ZDR-1 člen 85, 85/1, 109, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 197, 296.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje nasilništva - kaznivo dejanje šikaniranje na delovnem mestu
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da vsak delodajalec od svojih zaposlenih utemeljeno pričakuje in zahteva spoštljiv odnos do sodelavcev in nadrejenih in da je bilo ravnanje tožnika, ko je zamahnil proti obrazu sodelavke in jo frcnil s prsti od spodaj navzgor po licu, neprimerno. Hkrati pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da vsako neprimerno ravnanje delavca še ne pomeni hujše kršitve delovnih obveznosti v smislu 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ki predstavlja razlog za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sodišče je pravilno zaključilo, da bi za takšno ravnanje tožnika zadoščal že izrek disciplinske sankcije ali pa pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in o možnosti odpovedi, če bo ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, po prvem odstavku 85. člena ZDR-1, s čimer se pritožbeno sodišče strinja.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 204, 204/2, 204, 204/1, 204/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kršitev tajnosti občil - tatvina
Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da je tožena stranka tožnici zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi na podlagi 1. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 in 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Ravnanje tožnice, ki je dne 14. 7. 2016 ob 17.03 uri posegla v pismarnico in iz nje vzela belo pismo, nekoliko kasneje pa še rumeno, in ob nespornem dejstvu, da je iz posnetkov nadzornih kamer dne 14. 7. 2016 jasno vidno, da je v času, od predaje testne pošiljke do odpreme pošiljke, le tožnica posegala v pismarnico in da je tožnica svoje ravnanje prikrivala, saj je kuverto dala pod delovni pult, kar ni običajen način dela, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je tožnica obe kuverti odprla in iz testne pošiljke vzela denar - bankovec za 50,00 EUR, saj tega denarja ni bilo v pošiljki, ko je vsebino pošiljke preverila upravnica pošte C.C.. S svojim ravnanjem je tožnica izpolnila tudi znake kaznivega dejanja kršitve tajnosti občil po četrtem in petem odstavku 139. člena KZ-1, kakor tudi znake kaznivega dejanja tatvine po prvem in drugem odstavku 204. člena KZ-1.
položajni dodatek - vojska - višina položajnega dodatka
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da je potrebno v obravnavanem primeru uporabiti Uredbo o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede (Uredba v SV) kot specialni predpis glede na Uredbo o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence (Uredba). Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je bil tožniku položajni dodatek za formacijsko dolžnost vodje za pripravo prehrane določen v skladu z določbami 5. člena Uredbe SV, ki v drugem odstavku določa, da pripadniku SV za vodenje delovne, začasne, bojne ali operativne skupine, ki šteje najmanj tri pripadnike in je določena s formacijo na taktični, operativni ali strateški ravni, vrednotenje teh nalog pa ni vključeno v osnovno plačo, pripada položajni dodatek v višini 5 % osnovne plače. Višji dodatek bi mu namreč lahko pripadal le, če bi vodil samostojno notranjo organizacijsko enoto na ravni voda ali višji ravni (kar pa skupina za pripravo hrane ni).
Iz dejanskega stanja, kakor je bilo ugotovljeno pred prvostopenjskim sodiščem, izhaja, da so bile težave tožnice zaključene že pred 1. 7. 2016 in je bila tožnica po tem datumu sposobna za opravljanje svojega dela.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-8.. ZDD-1 člen 27, 31, 32.. ZKP člen 150, 150/2, 155, 155/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zasledovanje, opazovanje in fotografiranje oškodovanca po detektivu - detektiv - nezakonito pridobljeni dokazi
Pravilno je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožnik ni imel odobritve pristojnega zdravnika za opravljanje pridobitne dejavnosti in za zapustitev kraja bivanja, kot mu je tožena stranka utemeljeno očitala v zvezi s kršitvijo z dne 6. 6. 2016. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Nadzor tožnikovega bolniškega staleža dne 1. 6 in 6. 6. 2016 je po ugotovitvi sodišča prve stopnje potekal tako, da je detektiv v obeh dnevih poklical tožnika in se z njim dogovoril za prodajo rezervnih delov. Opisani način, na podlagi katerega sta detektiva prišla do informacij, da je tožnik v času bolniškega staleža opravljal pridobitno dejavnost, tj. da sta izvedla odkup rezervnega dela, tudi po presoji pritožbenega sodišča ne predstavlja navideznega odkupa, kot enega izmed prikritih preiskovalnih ukrepov, določenega v 155. členu ZKP.
