Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 87 o sindikalni svobodi in zaščiti sindikalnih pravic člen 3.
kolektivni delovni spor - reprezentativnost sindikata - odvzem statusa - sindikat - pooblastilo za vložitev predloga
V tem kolektivnem delovnem sporu predlagatelj izpodbija sklep nasprotnega udeleženca, da predlagatelj pri njem ni reprezentativni sindikat. Delavske in delodajalske organizacije imajo, skladno s 3. členom Konvencije št. 87 o sindikalnih svoboščinah in varstvu sindikalnih pravic, pravico, da sprejmejo statute in splošne upravne akte, da svobodno izbirajo svoje predstavnike, da se same upravljajo in delujejo ter oblikujejo svoje akcijske programe. Pooblastilo za vložitev predloga bi lahko zato uspešno izpodbijali le člani sindikata. Ker pa je sindikat A.A. dejansko štel za predsednika sindikata, enako pa tudi nasprotni udeleženec, ki mu je na domači naslov pošiljal pošto v zvezi z delovanjem sindikata, je po oceni pritožbenega sodišča A.A. kot predsednik predlagatelja imel pooblastilo za vložitev predloga za razveljavitev sklepa. Bistveno je torej, ali so člani predlagatelja šteli A.A. za zakonitega zastopnika. V postopku ni bilo ugotovljeno, da bi člani nasprotovali A.A., da zastopa predlagatelja tudi po preteku predsedniškega mandata. O tem tudi nasprotni udeleženec ni predložil nobenega dokaza, zato zaključek prvostopenjskega sodišča, da A.A. ni imel pooblastila za vložitev predloga v tem postopku, po stališču pritožbenega sodišča ni pravilen. Ob takem stališču se ne nazadnje predlagatelju tudi nedovoljeno odvzame ustavna pravica do sodnega varstva zoper izpodbijani sklep.
IZVRŠILNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00004914
ZDSS-1 člen 70, 70/1, 70/4.. ZIZ člen 270, 270/1, 272, 272/1.
denarna socialna pomoč - začasna odredba
Kot to izhaja iz sodne praske so začasne odredbe sredstva zavarovanja in zato z njimi praviloma ni mogoče nalagati ravnanja, ki pomeni izpolnitev tožbenega zahtevka. Namen začasnih odredb je v zavarovanju obstoječega stanja, tako da tekom sodnega postopka ne bi prišlo do spremembe, ki bi onemogočala kasnejšo izvršbo. Z začasno odredbo po teh predpisih ni mogoče urejati vprašanj, ki so predmet spora o glavni stvari. Tožnica s predlogom za izdajo začasne odredbe uveljavlja isto kot izhaja iz tožbenega zahtevka, torej odpravo odločb tožene stranke v izpodbijanem delu in priznanje pravice iz socialnega zavarovanja. Zato tožničin predlog, da se po vsebini presodi izpodbijane odločbe tožene stranke ter da se toženi stranki naloži plačilo denarnega zneska, ni utemeljen.
invalidska pokojnina - odločitev o pravdnih stroških
V konkretnem primeru gre za sodno socialni spor. Vrste storitev in število točk za posamezne storitve v tem sporu so urejene v VII. poglavju OT, poimenovanem Postopek pred delovnimi in socialnimi sodišči. Za storitve v sodno socialnih sporih torej ni podlage za priglašanje, niti priznavanje stroškov po Tarifni številki 39. Priglašenih stroškov za posvet s stranko in pregled spisa ni mogoče priznati, ker ne gre za samostojni opravili iz Tarifne številke 39, ki ne bi bili zajeti v Tarifni številki 15.
Razlaga oz. tolmačenje Tarifne številke 39 OT, ki jo je sprejel Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije dne 9. 2. 2016, glede na 19. člen ZOdv brez predhodnega soglasja ministra, pristojnega za pravosodje in objave v Uradnem listu, za sodišče ni zavezujoča.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-3, 354, 354/2. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-3.
zavrženje tožbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka - sodna pristojnost - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga
Sodišče prve stopnje je v delu odločitve zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po 3. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, saj je odločalo o zahtevku, ki ne spada v sodno pristojnost. Sodišče prve stopnje je kot nezakonito razveljavilo opozorilo o možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 21. 4. 2010. Zoper opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni samostojnega pravnega varstva. Izpodbija se lahko le v okviru izpodbijanja redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, saj se šele takrat ugotavlja, ali je bilo opozorilo podano iz utemeljenega razloga. Iz tega razloga, je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v tem delu razveljavilo ter tožbo v tem delu zavrglo (2. odstavek 354. člena ZPP).
