bistvena kršitev določb postopka - dokaz z zaslišanjem prič
Sodišče pri zaslišanju priče na glavni obravnavi krši določbo prvega odstavka 331. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 241. člena ZKP (po splošnih vprašanjih se od priče zahteva naj pove vse, kar ve o zadevi), če priča le pove, da vztraja pri izpovedbi, ki jo je podala v preiskavi, sodnik (predsednik senata) pa nato prebere njeno izpovedbo.
ZKP člen 358, 364, 364/9, 371, 371/1-11, 372, 372-1.
sodba - izrek oprostilne sodbe - opis dejanja v izreku - obrazložitev sodbe - razlogi za oprostilno sodbo - nasprotja med razlogi o odločilnih dejstvih
Po določbi četrtega odstavka 364. člena ZKP mora izrek sodbe, če je obtoženec oproščen obtožbe, obsegati opis dejanja, katerega je bil obtožen ter odločbo o stroških kazenskega postopka in premoženjskopravnem zahtevku, če je bil podan. Deveti odstavek 364. člena pa določa, da je treba v obrazložitvi sodbe, če se obtoženec oprosti obtožbe, navesti zlasti, iz katerih razlogov iz 358. člena ZKP se oprošča. To pa ne pomeni, da mora biti v obrazložitvi sodbe citirana tudi točka iz 358. člena ZKP, ampak da mora iz obrazložitve oprostilne sodbe izhajati, kateri izmed treh zakonskih razlogov iz 358. člena ZKP je bil podlaga za sprejem sodbe.
INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA - KORUPCIJA - UPRAVNI SPOR
VS00003321
URS člen 22, 28, 157. ZIntPK-UPB2 člen 11, 13, 13/8, 16, 46, 75. ZVOP-1 člen 6, 6-3, 9, 9/1, 19, 19/3, 19/5. ZDIJZ-C člen 6, 10a, 10a/4.
tožba po 4. členu ZUS-1 - kršitev človekovih pravic - varstvo osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - izplačila na podlagi avtorskih pogodb - preprečevanje korupcije - osebni podatki - objava osebnih podatkov
Objava pritožničinih osebnih podatkov bi lahko temeljila na osmem odstavku 13. člena ZIntPK, če bi toženka pred objavo opravila in zaključila celoten postopek zaradi suma korupcije v skladu z navedenim členom. Vendar iz podatkov v spisu ne izhaja, da bi toženka zoper pritožnico vodila postopek in ugotovila kršitve po tem členu niti pred niti po sporni objavi pritožničinih osebnih podtakov.
Objava pritožničinih osebnih podatkov bi bila skladna z URS (in ZVOP-1) samo, če bi za takšno obdelavo podatkov poleg možnosti iz 13. člena ZIntPK obstajala druga določna zakonska podlaga, vendar te po presoji Vrhovnega sodišča ni bilo.
dovoljenost revizije - razrešitev in imenovanje v naziv - vrnitev upravne zadeve v ponovno odločanje - revizija tožene stranke
V obravnavani zadevi je bila s pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje odpravljena odločba prvostopenjskega organa, izdana po uradni dolžnosti. Z odpravo izpodbijanega akta je tako prenehal njegov učinek (s tožbo izpodbijana odločba ne obstaja več). Revidentka, ki je izdala izpodbijani upravni akt, ima tako v obravnavanem primeru (pravni) položaj organa, ki je po zakonu pristojen za odločanje po pravnomočni sodni odločbi. Tej mora slediti in je na sprejeta stališča v tej sodbi vezan, razen v izjemnih, v sodni praksi navedenih primerih. Ta dolžnost organa pa po presoji Vrhovnega sodišča ne more pomeniti pravnega interesa za revizijo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnost iz tehtnih razlogov - sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča
Dejstvo, da je stranka postopka sodnica in predsednica sicer stvarno in krajevno pristojnega sodišča za odločanje, je tehten razlog za prenos pristojnosti.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 23, 23/1, 28, 28/1. ZUP člen 46, 46/1, 46/2, 46/3, 85, 87, 87/3, 87/4, 88, 96. ZPP člen 224, 224/1.
vročanje - vročanje v upravnem postopku - sprememba naslova pooblaščenca
Glede na dolžnost vročevalca in upravnega organa v primerih, ko stranka v upravnem postopku ne sporoči spremembe svojega naslova po drugem in tretjem odstavku 96. člena ZUP, morebitno krivdno, nedobroverno oziroma neskrbno ravnanje pooblaščenca, ni relevantno.
dovoljenost revizije - zelo hude posledice niso izkazane - pričakovane pravice iz denacionalizacije - vrednostni pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen
Z izpodbijano odločbo ni bilo odločeno v zadevi, v kateri bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti.
S trditvami o neprecenljivosti spominov, ki jo vežejo na podržavljena zemljišča, revidentka ne more uspeti, saj to ni pravno priznana škoda.
DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00001095
ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZUP člen 260, 260-1, 260-3, 260-4.
dovoljenost revizije - denacionalizacija - vrednostni spor - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - obnova denacionalizacijskega postopka
Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča v sporu o dovolitvi obnove, za kar gre tudi v obravnavani zadevi, saj je tožena stranka zavrgla revidentov predlog za obnovo upravnega postopka (denacionalizacije), vložen iz razloga po 1., 3. in 4. točki 260. člena ZUP, pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti. Denarna vrednost tudi ne izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa. Na drugačno odločitev s strani revidenta določena vrednost spornega predmeta ne more vplivati.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - zahteva za izločitev sodnika
Tožnik ni navedel razloga, ki bi narekoval presojo, da bi bil prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče smotrn, čeprav je ravno smotrnost ključna predpostavka delegacije pristojnosti.
dovoljena revizija - dostop do informacij javnega značaja - izjema - poslovna skrivnost - pogodba - izvajanje javne službe
Vprašanje, ali določen dokument pri izvajalcu javne službe nastane v povezavi s to javno službo, je odločilen za odgovor na vprašanje, ali sploh gre za informacijo javnega značaja (4. člen ZDIJZ). Neomejenega dostopa pa ne določa noben zakon splošno za (vse) dokumente, ki so povezani z javnimi službami, pa tudi v konkretnem primeru ne s predmetno javno službo. Zato tak dokument ni vselej dostopen že po samem zakonu, temveč je dostop do njega odvisen od vsakokratne konkretne vsebinske presoje pristojnih organov (tudi) o tem, ali za dostop do tega dokumenta obstaja izjema, določena v 6. členu ZDIJZ. Pogodbeno določilo mora (poleg pisen oblike) za izpolnjevanje formalnega vidika pogoja izjeme poslovne skrivnosti iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v povezavi z ZGD-1, vsebovati jasno in konkretno opredelitev podatkov, ki so poslovna skrivnost in ne le vsebovati njihove splošne in pavšalne opredelitve, pa tudi določiti način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki morajo to poslovno skrivnost varovati.
dovoljenost revizije - pravni interes - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - vrednostni spor - pogoji za dovolitev revizije niso izkazani
Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - neenotna sodna praksa - primerjava dejanskega in pravnega stanja - zelo hude posledice niso konkretizirane in izkazane
Trditveno in dokazno breme za izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident ni zadostil standardu natančne in konkretne opredelitve pravnega vprašanja, ki bi bilo pomembno za odločitev v obravnavani zadevi. V skladu z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča je treba tudi v primeru sklicevanja na neenotno sodno prakso sodišča prve stopnje najprej opredeliti vprašanje, glede katerega naj bi prihajalo do neenotnosti.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI SPOR - ZAPOSLOVANJE
VS00001078
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno - zelo hude posledice niso konkretizirane
Vprašanja, na katero naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo in ki presega pomen obravnavane zadeve, revidentka ni navedla. Vrhovno sodišče pa s svojo interpretacijo argumentov iz revizije ne more nadomestiti omenjenih manjkajočih navedb, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti.
Revidentka ni navedla, kakšna konkretne posledice ima zanjo izpodbijana odločitev in ni navedla razlogov zakaj so te posledice zanjo hude, še manj pa je te hude posledice izkazala.
dovoljenost revizije - odmera vodnega povračila - navajanje revizijskih razlogov - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno
Revidentka zatrjuje, da gre v obravnavani zadevi "za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, odločba sodišča I. stopnje pa odstopa od sodne prakse glede vprašanj, ki so pomembna za odločitev", vendar pa pomembnega pravnega vprašanja oziroma vprašanj v reviziji ne izpostavi. Vrhovno sodišče pa je že večkrat poudarilo, da vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, s katerimi revident zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu ter kršitev ustavnih pravic, brez ustrezne konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja za dovoljenost revizije ne zadostuje.
gradbeno dovoljenje - revizija - dovoljenost - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - zelo hude posledice niso konkretizirane
Revidentka ni zadostila kriterijem postavitve vprašanja kot pomembnega pravnega vprašanja, saj je vprašanje preveč splošno. Revident mora namreč natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Vrhovno sodišče pa je tudi že večkrat poudarilo, da vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, s katerimi revident utemeljuje revizijo, brez ustrezne konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja za dovoljenost revizije ne zadostuje.
Revidentka s temi splošnimi navedbami, ki jih ni z ničemer konkretizirala, in z ničemer izkazala, ni izkazala izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki.