vpis spremembe zastopnika v sodnem registru - člani organov vodenja in nadzora - pravnomočna obsodba zaradi kaznivega dejanja - pravne posledice obsodbe - pogojna obsodba
Član organa vodenja ne more postati oseba, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine in sicer pet let od pravnomočnosti sodbe. Predlagana oseba je bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, obsodba je postala pravnomočna 31.3.2015 in torej ne izpolnjuje pogojev, ki jih zakon določa za člana organa vodenja.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118.. KZ-1 člen 235.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listih - denarno povračilo - sodna razveza
Za obstoj enega od znakov kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po 235. členu KZ-1 morajo biti lažni oziroma, opuščeni podatki bistveni, torej pomembni bodisi za poslovni promet ali za gospodarske odločitve.
pravica iz pokojninskega zavarovanja - prijava v zavarovanje - poklicno zavarovanje - zastaranje
Tožnik v tem sporu zahteva priznanje pravice do vključitve v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje oziroma poklicno zavarovanje za čas od 1. 1. 2001 do 30. 11. 2015. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov pravilno ugotovilo, da je tožnik v prevzgojnem domu, kljub spremembam akta o sistemizaciji, dejansko vseskozi opravljal enako delo. Pritožbeno sodišče soglaša s presojo, da je ob upoštevanju predpisov, ki urejajo pokojninsko zavarovanje delavcev, ter 4. člena Uredbe o določitvi delovnih mest, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem, bistven dejanski obseg neposrednega operativnega dela zaposlenega z mladoletniki kot zaprtimi osebami in ne formalni obseg nalog, povezanih s takšnim delom, kot je določen v Aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.
Glede na to, da je pravna podlaga plačevanja prispevkov pogodbena (prim. odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-248/10-98 z dne 7. 6. 2012), terjatev ni zastarala.
zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - dokazi in dokazovanje - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - dopolnilno izvedensko mnenje - ogled kraja dejanja - zavarovalni primer - zavarovalni primer -prometna nesreča - vzročna zveza - nagrada in stroški sodnega izvedenca - pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov
Zaradi vsebine izvedeniškega mnenja, s katerim pritožnica ne soglaša, izvedencu plačila nagrade in stroškov ni mogoče odreči. Ker odločitev temelji na izvedeniškem mnenju, kvaliteta izvedeniškega dela ne more biti razlog, zaradi katerega bi bilo izvedencu mogoče odreči plačilo.
odškodninska odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila
Ob po sodišču prve stopnje pravilno ugotovljenem dejanskem stanju, to je o načinu vožnje obeh udeležencev in okoliščinah, v katerih je prišlo do prometne nezgode, ki temeljijo zlasti na strokovnih zaključkih izvedenca v izvedenskem mnenju, je tako materialno pravni zaključek sodišča prve stopnje o izključni odgovornosti zavarovanca tožene stranke za tožniku v obravnavanem škodnem dogodku nastalo premoženjsko škodo po prvem odstavku 154. člena OZ pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00003171
ZPP člen 408, 408/1, 414.
začasna odredba v družinskih sporih - začasna dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - začasna preživnina - pogoji za izdajo začasne odredbe - pritožbene novote v postopku iz razmerij med starši in otroki
Začasna odredba je izjemno sredstvo ter jo sodišče izda le tedaj, ko ugotovi, da brez nje otroku preti nastanek težko nadomestljive škode ali da bo prišlo do nasilja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00003282
ZIZ člen 272, 272/2, 273. SPZ člen 88. ZPP člen 154.