Tožena stranka je tožnici očitala, da je kršila obveznosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja s tem, da je spornega dne kupovala artikle, ki pa ji jih delavec na blagajni (prodajalec) ni zaračunal. Tožnica jih ni plačala in jih je odnesla iz trgovine, s tem pa je ravnala v škodo tožene stranke in sodelovala pri hujši kršitvi delovnih obveznosti prodajalca, to je nezakonitem razpolaganju s sredstvi delodajalca in si je tako pridobila premoženjsko korist v višini vrednosti sedmih artiklov. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnica očitane kršitve ni storila, saj tožena stranka ni dokazala, da sedmih artiklov v sodelovanju z blagajnikom ni plačala.
Čeprav je bil rok za sklic skupščine formalno upoštevan, so bile dejanske okoliščine takšne, da so tožniku onemogočale pravočasno seznanitev s sklicem skupščine in z dnevnim redom, ki se bo na skupščini obravnaval.
Drugi pogoj za razveljavitev sklepa skupščine po 2. točki prvega odstavka 395. člena ZGD-1 pa je, da je kršitev zakona oziroma statuta vplivala na veljavnost sklepa. Odločilno vprašanje je torej, ali bi bil enak sklep sprejet tudi, če kršitve ne bi bilo (in bi v obravnavanem primeru tožnik pravočasno prejel vabilo).
Iz dejanskega stanja, kakor je bilo ugotovljeno pred prvostopenjskim sodiščem, izhaja, da so bile težave tožnice zaključene že pred 1. 7. 2016 in je bila tožnica po tem datumu sposobna za opravljanje svojega dela.
položajni dodatek - vojska - višina položajnega dodatka
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da je potrebno v obravnavanem primeru uporabiti Uredbo o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede (Uredba v SV) kot specialni predpis glede na Uredbo o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence (Uredba). Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je bil tožniku položajni dodatek za formacijsko dolžnost vodje za pripravo prehrane določen v skladu z določbami 5. člena Uredbe SV, ki v drugem odstavku določa, da pripadniku SV za vodenje delovne, začasne, bojne ali operativne skupine, ki šteje najmanj tri pripadnike in je določena s formacijo na taktični, operativni ali strateški ravni, vrednotenje teh nalog pa ni vključeno v osnovno plačo, pripada položajni dodatek v višini 5 % osnovne plače. Višji dodatek bi mu namreč lahko pripadal le, če bi vodil samostojno notranjo organizacijsko enoto na ravni voda ali višji ravni (kar pa skupina za pripravo hrane ni).
Glede na to, da je bil dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zakonske zamudne obresti (378. člen OZ). Toženec bi po sklenjenem dogovoru moral še plačati posamezni obrok v višini 400,94 EUR do dne 30. 12. 2014, 30. 1. 2015, 30. 2. 2015, 30. 3. 2015, 30. 4. 2015, 30. 5. 2015, 30. 6. 2015, 30. 7. 2015, 30. 8. 2015, 30. 9. 2015, 30. 10. 2015, 30. 11. 2015, 30. 12. 2015 in 30. 1. 2016. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugodilo plačilu zakonskih zamudnih obresti od obrokov, s katerimi je bil toženec v zamudi in tožniku priznalo zakonske zamudne obresti.
Do pravnomočnosti sklepa o prekinitvi sodišče prve stopnje ne ve, ali bo sploh dalo zahtevo za oceno ustavnosti na Ustavno sodišče kajti, če bi prišlo do razveljavitve sklepa o prekinitvi, bi po nepotrebnem pisalo zahtevo, kar bi bilo neekonomično. Ustavno sodišče pa od predlagatelja zahteva, da izkaže pravnomočnost sklepa o prekinitvi postopka, ker gre za procesno predpostavko za odločanje o ustavnosti, sicer zavrže zahtevo za oceno ustavnosti.Ko gre za vprašanje presoje ustavnosti, sodišče druge stopnje ne more vsiljevati svojih materialnopravnih videnj sodišču prve stopnje, ker bi s tem nedopustno posegla v avtoriteto in samostojnost prvostopnega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00003294
SZ-1 člen 28, 31, 31/1. OZ člen 190, 199, 275. SPZ člen 68, 115. ZPP člen 180, 285.
