preživnina za razvezanega zakonca - nevzdržnost zakonske zveze - upoštevanje vzrokov za nevzdržnost zakonske zveze - višina preživnine za zakonca - ogroženo lastno preživljanje
Upoštevajoč različne razloge za razvezo in dejstvo, da toženec kot invalid nikoli ni bil zmožen pridobitnega dela in je bil hudo bolan tudi že v trenutku sklenitve zakonske zveze, prispevek k preživljanju bivšega zakonca za tožnico ni krivičen.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - pravočasnost vabila na narok - vročitev s fikcijo
Skladno z določbo 142. člena ZPP (veljavnim do 13. 9. 2017 oziroma pred novelo) je dopustno in pravilno vročanje tudi na način, da se naslovnika o prispeli sodni pošiljki obvesti z obvestilom, ki se pusti v poštnem nabiralniku, pri tem pa iz obvestila izhaja opozorilo, kje se nahaja sodna pošiljka in da jo je treba prevzeti v 15 dneh, v nasprotnem (če se pošiljka ne dvigne) se šteje, da je pošiljka vročena po preteku 15 dni. Tožena stranka sodne pošiljke ni dvignila in tako se šteje, da ji je bila vročena in gre za tako imenovano fikcijo vročitve. Toda vročanje s fikcijo vročitve sodišča ne odvezuje, da spoštuje določbe o pravilnem vabljenju na narok za glavno obravnavo. Po določbi drugega odstavka 280.člena ZPP je treba narok za glavno obravnavo določiti tako, da ostane strankam zadosti časa za pripravo, vendar najmanj petnajst dni od prejema vabila. S tem, ko sodišče prve stopnje narok za glavno obravnavo ni razpisalo tako, da bi toženi stranki ostalo od vročitve vabila do naroka vsaj 15 dni, je ravnalo nezakonito, toženo stranko pa je prikrajšalo v pravici do polne izjasnitve v postopku in s tem storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Ker tožena stranka ni vložila samostojne pritožbe zoper odločitev o dopustitvi spremembe tožbe, ampak skupaj s pritožbo zoper odločitev o glavni stvari, pri čemer ta odločitev vsebuje tudi procesno odločitev o spremembi tožbe, ni mogoče pritožniku naložiti taksne obveznosti posebej za pritožbo zoper odločitev o spremembi tožbe (ki je sicer sprejeta v obliki sklepa, ker gre za procesno odločitev) in posebej za pritožbo zoper meritorno in stroškovno odločitev.
podjemna pogodba - pooblastila upravnika večstanovanjske stavbe - temelj zahtevka - zavrnitev tožbenega zahtevka po temelju - trditveno in dokazno breme - dokazi in dokazovanje - naročilo (mandatna pogodba)
Ker tožeča stranka ni izkazala, da bi bile storitve s strani tožene stranke in ostalih etažnih lastnikov oziroma upravnika sploh naročene, je prvostopenjsko sodišče pravilno štelo, da storitev, ki niso bile naročene, ni treba posebej preklicati. Razmerje med pravdnimi strankami namreč ni bilo vzpostavljeno, zato je tudi napačno pritožbeno stališče tožeče stranke, da bi moralo biti dokazno breme o neobstoju naročila na toženi stranki.
ZPP člen 12, 408. ZZZDR člen 129, 154, 157, 157/1.
kršitev ustavnih pravic v sodnem postopku - kršitev določb pravdnega postopka - pomoč prava neuki stranki - razmerja med starši in otroki - spor o varstvu in vzgoji otrok - oddaja otroka v rejništvo - rejništvo - izvajanje stikov - določitev preživnine - otrokova korist
Pritožbeno sodišče v pravdnem postopku preverja kršitve določb pravdnega postopka (očitane in nekatere po uradni dolžnosti) in ne neposredno kršitve ustave. Res je, da sodišča sodijo po ustavi in zakonu, vendar velja hierarhija pravnih aktov. Kršitve človekovih pravic procesne narave je vedno mogoče razločiti in konkretizirati kot kršitev določb pravdnega postopka, vsebinske pa kot kršitev materialnega prava. Glede razlogov, zaradi katerih se sme sodba izpodbijati, in se tičejo bistvenih kršitev postopka, po oceni pritožbenega sodišča ZPP niti ni v neskladju z ustavo in niti nima praznine. Očitki kršitve postopka se torej morajo konkretizirati glede na veljavni zakon.
začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki - nujnost izdaje začasne odredbe - obseg in način izvajanja stikov - sprememba izvajanja stikov - največja otrokova korist
Sprememba, ki jo oče predlaga glede načina oz. obsega izvajanja stikov, ni tako obsežna, znatna oziroma usodna, da bi bila korist otrok brez nje, torej brez spremembe in nove začasne odredbe, ogrožena.
