Pri odločanju o priznanju tuje sodne odločbe sodišče ni dolžno presojati ustreznost tujega procesnega prava. Pogoj za priznanje tuje sodne odločbe je, da je nasprotnemu udeležencu bila dana možnost obravnavanja pred tujim sodiščem.
Ni mogoče zavrniti predloga za priznanje tuje sodne odločbe zaradi kršitve načela kontradiktornosti, če je bila oseba učinkovito obveščena o teku postopka za izdajo te odločbe, čeprav vročanja pisanj formalno niso bila opravljena po določbah, ki urejajo osebno vročitev. Predlagatelj je upravičen do povrnitve vseh potrebnih stroškov postopka, če se prizna tuja dajatvena sodna odločba.
Če ima tožena stranka sedež v tujini, spor pa se nanaša na pogodbeno razmerje, ki ga ni potrebno izpolniti v Republiki Sloveniji, sodišče Republike Slovenije za odločanje ni pristojno. Takšno tožbo je potrebno zavreči.
Tožena stranka ni upravičena zahtevati, da tožnika, ki sta državljana BiH s prebivališčem v B.L., plačata varščino za pravdne stroške, ker tudi državljani RS v BiH niso dolžni dajati varščine.
izvršilni postopek - stroški izvršilnega postopka - zastopanje - odvetnik iz tujine - Makedonija - vzajemnost
Samo s primerjavo besedil zakonov o odvetništvu obeh držav (Republike Slovenije in Republike Makedonije), ni mogoče z gotovostjo zaključiti, da je pogoj vzajemnosti, ki ga predpisuje slovenski zakon, izpolnjen. Makedonski zakon namreč omogoča tujim odvetnikom pravico do zastopanja pred domačimi sodišči tudi pod enakim pogojem - vzajemnosti. Zato je potrebno ugotavljati, ali je vzajemnost dejanska, torej ali v Republiki Makedoniji dejansko dopuščajo slovenskim odvetnikom, da zastopajo stranke pred makedonskimi sodišči.
spor z mednarodnim elementom - pravo, ki ga je treba uporabiti - prodaja nepremičnine
Kadar sodišče v sporu z mednarodnim elementom ugotovi obstoj pogodbe, mora po uradni dolžnosti preveriti, ali sta pogodbeni stranki sami izbrali pravo (19. člen ZMZP) oziroma ali obstoje posebne okoliščine, ki napotujejo na drugo pravo (20. člen ZMZP) in v sodbi obrazložiti zakaj je odločitev oprlo na konkretno uporabljeno pravo.
ZUKZ člen 20, 20. ZOR člen 387, 387/1, 387/2, 387, 387/1, 387/2.
pripoznava dolga - pretrganje zastaranja - razmerja z mednarodnim elementom - svoboda urejanja obligacijskih razmerij
Sporočilo tožene stranke, da "izplačilo 2,984.029, 05 din z obrestmi ni sporno in bo izvršeno po navodilih vaše (to je tožeče stranke") je tudi po mnenju pritožbenega sodišča jasno in tako določno, da zadošča dejanskemu stanu iz 2. odst. 387. čl. ZOR, to pa v posledici pomeni pretrganje zastaranja (1. odst. 387. čl. ZOR).
Sodišče prve stopnje je predmetni spor pravilno presodilo po slovenskem pravu, saj sta se obe pravdni stranki v svojih izvajanjih sklicevali na ZOR (ki je bil ob sklenitvi pogodbe mimogrede tudi bosansko pravo), kar pomeni, da sta pravo izbrali (argumentom a contrario k 1. odst. 20. čl. ZMZP). Uporaba slovenskega prava pa je še v skladu z načelom karakteristične izpolnitve, ki je uveljavljeno v teoriji in praksi in, po katerem je za določitev prava odločilen sedež stranke, na katero se karakteristična izpolnitev nanaša. V spornem primeru je to obveznost tožene stranke, ki je slovenski gospodarski subjekt, da v skladu s sklenjeno pogodbo, plača tožeči stranki ceno za nesporno dobavljeno blago.