upravnik - pogodba o upravljanju - veljavnost pogodbe o upravljanju - ključ delitve - trditvena podlaga - sklicevanje na listine - stroški upravljanja - stroški obratovanja - verzija - poslovodstvo brez naročila
Čim je tožena stranka ugovarjala izračunu posameznih postavk stroškov in posledično poziv sodišča v okviru materialno procesnega vodstva v tej smeri ni bil potreben, bi tožeča stranka morala navesti znesek, ki ga je plačala dobavitelju za dobavo oziroma storitev, ključ delitve (del celote) in znesek, ki je odpadel na toženo stranko za vsako postavko vtoževanega računa. Tožeča stranka bi torej morala v svoji trditveni podlagi metodo izračuna posameznega stroška aplicirati na konkretno vtoževane stroške in se ne zgolj sklicevati na obširno listinsko dokumentacijo v obliki razdelilnikov. Šele v takem primeru bi sodišče lahko opravilo preizkus pravilnosti obračuna med strankama spornih stroškov.
Sodišče prve stopnje v konkretnem primeru zahteve ni zavrnilo iz razloga, ker tožena stranka ni bila neupravičeno obogatena, temveč iz razloga, ker zatrjevane obogatitve zaradi pomanjkljive trditvene podlage po višini ni moglo preveriti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00003282
ZIZ člen 272, 272/2, 273. SPZ člen 88. ZPP člen 154.
postopek za določitev nujne poti - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - denarna kazen - narok v postopku zavarovanja terjatev - stroški postopka zavarovanja
Skladno z določili ZIZ mora postopek zavarovanja, kamor spada tudi postopek za zavarovanje nedenarne terjatve z izdajo začasne odredbe, potekati hitro že iz razloga, da se strankam zagotovi nujno potrebno začasno zavarovanje, in narok ni obligatoren.
Postopek v zvezi z začasno odredbo je samostojni postopek znotraj nepravdnega postopka, zato je skladno z določili ZIZ dopustno odločati o stroških, ki nastanejo v postopku za izdajo začasne odredbe.
Pritožbeno sodišče se ne more opredeliti do pritožbenih navedb, ki niso konkretizirane, saj je namen pritožbe, da določno opozori na morebitne bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zmotno in nepopolno ugotovitve dejanskega stanja in zmotno uporabo materialnega prava v izpodbijani sodbi, tako da se lahko pritožbeno sodišče do pritožbenih očitkov opredeli in z njimi ali soglaša ali jih kot neutemeljene zavrne. Če konkretiziranosti ni, potem pritožba ne more pričakovati cilja, ki ga zasleduje vsaka pritožba - ugodnejše rešitve sporne zadeve za pritožnika.
Izrecnega dogovora med pravdnima strankama, da mora prvotožena stranka opozoriti tožečo stranko, da se zavarovalna pogodba izteka, ni bilo. Zavarovalni zastopniki takšne izrecne zakonske dolžnosti nimajo in bi prvotožena stranka imela obveznost le, če bi se tako izrecno zavezala tožeči stranki, vendar se ni.
Po določbi 217. člena ZZavar z naslovom Obveznosti zastopnika in odgovornost zavarovalnice dolžnost obveščanja ni predpisana, za razliko od ureditve po 222.členu ZZavar, kjer je to izrecno določeno.
ZPP člen 253, 253/1, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 179.
pripombe k izvedenskemu mnenju - odprava pomanjkljivosti v izvedeniškem mnenju - dopolnitev izvedeniškega mnenja - zaslišanje izvedenca - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - škodni dogodek kot sprožilni dejavnik - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - povrnitev premoženjske škode - stroški prevozov na zdravljenje
Sodišče bi moralo odpraviti neskladje v izvedeniškem mnenju z dopolnitvijo izvedeniškega mnenja oziroma z zaslišanjem izvedenca.
ZIZ člen 168, 168/2, 211, 211/1. SPZ člen 7, 107, 266, 266/1. ZVEtL člen 16, 16/5.
izvršba na nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiški knjigi - nastanek etažne lastnine - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina - postopek za vzpostavitev etažne lastnine
Za vodenje izvršbe na nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiško knjigo v skladu z določbo 211. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju morata biti izpolnjeni dve temeljni predpostavki:
- predlagan predmet izvršbe mora imeti pravni status nepremičnine, torej samostojne stvari, ki je lahko predmet stvarnopravnih pravic in s tem izvršbe in
- ta nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo.
O dejanski etažni lastnini in s tem o posameznem delu stavbe kot nepremičnini, ki ni vpisana v zemljiško knjigo in je lahko samostojen predmet stvarnih pravic in s tem izvršbe, lahko govorimo zgolj v kolikor gre za razmerja na stavbi, ki so se oblikovala v času pred 1. 1. 2003.
