V predmetni zadevi ni podana izključna krajevna pristojnost sodišča v R Sloveniji, zato sta pravdni stranki lahko sklenili dogovor o pristojnosti sodišča v R Hrvaški.
ZPP člen 318, 318/1, 318, 318/1. ZMZPP člen 12, 12.
zamudna sodba - skrite napake - vročanje
Ker sta sedeža obeh pravdnih strank v državah članicah Evropske unije, je treba za vprašanje vročanja uporabiti Uredbo sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29.5.2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah.
spor z mednarodnim elementom - uporaba prava - tuja pravna oseba - prehod terjatve - sprememba upnika
Vprašanje aktivne legitimacije upnika je del materialnega prava, zato ob dejstvu, da je upnik tuja pravna oseba, ni mogoče mimo določb ZMZPP, ki glede statusa pravnih oseb uzakonja t. i. teorijo o ustanovitvi in predpisuje, da se za pravni položaj pravne osebe uporabi pravo, ki ji pravna oseba pripada, pripadnost pa se določi po pravu države, po katerem je bila ustanovljena. V obravnavani zadevi ni sporno, da je upnik pravna oseba avstrijskega prava, ki pa ga sodišče prve stopnje ni uporabilo, zaradi česar je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
Slovensko statusno pravo omogoča tako tudi preoblikovanje, da od preoblikovanja dalje obstoji več univerzalnih pravnih naslednikov dotedanje gospodarske družbe, a obenem določa, da preide z delitvijo na novo/prevzemno družbo tisti del premoženja družbe, ki je določen z delitvenim načrtom, zato je lahko upnik le tisti, ki je pravni naslednik in v skladu z delitvenim načrtom tudi prevzemnik določene terjatve. V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče najprej ugotoviti, kakšna je vsebina avstrijskega prava, nato, za kako statusno preoblikovanje je šlo, in na koncu, ali je bila predmetna terjatev prenesena na pravno osebo, ki je upnik v tem postopku.
spor z mednarodnim elementom - uporaba prava - načelo koneksnosti -izključitvena klavzula
Toženčevi prihranki, glede katerih tožnica zahteva ugotovitev, da sodijo v skupno premoženje in njen delež na njih v višini 1/2, se nahajajo v Švici in so posledica pravne ureditve v Švici. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da dejanskega stanja, ki izvira iz kompleksnih pravnih institutov oziroma sistemov (kot sta pokojninsko zavarovanje in druge oblike varčevanja) nekega pravnega območja, ni mogoče materialnopravno pravilno interpretirati z uporabo prava druge države. ZMZPP v prvem odstavku 2. člena uzakonja t.i. načelo koneksnosti v obliki izključitvene klavzule, ki sodišču omogoča, da prava, na katerega napotujejo določbe tega zakona, izjemoma ne uporabi, kadar je glede na vse okoliščine primera očitno ,da razmerje s tem pravom nima pomembnejše zveze, obstoji pa bistveno tesnejša zveza z nekim drugim pravom. Glede na zgoraj povzete okoliščine obravnavane pravdne zadeve je očitno, da med razmerjem in švicarskim obstoji zelo tesna povezava, medtem ko ti prihranki s slovenskim pravom, na uporabo katerega sicer odkazuje 38. člen ZMZPP, nimajo pomembnejše zveze, zato je treba glede njih uporabiti švicarsko pravo.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL52835
ZPP člen 102, 213, 102, 213.
varstvo in vzgoja otroka - otrokovi stiki - pristojnost za odločanje - pravica do uporabe lastnega jezika v pravdnem postopku
Po tretjem odstavku 4. člena ZZZDR roditeljska pravica pripada skupaj očetu in materi, po prvem odstavku 113. člena ZZZDR pa jo tudi izvršujeta oba starša sporazumno. To pomeni, da nobeden od njiju ne more odločati o spremembi otrokovega prebivališča brez soglasja drugega. Toženka je mld. hčer odpeljala v Nemčijo brez tožnikovega soglasja, tožnik pa je že dan po njenem odhodu vložil tožbo, s katero je zahteval, naj sodišče vse otroke zaupa njemu v varstvo in vzgojo. To pomeni, da je toženka hčer neupravičeno premestila in zadržala v ZRN, da pa tudi niso izpolnjeni pogoji po 10. členu Uredbe Sveta (EU) št. 2201/2003, ob katerih bi lahko hčerka pridobila običajno prebivališče v ZRN. Tako je pravilna odločitev, da je za odločanje o sporu po Uredbi pristojno slovensko sodišče.