postopek za določitev nujne poti - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - denarna kazen - narok v postopku zavarovanja terjatev - stroški postopka zavarovanja
Skladno z določili ZIZ mora postopek zavarovanja, kamor spada tudi postopek za zavarovanje nedenarne terjatve z izdajo začasne odredbe, potekati hitro že iz razloga, da se strankam zagotovi nujno potrebno začasno zavarovanje, in narok ni obligatoren.
Postopek v zvezi z začasno odredbo je samostojni postopek znotraj nepravdnega postopka, zato je skladno z določili ZIZ dopustno odločati o stroških, ki nastanejo v postopku za izdajo začasne odredbe.
preživnina za otroka - izredna denarna socialna pomoč - drugi dohodek
Iizredna denarna socialna pomoč predstavlja prejemek, ki se lahko dodeli samski osebi ali družini kot posebna oblika denarne socialne pomoči, če se ugotovi, da se je samska oseba ali družina iz razlogov, na katere ni mogla ali ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti oziroma, če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ne more pokriti, upravičenec pa je denarno socialno pomoč tudi dolžan uporabiti za namen, za katerega mu je bila dodeljena.
Glede na namen izredne denarne socialne pomoči po presoji pritožbenega sodišča torej ne gre za prejemek, ki ga je upoštevati kot prihodek tožnice na način, kot se zavzema pritožba, saj ne gre za denarni prejemek, ki bi bil rezultat pridobitnih zmožnosti tožnice, ampak je vezan na pridobivanje sredstev za premostitev položaja materialne ogroženosti oziroma pokritja izrednih stroškov za preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ali dohodkom družine upravičenec ne more pokriti iz razlogov, na katere ne more ali ni mogel vplivati.
izjava o umiku pritožbe - sklenitev zunajsodne poravnave - stroški
Če pritožnik umakne pritožbo, sodišče le ugotovi, da je pritožba umaknjena. Ker sta se stranki odločili, da vsaka stranka krije svoje stroške in to zapisali v zunajsodno poravnavo, je odločeno v skladu s tem.
V postopku za delitve solastnine na stavbi, ki je bila zgrajena pred 1. 1. 2003, lahko udeleženec postopka ugovarja, da je sprožil postopek po ZVEtL in da gre za navidezno solastnino oziroma že nastalo dejansko etažno lastnino. Ker je že sprožen postopek, nepravdno sodišče pa je neutemeljeno menilo, da ta postopek ne more biti uspešen, ker je sedaj SPZ, gre za relativno bistveno kršitev določb ZPP iz prvega odstavka 339. člena v zvezi s 13. členom ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00003294
SZ-1 člen 28, 31, 31/1. OZ člen 190, 199, 275. SPZ člen 68, 115. ZPP člen 180, 285.
upravnik - pogodba o upravljanju - veljavnost pogodbe o upravljanju - ključ delitve - trditvena podlaga - sklicevanje na listine - stroški upravljanja - stroški obratovanja - verzija - poslovodstvo brez naročila
Čim je tožena stranka ugovarjala izračunu posameznih postavk stroškov in posledično poziv sodišča v okviru materialno procesnega vodstva v tej smeri ni bil potreben, bi tožeča stranka morala navesti znesek, ki ga je plačala dobavitelju za dobavo oziroma storitev, ključ delitve (del celote) in znesek, ki je odpadel na toženo stranko za vsako postavko vtoževanega računa. Tožeča stranka bi torej morala v svoji trditveni podlagi metodo izračuna posameznega stroška aplicirati na konkretno vtoževane stroške in se ne zgolj sklicevati na obširno listinsko dokumentacijo v obliki razdelilnikov. Šele v takem primeru bi sodišče lahko opravilo preizkus pravilnosti obračuna med strankama spornih stroškov.