priznanje tuje sodne odločbe - oznaka pravdne stranke - javni red
Zaradi pomanjkljive označbe tožene stranke v sodbi, ki ne vsebuje niti naslova tožene stranke, ni razvidno, ali gre za pravno, ali za fizično osebo. Pravna oseba se individualizira s firmo - to je z imenom, s katerim družba posluje. Obvezna sestavina firme je tako imenovano fantazijsko ime, po katerem se družba razlikuje od firm drugih družb, ter označba pravno -organizacijske oblike družbe (primerjaj 12. in 19. čl. ZGD). Fizična oseba pa se individualizira z imenom in priimkom. Tožena stranka tako, kot je označena v citirani sodbi, ne izpolnjuje nobenega od zgoraj navedenih pogojev za individualizacijo, zato po slovenskem pravu ne more biti pravdna stranka. Priznanje take sodne odločbe bi bilo v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so podani pogoji za priznanje tuje sodne odločbe, ko je ugotavljalo, ali so izpolnjeni pogoji, ki so predpisani v določilih 86. do 92. člena ZMZP.
ZUKZ člen 82, 83. Haaška konvencija o civilnem postopku (1954) člen 17.
varščina za pravdne stroške - tožniška varščina
Toženka nima pravice zahtevati od tožnice položitev varščine za pravdne stroške, če v državi katere državljanka je tožnica, državljani SFRJ, niso dolžni dajati varščine (83. čl. ZUKZ). Pri tem se upošteva dejansko vzajemnost. Morebitnega neobstoja vzajemnosti pa toženka z zatrjevanji ni uspela izkazati.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL41859
ZZZDR člen 58, 58/2, 62, 62/2, 58, 58/2, 62, 62/2. ZUKZ člen 21, 37, 38. ZOR člen 70, 73, 70, 73.
premoženjska razmerja med zakonci - delitev skupnega premoženja - overitev sporazuma pri sodniku - obličnost - razmerje z mednarodnopravnim elementom
V skladu z določbo 36. člena ZUKZ je potrebno za osebna in premoženjska razmerja zakoncev uporabiti pravo države, katere državljana sta. Za zakonca - slovenska državljana veljajo za delitev skupnega premoženja določbe drugega odstavka 58. člena in drugega odstavka 62. člena ZZZDR; za veljavnost takšnih poslov je torej potrebno, da jih overi sodnik. V primeru, ko zakon za veljavnost posla zahteva overitev pri sodniku, ni mogoče uporabiti 73. člena ZOR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL001038
ZUKZ člen 88. ZPP (1977) člen 134, 134. URS člen 8, 62, 8, 62.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe
Postopek vročanja mora biti izpeljan v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo R Slovenijo. Ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe se uporabljajo neposredno.
ZOR člen 277, 277/1, 320, 320/1, 277, 277/1, 320, 320/1. ZDP člen 17, 17.
plačilo v tuji valuti - obresti
Ker v času sojenja veljavni devizni predpisi ne prepovedujejo plačilnega prometa s tujino v tujem plačilnem sredstvu, je utemeljen tožnikov tožbeni zahtevek v tuji valuti. Višina obrestne mere zamudnih obresti je vezana na obrestne mere v kraju plačila.
Predlagatelj mora izvirnik ali overjeni prepis arbitražnega dogovora priložiti predlogu za priznanje tuje arbitražne odločbe. Gre za listino, ki je pozitivna procesna predpostavka in o kateri se ima nasprotnik pravico izjaviti. Vročitev te listine nasprotniku šele s sklepom, s katerim je predlogu ugodeno, pomeni kršitev načela obojestranskega zaslišanja po 1. odst. 4. člena ZNP.
civilno procesno pravo - obligacijsko pravo - mednarodno zasebno pravo
VSL01502
ZPP člen 15, 15/2, 15/3, 15, 15/2, 15/3. ZOR člen 148, 277, 148, 277.
pristojnost slovenskega sodišča - perpetuacija foruma
V času vložitve tožbe je bilo slovensko sodišče pristojno za reševanje gospodarskega spora.
Ko je prišlo do samostojnosti R Slovenije in BiH ima, glede na načelo perpetuacije foruma, slovensko sodišče še vedno pristojnost reševati ta spor, saj so za oceno pristojnosti sodišča odločilna dejstva, ki obstajajo takrat, ko pravda začne teči.
Pogodba ustvarja pravice in obveznosti za pogodbeni stranki.