Slovenska sodišča sicer poslujejo v slovenskem jeziku vendar smejo stranke v skladu s 102. členom ZPP na narokih in ob drugih ustnih procesnih dejanjih pred sodiščem uporabljati svoj jezik. To pomeni, da mora sodišče stranki zagotoviti ustno prevajanje tistega, kar se na naroku dogaja. Toženka ima prav, da ima v skladu z določbo 102. člena ZPP tudi pravico do ustnega prevajanja na vsakem procesnem dejanju, torej tudi ob razgovoru na pristojnem centru za socialno delo, ki je podlaga za oblikovanje mnenja centra za socialno delo o tem, kako bodo otrokove koristi najbolje zagotovljene, prav tako pa tudi v razgovoru z izvedencem.
Res je, da lahko toženka predlaga, naj sodišče izvede določen dokaz v tujini. Sodišče mora nato o tem predlogu odločati v skladu z 213. členom ZPP in oceniti, ali je izvedba dokaza potrebna za ugotovitev odločilnih dejstev in ali je nujno, da se dokaz izvede v drugi državi. V tem primeru bo res postopalo po Uredbi Sveta (ES) št. 1206/2001, ki ureja medsebojno sodelovanje med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih in gospodarskih zadevah.
Toženka pravilno opozarja, da vročanje sodnih listin v civilnih zadevah med državami članicami Evropske unije ureja Uredba Sveta (ES) št. 1348/2000. Sodišče prve stopnje je toženki pisanja vročalo po pošti. Po 14. členu Uredbe lahko vsaka država članica v skladu s členom 23 (1) določi pogoje, pod katerimi sprejema vročanje sodnih listin po pošti. Komisija te podatke objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti. Zvezna Republika Nemčija je tako podala izjavo, da sprejema neposredne vročitve po pošti le, če so sodna pisanja, ki se vročajo, prevedena v nemščino ali enega od uradnih jezikov izvorne države članice, če je naslovnik državljan te države. Ker je toženka nesporno nemška državljanka, bi bilo neposredno vročanje po pošti pravilno le, če bi bile vse vročene listine prevedene v nemški jezik (http://ec.europa.eu/justice_home/judicialatlascivil/html/pdf/vers_consolide_en_1348.pdf ).
ZPP člen 29, 29. ZMZPP člen 48, 74, 75, 48, 74, 75.
pristojnost sodišča rs - jamstveni in preživninski sklad rs
Pristojnost po kraju prebivališča preživninskega upravičenca (v konkretni zadevi mladoletnih otrok, ki jim je tožeča stranka priznala in izplačala preživnino) je upravičena le, če gre za tožbo, ki jo vloži preživninski upravičenec sam kot šibkejša stranka, ki ji je treba pri zahtevku za preživnino zagotoviti posebno varstvo. V obravnavani zadevi pa je tožeča stranka pravna oseba, katere ustanoviteljica je Republika Slovenija in je ustanovljena med ostalim tudi za poravnavo obveznosti iz naslova pravic otrok v primeru neizplačevanja preživnin.
Ni izkazana jurisdikcija domačega sodišča v primeru regresnega zahtevka J. j. in p. s. RS zoper toženca (državljana BiH), ki nima stalnega ali začasnega prebivališča v RS.
ZJSRS člen 28. ZPP člen 29, 47, 29, 47. ZMZPP člen 74, 74.
pristojnost - slovenska jurisdikcija - preživnina
Sodišče na območju Republike Slovenije ni pristojno za odločanje v tem sporu, vsled česar je tožbo zavrglo. Ob predhodnem preizkusu tožbe je ugotovilo, da je toženec oseba s stalnim prebivališčem v Ruski federaciji, torej v državi, ki ni država članica v smislu Uredbe ES 44/2001, ki določa pogoje pod katerimi je lahko oseba s stalnim prebivališčem v državi članici lahko tožena v drugi državi članici.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK02965
ZPP člen 163, 163/1, 163/3, 228, 228/1, 337, 163, 163/1, 163/3, 228, 228/1, 337. ZMZPP člen 19, 19/1, 19, 19/1.