Pravilno je pritožnikovo stališče, da za pridobitev statusa begunca ni odločilno, ali je bil prosilec v preteklosti izpostavljen preganjanju. To je lahko zgolj eden izmed upoštevnih dokazov, da je strah pred preganjanjem res utemeljen. Vendar je pritožnik svojo prošnjo za mednarodno zaščito utemeljeval na trditvah, da je bil v preteklosti osebno izpostavljen preganjanju na demonstracijah (kjer naj bi ga aretirala tajna policija) in na facebook-ovi spletni strani (kjer naj bi mu grozili, da bo imel težave, če ne izbriše svojih objav). Ker tega zaradi nasprotujočih izjav na več bistvenih mestih svoje izpovedbe o preteklem preganjanju ni uspel izkazati, je bila ugotovljena njegova splošna neverodostojnost in ne zgolj na podlagi drobnih zmot in pomanjkljivosti.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 42, 42/1, 43.
dovoljenost revizije - sofinanciranje iz javnih sredstev - pomembno pravno vprašanje - jasna zakonska določba - stranski udeleženec - pravna korist - zelo hude posledice niso izkazane
Odgovor na izpostavljeno vprašanje izhaja že iz besedila prvega, drugega in četrtega odstavka 43. člena ZUP in iz ustaljene sodne prakse. Stranski udeleženec v upravnem postopku svoje pravne koristi varuje tako, da opozarja na izpolnitev zakonskih pogojev za izdajo upravnega akta, ki se nanašajo na njegov pravni položaj in zaradi kršitve katerih bi bil ta lahko prizadet. To pomeni, da je materialni predpis tisti, ki določa, ali ima kdo kakšno pravno korist (interes) v upravni zadevi, o kateri se odloča v upravnem postopku. Osebne koristi vodij raziskovalnih projektov pa očitno ne temeljijo na materialnopravnih predpisih, ki so podlaga za odločanje v tej upravni zadevi, v kateri gre za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev prijaviteljevega programa (ki je stranka v postopku) za pridobitev sredstev na podlagi javnega poziva in za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ki so se nanj prijavili. Očitno je torej, da izvajalci prijavljenih programov (vključno z njihovimi vodji) z zatrjevanjem svojih osebnih materialnih koristi in možnostjo raziskovalnih dosežkov, ki naj bi jih omogočilo izvajanje konkretnega programa, na takšni pravni podlagi v tej upravni zadevi ne morejo uspešno izkaz(ov)ati obstoja svoje pravne koristi.
ZUP člen 43. ZBan-1 člen 231, 347, 350a, 352, 353. URS člen 22, 23, 25. Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta člen 85.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - postopek sodnega varstva zoper odločbe Banke Slovenije - odločba Ustavnega sodišča - aktivna legitimacija - varstvo v upravnem sporu - odškodninska tožba - ni pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve - vprašanje pravilnosti upravnega postopka
Ustavno sodišče je v odločbi U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016 presodilo, da ureditev 347. člena ZBan-1 v delu, v katerem imetnikom izbrisanih ali konvertiranih finančnih instrumentov ne priznava pravice, da v upravnem sporu izpodbijajo odločbo Banke Slovenije, pač pa jim daje drugačno sodno varstvo v obliki odškodninske tožbe, pomeni le način izvrševanja pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave (drugi odstavek 15. člena Ustave). S tem je bila razrešena tudi dilema, ali je bila specialna ureditev udeležbe v postopku nadzora po 352. členu ZBan-1 in v zvezi s tem ureditev vročanja odločbe o izrednih ukrepih po tretjem odstavku 353. člena ZBan-1, ki glede na drugi odstavek 330. člena ZBan-18 izključuje uporabo splošne ureditve udeležbe po ZUP , skladna z Ustavo.
Če ni bila v neskladju z Ustavo zakonska ureditev v 347. členu ZBan-1, ki imetnikom izbrisanih oziroma konvertiranih kvalificiranih pravic ni omogočala, da bi lahko v svojem imenu sodno izpodbijali (v upravnem sporu nastopali kot tožniki) dokončno odločbo Banke Slovenije, taka ni mogla biti niti ureditev, ki jim ni dajala pravice do udeležbe v postopku izdaje odločbe o izrednem ukrepu in do vročitve odločbe.
Direktiva se uporablja le za izredne ukrepe, sprejete na podlagi predpisov, ki se uporabljajo od 1. 1. 2016 dalje, in s tem v zvezi po naravi stvari le za pravna sredstva in postopke sodnega varstva zoper ukrepe, sprejete po tem datumu.
dovoljenost revizije - promet s kmetijskimi zemljišči - vrednostni kriterij - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - zavrženje revizije
V obravnavani zadevi se izpodbijani akt, s katerim je bil prvostopenjski akt odpravljen in revidentova zahteva za odobritev pravnega posla zavržena kot prepozno vložena, ne glasi na denarno vrednost, saj v tem aktu pravica oziroma obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti. Za izraz denarne vrednosti gre namreč le pri pravici do prejema določenega zneska in pri obveznosti plačati določen znesek. Zato pogoj za dovoljenost revizije po citirani določbi ZUS-1 ni izpolnjen.