V primeru t. i. navidezne solastnine ne gre za primer, ko nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo. Takšna nepremičnina je v skladu s pogodbeno voljo strank vpisana v zemljiško knjigo, in sicer kot solastninski delež na celotni nepremičnini. S tem stranki omogočita nadaljnji zemljiškoknjižni promet s to nepremičnino. Na takšno zemljiškoknjižno stanje je izvršilno sodišče vezano, zato je odločitev sodišča prve stopnje, ko je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za vodenje izvršbe na nevpisane nepremičnine, pravilna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00003359
KZ-1 člen 204, 208, 209. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 437, 437/1.
poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja - zatajitev - tatvina - zakonski znaki kaznivega dejanja - zavrženje obtožnega predloga
Iz opisa dejanja v obtožnem aktu izhaja, da obdolženka v času, ko naj bi storila dejanje, ni (več) imela pooblastila za odreditev izplačil, torej ni (več) imela pravno veljavnega naslova za razpolaganje s premoženjem oškodovane družbe. Obdolženka je imela možnost dejanskega razpolaganja s premoženjem oškodovane družbe, vendar ji to ni bilo zaupano v zvezi z njeno zaposlitvijo, zato niso podani zakonski znaki kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe. V obtožnem aktu opisano obdolženkino protipravno razpolaganje s sredstvi oškodovane družbe pa predstavlja zakonske znake kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1, zato odločitev o zavrženju obtožnega predloga iz razloga po 1. točki prvega odstavka 277. člena ZKP, ni bila pravilna.
Na podlagi 34. člena SPZ, ki opredeljuje obseg varstva, ki ga je upravičen zahtevati posestnik v primeru izkazanega motenja, lahko sodišče toženi stranki naloži tudi vzpostavitev prejšnjega stanja. Vendar pa to lahko stori le v primeru, če je to potrebno zaradi varstva pred nadaljnjim motenjem. V konkretnem primeru, ko je pot kljub neutrjeni podlagi in nenasutju peska po odstranitvi robnikov in nasutju zemlje prevozna kot je bila pred motenjem, ni potrebe, da bi sodišče tožencema v smislu 34. člena SPZ naložilo, da nasutje tudi utrdita in posujeta s peskom. Vztrajanje pri popolni vzpostavitvi prejšnjega stanja bi bilo v nasprotju z namenom določbe 34. člena SPZ in bi pomenilo tudi nepotreben in s tem pretiran poseg v lastninsko pravico prve toženke.
Očitno je bilo predvideno, da bo vsaka objava predstavljala svoj posel oziroma da bo tožena stranka posamezno objavo oglasa plačala sproti, zaradi česar je tožeča stranka sproti izdajala tudi v tem postopku vtoževane račune z jasno določenimi roki plačila. Plačilna obveznost tožene stranke tako, v nasprotju z njenimi pritožbenimi trditvami, ni nastala šele po objavi in prevzemu vseh dvanajstih oglasov, temveč je nastala s prevzemom posameznega oglasa. In ker je bilo v tem postopku ugotovljeno, da je tožena stranka prevzela 11 oglasov (računov, s katerimi so bili zaračunani, ni zavrnila, niti jih v roku 8 dni ni reklamirala, prav tako ni grajala samih oglasov), je vsled navedenega teh 11 oglasov tudi dolžna plačati. Nesporno je namreč, da jih do zaključka postopka pred sodiščem prve stopnje še ni. Opustitev objave enega oglasa ne pomeni, da ostalih enajstih ni dolžna plačati.
začasna odredba o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - določitev stikov z otrokom - otrokova korist
Na podlagi toženkine izpovedbe in predloženih dokazil je sodišče utemeljeno verjelo toženki, da se otrok težko prilagaja spremembam in prav to je razlog za določitev manjšega obsega stikov s tožnikom, kot jih je predlagal v začasni odredbi. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da bi stiki v večjem obsegu za otroka pomenili psihično obremenitev, kar pa mu ni v korist, in je s tem tudi odgovorilo na vprašanje, ali so otrokove težave pogojene z izvajanjem stikov med tožnikom in mladoletnim A.
izjava o umiku pritožbe - sklenitev zunajsodne poravnave - stroški
Če pritožnik umakne pritožbo, sodišče le ugotovi, da je pritožba umaknjena. Ker sta se stranki odločili, da vsaka stranka krije svoje stroške in to zapisali v zunajsodno poravnavo, je odločeno v skladu s tem.