala oglas za objavo. Odposlanja oglasa, ob tem, da je toženi stranki cena storitev tožeče stranke bila že poznana, ker je bila navedena v ceniku in v osnutku pogodbe, pa si ni mogoče razložiti drugače, kot sklepčno dano naročilo za objavo oglasa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00004022
URS člen 26. ZPP člen 7, 8. ZOR člen 154.
odškodninska odgovornost države za protipravno ravnanje njenih organov - odgovornost države za protipravno ravnanje sodišča - groba kršitev sodniške dolžnosti - kvalificirana protipravnost - podlaga odškodninske odgovornosti - prosta dokazna ocena - pravica do izjave - kršitev pojasnilne dolžnosti - sklepčnost - pravno priznana škoda - nastanek škode - pravnorelevantna vzročna zveza
Pritožnica zmotno meni, da bi ji morala biti prisojena odškodnina zaradi kršitve pojasnilne dolžnosti ne glede na to, ali je prejela splošno anestezijo ali ne, in sicer že na podlagi ugotovitve, da ji ni bila pojasnjena možnost, da lahko pride do popuščanja lokalne anestezije in bo v takem primeru potrebno nadomestiti lokalno anestezijo s splošno. Takšne navedbe niso sklepčne. Kršitev pojasnilne dolžnosti je odškodninskopravno pomembna takrat, ko se uresniči s posegom povezano tveganje, na katerega pacient ni bil opozorjen, pa bi moral biti, in če je iz tako realiziranega tveganja izšla pravno priznana škoda. Tožnica je kot protipravno ravnanje opredeljevala kršitev pojasnilne dolžnosti glede možnih posledic splošne anestezije, kot škodo pa možgansko atrofijo kot posledico splošne anestezije. Tožničin zahtevek je torej temeljil na predpostavki, da je prejela splošno anestezijo. Ker ni dokazala, da je bila operacija opravljena v splošni anesteziji, ni dokazala povezave med možgansko atrofijo in splošno anestezijo, posledično pa tudi ne povezave med možgansko atrofijo in opustitvijo pojasnilne dolžnosti. Ob ugotovitvi, da tožnica splošne anestezije ni prejela, tako z vidika odškodninske odgovornosti ni bilo treba dalje ugotavljati, ali je toženka svojo pojasnilno obveznost izpolnila. Možganska atrofija namreč s kršitvijo pojasnilne dolžnosti ni mogla biti v pravnorelevantni vzročni zvezi. Poudariti velja tudi, da v izpodbijani sodbi ni bilo zavzeto stališče, da bolnišnica tožnici ni bila dolžna pojasniti vseh možnih tveganj, vezanih na operacijo, kot je to očitno razumela tožnica, nasprotno - celo izrecno je dejalo, da bi bilo pomanjkljivo pojasnilo lahko na načelni ravni problematično. Vendar slednje v postopku P 592/2001 ni bilo več predmet presoje, saj z odškodninskega vidika ne bi moglo privesti do drugačne posledice, ker tožnica ni dokazala, da bi se tveganje, na katerega ni bila opozorjena (tj. neželene posledice splošne anestezije), uresničilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00003358
OZ člen 167, 168, 179, 921.
podlage odškodninske odgovornosti - premoženjska škoda iz naslova tuje pomoči - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - pretres možganov - odškodnina za prestane telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - I. kategorija invalidnosti - dokazovanje z izvedencem - dokazi in dokazovanje - renta - mesečna renta - soprispevek
Ne drži, da bi bilo mogoče anksiozno depresivno stanje izkazovati le z izvedencem psihologom oziroma psihiatrom, zato je sodišče prve stopnje v okviru dosojene odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti tudi v tem delu pravilno sledilo izvedeniškemu mnenju.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - dokazi in dokazovanje - prosta presoja dokazov - pravica do uporabe - adaptacija stanovanja
Pritožbeni pomisleki glede dobrovernosti tožnikov pa so odveč, ker sta zakonca lastninsko pravico na spornem stanovanju pridobila že na podlagi prvega odstavka 116. člena SZ-91.
pogodba o vodenju transakcijskega računa - odpoved pogodbe - pravno veljavna vročitev - trajno dolžniško razmerje - prenehanje razmerja - prejemna teorija - splošni pogoji poslovanja - pogodbeno pravo - dejanska in trditvena podlaga - seznanitev
V pogodbi trajanje pogodbenega razmerja ni bilo časovno omejeno, šlo je za t. i. trajno dolžniško razmerje.
Za presojo, ali je bila tožničina odpoved pogodbe tožencu vročena in je posledično pričela učinkovati, je potrebno uporabiti splošno določbo 333. člena OZ o odpovedi trajnega obligacijskega razmerja. Po navedenem členu mora biti odpoved nasprotni stranki vročena. Ker zakon ne določa formalnega postopka vročitve, je navedeni člen razumeti tako, da mora biti nasprotna stranka z odpovedjo dejansko seznanjena.
Ker fikcija vročitev ni bila vnaprej določena kot posledica kršitve obveznosti obveščanja, se tožeča stranka svoje dolžnosti, da toženca seznani z odpovedjo pogodbe, ne more razbremeniti s sklicevanjem, da mu je odpoved poskušala vročiti na njegov dotlej znani naslov.
116. člen ZPlaSS določa uporabnikovo obveznost, da brez odlašanja obvesti ponudnika plačilnih storitev ali osebo, ki jo ponudnik plačilnih storitev navede, o izgubi, kraji ali zlorabi plačilnega instrumenta. V kolikor tega ne stori, je dolžan v skladu z drugim odstavkom 120. člena ZPlaSS2 tisti uporabnik, ki je pri tem ravnal naklepno ali iz hude malomarnosti, sam kriti ves znesek neodobrene plačilne transakcije.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - razpolaganje s premoženjem - običajen način poslovanja
Če je običajni način poslovanja tožene stranke, da od kupca sprejme predujem in šele nato dobavi vozilo, kar stori brez zavarovanja plačil, v tem ni takšnega dolžnikovga odtujevanja, skrivanja ali drugačnega razpolaganja s premoženjem, zaradi katerega je uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Sicer noben subjekt ne bi mogel redno opravljati svoje dejavnosti, ker bi mu jo lahko upniki tako preprečili z začasnimi odredbami. Trditve o slabem poslovanju, blokiranem transakcijskem računu niso subjektivna nevarnost, da bi bila uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
V postopku za delitve solastnine na stavbi, ki je bila zgrajena pred 1. 1. 2003, lahko udeleženec postopka ugovarja, da je sprožil postopek po ZVEtL in da gre za navidezno solastnino oziroma že nastalo dejansko etažno lastnino. Ker je že sprožen postopek, nepravdno sodišče pa je neutemeljeno menilo, da ta postopek ne more biti uspešen, ker je sedaj SPZ, gre za relativno bistveno kršitev določb ZPP iz prvega odstavka 339. člena v zvezi s 13. členom ZPP.