O priznanju tuje sodne odločbe odloča sodišče po pravilih nepravdnega postopka (2. odst. 1. čl. Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP), razen če ZUKZ nima posebnih določb. In ker ZUKZ o tem posebnih določb nima, v nepravdnem postopku pa je načelo kontradiktornosti pravilo (prim. 1. in 2. odst. 4. čl. ZNP), bi sodišče moralo vročiti predlog za priznanje tuje sodne odločbe skupaj z dokazili nasprotnemu udeležencu. To še posebej prihaja do izraza v konkretnem primeru, ko je potrebno odločiti o priznanju tuje zamudne sodbe.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - vzajemnost - dejanska vzajemnost - diplomatska vzajemnost - dvom o vzajemnosti
Glede na ugovor dolžnika (država izvora sodne odločbe za izvrševanje naših sodnih odločb predpisuje diplomatsko vzajemnost) upnik ne more uspeti s sklicevanjem na druge postopke, v katerih je z izvršitvijo avstrijske sodne odločbe pred našim sodiščem uspel. Obstoj vzajemnosti (kot pogoja za priznanje tuje sodne odločbe) se domneva do dokaza o nasprotnem. Pravilnost pojasnila organa, pristojnega za pravosodje, o obstoju vzajemnosti (iz 3. odst. 92. člena ZIP) ni podvržena preizkusu sodišča.
mednarodna pristojnost po določbah o upravni pristojnosti
Po določilu 1. odst. 104. čl. ZPP morajo stranke podajati vloge sodišču v jeziku, ki je pri sodišču v uradni rabi, torej v slovenščini. Določila 2. in 3. odst. cit. člena, ki določajo enakopravno rabo drugih jezikov jugoslovanskih narodov in narodnosti se ne uporabljajo več, ker nasprotujejo pravnemu redu v Republiki Sloveniji (glej 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije - Ur.l. RS št. 1/91-I) in ker je po 11. čl. Ustave RS uradni jezik v Sloveniji slovenščina (oziroma na območju manjšin tudi italijanščina in madžarščina). Zaradi navedenega je bila vloga tožene stranke - ugovor, sestavljen v hrvaškem jeziku, kar je glede na prej navedeno tuj jezik, nerazumljiva (primerjaj 106. in 109. čl. ZPP). Zato bi moralo prvostopno sodišče, ki je po uradni dolžnosti dolžno paziti, da so vloge strank v slovenščini ali s slovenskim prevodom, izvesti postopek po določilih 109. čl. ZPP. Ker je tako obravnavanje zaenkrat nerazumljive vloge opustilo, izpodbijano odločitev pa na trditve v tujem jeziku oprlo, je podana opustitev postopanja z nerazumljivo vlogo, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. Ne glede na to, da se je prvostopno sodišče glede vprašanja dogovorjene krajevne pristojnosti, upoštevajoč določbo 2. odst. 49. čl. ZMZP, do tega vprašanja, kot kaže, pravilno opredelilo, pa v ponovljenem postopku ne bo smelo prezreti določbe 27. čl. ZPP. Na podlagi te je pristojnost slovenskega sodišča lahko podana tudi takrat, kadar njegova pristojnost izvira iz določb zakona o krajevni pristojnosti slovenskih sodišč, torej iz določb ZPP. Na tej podlagi bo moralo ugotavljati, ali je morda za konkretni spor podana pristojnost slovenskega sodišča na podlagi določb ZPP o krajevni pristojnosti (glej npr. določbe 3. odst. 58. čl. ZPP in 492. čl. ZPP - krajevna pristojnost po kraju izpolnitve pogodbe).
ZUKZ člen 13, 13/1, 13/3, 25. ZPP (1977) člen 186, 186/3, 186, 186/3.
zamudne obresti - tuja valuta - ugotavljanje vsebine tujega prava
Tožeči stranki v pravdi ni treba navesti pravne podlage za zahtevek. To velja tudi za vsebino tujega prava. Zato sodišče ne more zavrniti tožbenega zahtevka na plačilo zamudnih obresti, obračunanih v tuji valuti, samo zato, ker tožeča stranka ni navedla tujega prava, po katerem je predpisana obrestna mera, ki jo je uporabila za obračun zamudnih obresti.