Sodišče prve stopnje v konkretnem primeru zahteve ni zavrnilo iz razloga, ker tožena stranka ni bila neupravičeno obogatena, temveč iz razloga, ker zatrjevane obogatitve zaradi pomanjkljive trditvene podlage po višini ni moglo preveriti.
Pritožbeno sodišče se ne more opredeliti do pritožbenih navedb, ki niso konkretizirane, saj je namen pritožbe, da določno opozori na morebitne bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zmotno in nepopolno ugotovitve dejanskega stanja in zmotno uporabo materialnega prava v izpodbijani sodbi, tako da se lahko pritožbeno sodišče do pritožbenih očitkov opredeli in z njimi ali soglaša ali jih kot neutemeljene zavrne. Če konkretiziranosti ni, potem pritožba ne more pričakovati cilja, ki ga zasleduje vsaka pritožba - ugodnejše rešitve sporne zadeve za pritožnika.
Izrecnega dogovora med pravdnima strankama, da mora prvotožena stranka opozoriti tožečo stranko, da se zavarovalna pogodba izteka, ni bilo. Zavarovalni zastopniki takšne izrecne zakonske dolžnosti nimajo in bi prvotožena stranka imela obveznost le, če bi se tako izrecno zavezala tožeči stranki, vendar se ni.
Po določbi 217. člena ZZavar z naslovom Obveznosti zastopnika in odgovornost zavarovalnice dolžnost obveščanja ni predpisana, za razliko od ureditve po 222.členu ZZavar, kjer je to izrecno določeno.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00004715
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8. ZPP člen 152, 163, 163/3, 163/4. ZFPPIPP člen 20, 261, 263, 383, 408, 408/1, 409. OZ člen 312, 312/1, 312/2.
nastanek terjatve za plačilo stroškov - osebni stečaj - pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka - odpust obveznosti - materialnopravni pobot - pobotanje s pravnomočno ugotovljeno terjatvijo - učinkovanje pobotne izjave
Terjatev iz naslova povračila pravdnih stroškov nastane z odločbo sodišča o stroških.
V primeru, ko o stroškovni terjatvi odloči že sodišče prve stopnje, sodišče druge stopnje pa to odločitev potrdi oziroma zgolj zniža višino z odločbo sodišča prve stopnje že odmerjenih stroškov, obveznost povrnitve stroškov nastane že z odločbo sodišča prve stopnje in ne šele z odločbo sodišča druge stopnje. Nastanek terjatve je namreč potrebno razlikovati od izvršljivosti terjatve, ki nastopi s pravnomočnostjo odločitve in iztekom paricijskega roka.
Pobotanje medsebojnih terjatev med stečajnim dolžnikom in njegovim upnikom nastopi avtomatično, na podlagi zakona, v trenutku začetka stečajnega postopka. Pobotna izjava torej ni potrebna. Na pobot terjatev po 261. členu ZFPPIPP pa tudi ne vpliva kasnejši odpust obveznosti, saj ta učinkuje zgolj na (del) terjatve, ki v trenutku pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti obstajajo.
Materialnopravno pobotanje v skladu z določbami Obligacijskega zakonika, upoštevajoč meje pravnomočnosti sodb, s katerima sta ti terjatvi nastali, učinkuje od dneva, ko je dolžnica dala pobotno izjavo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00003059
ZPP člen 337, 337/1. ZNP člen 37.
nepravdni postopek za razdružitev solastnine - razdružitev solastnine - izvedenec gradbene stroke - izvedensko mnenje - ocena vrednosti nepremičnine - nedopustne pritožbene novote
Ker se je sodišče pri oceni vrednosti nepremičnine naslonilo na ugotovitve sodnega izvedenca, glede katerega predlagatelja v pritožbi izrecno izpostavljata, da v celoti sprejemata njegovo mnenje, posledično pomisleka v pravilnost izpodbijanega zaključka ne vzbudita.