spor z mednarodnim elementom - sprejem ponudbe - trajno poslovno sodelovanje - poslovna odškodninska odgovornost - izgubljen dobiček - predložitev listine - dopustne pritožbene novote - priglasitev pravdnih stroškov
1. odst. 228. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) določa, da sme sodišče drugi osebi naložiti, naj predloži listino, le tedaj, če jo mora ta po zakonu pokazati ali predložiti ali če gre za listino, ki je po svoji vsebini skupna zanjo in za stranko, ki se sklicuje na listino. V obravnavanem primeru pa za takšno listino ne gre. Dopustne pritožbene novote (337. čl. ZPP) so zgolj tisti dokazi, ki so obstajali do konca glavne obravnave, ne morejo pa to biti tisti dokazi, ki so nastali po zaključku glavne obravnave .
podružnica tujega podjetja - sposobnost biti pravdna stranka - odpravljiva napaka - mednarodna pristojnost - uporaba prava - spor z mednarodnim elementom - načelo koneksnosti - karakteristična izpolnitev
Podružnica tujega podjetja se vpisuje v sodni register, nima pa lastnosti pravne osebe, zato ne more biti samostojna pravdna stranka v postopku.
V primeru, da gre za državi, ki sta članici Evropske skupnosti, je treba za določanje pristojnosti uporabiti določbe Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah in ne določb ZMZPP.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0004170
ZUKZ člen 28. ZOR člen 177, 177/2, 178, 178/4, 414, 939, 941. Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Haaška konvencija) člen 3, 9. ZPP člen 191, 191/2, 339, 339/1, 339/2, 495, 495/1.
razmerje z mednarodnim elementom - škoda zaradi obratovanja tujega vozila - pravo kraja, kjer je bilo dejanje storjeno - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - neposredna tožba proti zavarovalnici - solidarna odgovornost imetnika motornega vozila in zavarovalnice - spor majhne vrednosti
Londonski sporazum (sporazum o zeleni karti) določa, da pri škodah iz obratovanja tujega vozila prevzame odgovornost biro obiskane države, to pa ne pomeni, da je s tem oškodovancu onemogočeno, da vloži tožbo tudi naravnost proti odgovornostni tuji zavarovalnici.
razmerja z mednarodnim elementom - spor o škodi iz prometne nesreče v tujini - pravo, ki ga je treba uporabiti - pravo kraja prometne nesreče - povrnitev nepremoženjske škode - denarna odškodnina
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo hrvaško materialno pravo. Civilni oddelek Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške je na seji dne 29.11.2001 sprejel orientacijske kriterije in višino za določanje pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo. Ti kriteriji pa ne predstavljajo matematične formule, na podlagi katere bi se avtomatično izračunavala pravična denarna odškodnina, temveč je treba tudi po hrvaškem pravu pri določanju odškodnine za nepremoženjsko škodo upoštevati vse okoliščine konkretnega primera.
prenos pristojnosti v zadevi razveze zakonske zveze - korist otroka - sprememba pravnomočne začasne odredbe
1. 15.čl. Uredbe sveta (ES) št. 2201/03 z dne 27.11.2003. Med strankama je v Italiji v teku razvezni postopek, cit. Uredba pa ne ureja prenosa pristojnosti v primeru razveznega postopka.
2. V obravnavani zadevi je podana izjema od uporabe prava običajnega prebivališča otroka, gre za primer razširitve pristojnosti sodišča, ki je pristojno za razvezo otrokovih staršev, ta pristojnost pa preneha takoj, ko postane odločba o razvezi zakonske zveze pravnomočna, ali če se postopek konča drugače.
3. Pravnomočne začasne odredbe ni mogoče spreminjati, možna je le vložitev novega predloga za odvzem pravice do stikov oz. za omejitev stikov.
spor z mednarodnim elementom - sodna pristojnost slovenskega sodišča
Ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožnik ni državljan Republike Slovenije in da je tožena stranka tuja pravna oseba s sedežem v L., podružnice v Republiki Sloveniji pa tudi nima ter da se je delo, pri katerem se je tožnik poškodoval, opravljalo v tujini, utemeljujejo odločitev, da ni podana sodna pristojnost slovenskega sodišča.