URS člen 35. URS člen 35. ZKP-UPB4 člen 18, 215, 215/6, 371, 371/1-8.
nedovoljen dokaz - ogled - pravica do zasebnosti - skrit prostor prevoznega sredstva - nujno preiskovalno dejanje - preiskava vozila
Delovni stroj ni prevozno sredstvo, na katerem bi bilo moč uveljavljati ustavno pravico do zasebnosti, saj nima kabine ali drugega zaprtega prostora, kjer bi lastnik lahko pričakoval zasebnost. Zato uporaba šestega odstavka 215. člena ZKP ne pride v poštev.
Ker je policija opravljala preiskovalna dejanja na podlagi pooblastila iz drugega odstavka 164. člena ZKP, ni potrebovala odredbe preiskovalnega sodnika, ki bi dovoljevala dostop po tujem zemljišču.
prodajna pogodba - pravne napake - razpolagalni pravni posel - (ne)vpis v zemljiško knjigo - vpis v zemljiški kataster - začetek učinkovanja razpolagalnega pravnega posla - pridobitev stvarne služnosti s pravnim poslom - odstop od pogodbe zaradi napak - odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve - prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve - vrnitev vlaganj v nepremičnino
Tožena stranka namreč ni zagotovila, da bi bile nepremičnine, ki so bile predmet prodaje, sploh vpisane v zemljiški kataster in v zemljiško knjigo. Iz tega sledi, da v obravnavani zadevi sploh niso bili izpolnjeni pogoji za odstop od pogodbe zaradi pravne napake. Tožeča stranka namreč na stvari, ki je bila predmet prodaje, ni pridobila lastninske pravice (prodajalčev razpolagalni pravni posel ni začel učinkovati), zato tudi o pravni omejitvi te pravice (omejitvi uresničevanja te lastninske pravice s stvarnimi pravicami tretjih oseb) zaenkrat sploh ni mogoče govoriti.
ZKP člen 288, 307, 307/1, 307/2, 307/3, 371, 371/2, 387, 442, 442/1. URS člen 29, 29-2.
sojenje v nenavzočnosti - kršitev pravice do obrambe - pravica do zaslišanja obremenilne priče - zaslišanje soobdolženca - privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis) - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razveljavitev sodbe
Navzočnost obdolženca na glavni obravnavi je praviloma nujna, saj ima obdolženec pravico izjaviti se o obtožnem aktu in o dokazih, ki ga bremenijo. Obdolženec pa tudi mora imeti v postopku vsaj enkrat možnost, da se sooči oziroma zaslišuje zanj obremenilne priče oz. soobdolžence. Nasprotno postopanje samo po sebi sicer še ne pomeni kršitve pravice do obrambe, razen če se obsodilna sodba izključno ali odločilno opira na izjave obremenilnih prič oziroma soobdolžencev, s katerimi se obdolženec nikoli v postopku ni imel možnost soočiti oziroma jih zasliševati.
ZIZ člen 272., 272/1., 272/2., 275.. ZGD-1 člen 38.a, 38.a/3, 41., 42., 395.
začasna odredba - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - predpostavke za izdajo začasne odredbe - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost izkaza obstoja terjatve - izpodbijanje skupščinskega sklepa - predlog za položitev varščine - imenovanje člana nadzornega sveta
Pri regulacijskih začasnih odredbah ni nevarnosti, da uveljavitev terjatve ne bo omogočena, ali da bo otežena, saj je v bistvu terjatev z izdajo takšne odredbe (začasno) že uveljavljena. To pomeni, da se za regulacijske začasne odredbe, kjer se o nevarnosti uveljavitve terjatve niti ne razpravlja, ne more uporabiti instituta izdaje začasne odredbe ob pogoju položitve upnikove varščine.
V predmetni zadevi je bila izvršba dovoljena na podlagi sklepa Okrajnega sodišča o prenosu terjatve, izdanega v postopku izvršbe zoper dolžnikovega dolžnika. V razmerju do dolžnika upnik ni imel nobenega izvršilnega naslova, zato ni mogel biti v dobri veri, da mu ta sredstva pripadajo. Zato ni mogoče uporabiti določbe 70. člena ZIZ.
sodna pristojnost - društvo - pristojnost v gospodarskih sporih
Iz podatkov spisa izhaja, da je tožeča stranka društvo in torej ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP. Glede na vrednost spornega predmeta je za odločanje v obravnavani zadevi stvarno pristojno Okrajno sodišče.
Po Konvenciji CMR zastara pravica do vložitve tožbe, povezane s prevozom po tej konvenciji, v enem letu. Le kadar gre za namerno kršitev ali malomarnost, ki je po zakonu pristojnega sodišča izenačena z namerno kršitvijo, se ta zastaralni rok podaljša na tri leta. Trditveno in dokazno breme o hudo malomarnem ravnanju tožene stranke je bilo na tožeči stranki.
Ker je bil pisni zahtevek tožeče stranke poslan v obliki elektronskega sporočila, kateremu je bila priložena specifikacija škode, za prenehanje zadržanja zastaranja ni bilo potrebno, da bi tožena stranka elektronskemu sporočilu, s katerim je na tak zahtevek odgovorila zavrnilno, ponovno priložila prejete priponke.
odgovornost za ravnanje drugega - opustitev dolžnega nadzora - krivdna odgovornost bolnišnice
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da zavod - PB v predmetni zadevi ni opustil dolžnega nadzora nad pripeljano osebo in zato ni deloval protipravno.
vrnitev v prejšnje stanje - predpostavke za vrnitev v prejšnje stanje - procesna napaka sodišča - umik tožbe zaradi neplačila sodne takse
To pomeni, da je institut vrnitve v prejšnje stanje namenjen za odpravo posledic zamude, ki se pravdni stranki zgodi, ali ki jo slednja zagreši. Kadar pa pravdna stranka sodišču očita, da je izgubila pravico opraviti neko pravdno dejanje zaradi tega, ker je sodišče pri opravljanju procesnih dejanj storilo napako, takšni očitki ne morejo predstavljati razlogov za vrnitev v prejšnje stanje, ampak lahko predstavljajo le grajanja procesnih dejanj sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00003491
ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 15, 58, 58/4, 239, 272, 272/2. OZ člen 5.
kontradiktornost v postopku zavarovanja - načelo hitrosti postopka - zloraba bančne garancije - nedovoljene pritožbene novote - načelo vestnosti in poštenja - obstoj nevarnosti za uveljavitev terjatve - potencialna nevarnost
V postopku zavarovanja z začasno odredbo je treba upoštevati določene posebnosti, predvsem da gre za ukrep zavarovanja zahtevka in da za izdajo začasne odredbe zadošča verjetnost utemeljenosti zahtevka. Ta ukrep lahko doseže svoj namen le, če je izdan v hitrem postopku. Kontradiktornost postopka se lahko vzpostavi šele v postopku z ugovorom, vendar še vedno v postopku pred sodiščem prve stopnje. Sodišče prve stopnje je postopalo v skladu z ustaljeno sodno prakso, ko je brez naroka odločilo po ugovoru dolžnika in odgovoru upnika na ugovor dolžnika.
O spornih dejstvih med pravdnima strankama in o pravilni izpolnitvi pogodbenih obveznosti, to je o temeljnem poslu, bo sodišče odločalo v pravdnem postopku. Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja, ki ga upnik v pritožbi ni uspel izpodbiti, pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ni šlo za zvijačno ravnanje dolžnika, kar bi bil edini razlog za to, da bi lahko sodišče dolžniku preprečilo unovčitev bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Načelo vestnosti in poštenja ni bilo kršeno.
Le potencialna nevarnost, da bi lahko upnik pri udeležbi v bodočih javnih razpisih ne mogel enakopravno sodelovati z drugimi ponudniki, ne zadošča za to, da bi bil izkazan še drugi pogoj za izdajo začasne odredbe.
ZPP člen 213, 213/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. OZ člen 921.
postopek v sporu majhne vrednosti - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokaz z izvedencem - nerelevanten dokaz - plačilo zavarovalne premije
Pritožba smiselno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena v zvezi z drugim odstavkom 213. člena ZPP z očitkom, da sodišče ni sprejelo predloga za določitev strokovnjaka za banke, da ugotovi plačilo 625,04 EUR in da pri banki pridobi dokumente, da je vplačal navedeni znesek. Uveljavljanje te kršitve pomeni nedopusten pritožbeni razlog, pri čemer očitana kršitev po presoji pritožbenega sodišča tudi ni prerasla v absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožnik je sicer res za dokazovanje svojih trditev smiselno predlagal postavitev izvedenca ustrezne stroke in poizvedbe pri banki, vendar le glede dejstva, da naj bi banka prejela ta znesek in kam je šel, če ga tožeča stranka ni dobila. Zato je pravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da bi bila predlagana dokaza nerelevantna za odločitev, saj se nanašata zgolj na nepravilno postopanje banke, ker po trditvah toženca plačanega zneska ni nakazala tožeči stranki.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00004887
ZZZDR člen 106. ZIZ člen 272. ZPP člen 411.
določitev stikov med staršem in otrokom - obseg stikov - stiki v korist otroka - izvrševanje stikov - izvrševanje stikov pod nadzorom CSD - regulacijska začasna odredba - začasna odredba v družinskih sporih - prestajanje zaporne kazni
Z začasno odredo so določeni dvourni stiki vsako soboto v prostorih zapora med štiriletno hčerko in očetom, ki v zaporu prestaja zaporno kazen.
Otrokova pravica do stikov ne vsebuje samo upravičenje otroka, da vzdržuje stike z obema staršema, temveč tudi upravičenje, da se iz utemeljenih razlogov stikom upre. V koliziji med tem upravičenjem otroka in pravico staršev do stikov odloča samo otrokova korist.