določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - zahteva za izločitev sodnika
Tožnik ni navedel razloga, ki bi narekoval presojo, da bi bil prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče smotrn, čeprav je ravno smotrnost ključna predpostavka delegacije pristojnosti.
izločitev sodnika - razlogi za izločitev sodnika - odklonitveni razlog za izločitev - obrazložitev predloga
Po določilu četrtega odstavka 72. člena ZPP mora stranka v zahtevi navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. V obravnavanem primeru je pritožnik v predlogu za izločitev z dne 11. 3. 2014 navedel zgolj, da je po njegovih informacijah višja sodnica prijateljica s tožnico, kar pa, kot je to pravilno že ugotovilo Višje sodišče v Kopru, ne zadostuje, saj mora predlagatelj še posebej, kadar navaja okoliščino za odklonitveni razlog po 6. točki 70. člena ZPP, le-to konkretno navesti.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - lastninska pravica na nepremičnini - etažna lastnina - nepravdni postopek
V nepravdnih postopkih je revizija izključena, razen če je z zakonom izrecno dovoljena. Z Zakonom o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi ni dovoljena.
krajevna pristojnost - spor o krajevni pristojnosti - kraj storitve kaznivega dejanja
Iz opisa dejanja je razvidno, da se izvršitvena ravnanja posameznih kaznivih dejanj nanašajo na območja različnih sodnih okrožij, med drugim tako z območja Maribora, kot tudi Ljubljane. Prav tako je iz predloga Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije razvidno (v nadaljevanju SDT), da predlaga opravo posameznih preiskovalnih dejanj na območju celotne Slovenije in ne koncentrirano zgolj na območju bodisi ljubljanskega bodisi mariborskega sodnega okrožja. Vendar pa je Okrožno sodišče v Ljubljani tisto sodišče, ki je v luči tretjega odstavka 26. člena ZKP že predhodno prejelo različne predloge SDT za opravo posameznih preiskovalnih dejanj na območju različnih sodnih okrožij, navedeno sodišče je tem predlogom ugodilo in posamezna preiskovalna dejanja tudi opravilo, zato je za odločanje krajevno pristojno na podlagi tretjega odstavka 26. člena ZKP.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nejasni in protispisni razlogi sodbe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka pred sodiščem druge stopnje - odgovor na pritožbo - pravočasnost - pritožbena seja - beseda strank
Zatrjevana procesna kršitev ni podana. V 376. členu ZKP je med drugim določeno, da izvod pritožbe vroči sodišče prve stopnje nasprotni stranki, ki sme nato v osmih dneh po njenem prejemu podati sodišču odgovor na pritožbo. Četudi nasprotna stranka odgovori na pritožbo po poteku zakonskega roka, ga predsednik senata ne zavrže, temveč ga, če o pritožbi še ni bilo odločeno, pošlje sodišču druge stopnje, kateremu lahko, vsaj posredno koristi pri odločanju o utemeljenosti pritožbe. Kot že pravilno navaja vrhovni državni tožilec v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, je iz navedenega zakonskega določila in njegove razlage ugotoviti, da lahko sodišče druge stopnje tudi neposredno upošteva oziroma obravnava prepozno vložen odgovor na pritožbo vse do svoje odločitve o pritožbi. Tretji odstavek 378. člena ZKP med drugim določa, da če je stranka, ki je vložila pritožbo, na seji navzoča, predstavi glavne poudarke vložene pritožbe, nasprotna stranka pa lahko poda odgovor na pritožbo. S tem ko je v obravnavani zadevi senat Višjega sodišča v Ljubljani zagovorniku "ukazal" naj se omeji na osnovne poudarke svoje pritožbe in ko je državna tožilka podala (prebrala) odgovor na pritožbo zagovornika na sami seji senata drugostopenjskega sodišča, le to ni kršilo določb kazenskega postopka, temveč je ravnalo v skladu s citiranim 376. členom ZKP in tretjim odstavkom 378. člena ZKP. Sodišče druge stopnje tudi ni kršilo določbe 349. člena ZKP, kot zatrjuje zagovornik, ki se nanaša na pravico obtoženca do zadnje besede v postopku pred sodiščem prve stopnje. Iz določb ZKP, ki se nanašajo na postopek s pritožbo, kadar sodišče druge stopnje odloča na seji senata, sicer ne izhaja, da bi tudi na seji senata sodišča druge stopnje obtoženi imel zadnjo besedo. Takšno pravico ima obtoženi v postopku s pritožbo le v primeru, kadar sodišče druge stopnje odloča o utemeljenosti pritožbe na obravnavi, kot to izhaja iz določbe tretjega odstavka 381. člena ZKP, v obravnavani zadevi je sodišče druge stopnje odločalo na seji senata. Iz zapisnika o pritožbeni seji s 14. 4. 2016 (list. št. 658) izhaja drugače kot navaja zagovornik v zahtevi, saj sta tudi v tem primeru, ko je senat o pritožbi odločal na seji, imela obsojenec in njegov zagovornik zadnjo besedo.
premoženjsko pravni zahtevek - kršitev določb kazenskega zakona
Zahteva za varstvo zakonitosti pa utemeljeno napada odločbo kazenske sankcije v delu, ko ta določa nadaljnji pogoj v pogojni obsodbi. Kot rečeno je sodišče prve stopnje oškodovancu prisodilo premoženjskopravni zahtevek v višini 74.030,60 EUR ter hkrati obsojenemu v pogojni obsodbi določilo nadaljnji pogoj, da mora v roku enega leta po pravnomočnosti sodbe navedeni znesek vrniti oškodovancu. Višje sodišče je sodbo v odločbi o premoženjskopravnem zahtevku spremenilo tako, da je oškodovanca z njim napotilo na pravdo, pri tem pa ni posegalo v odločitev o nadaljnjem pogoju v pogojni obsodbi. Tretji odstavek 50. člena KZ določa, da lahko v pogojni obsodbi sodišče določi, da bo določena kazen izrečena tudi, če obsojenec v določenem roku ne vrne premoženjske koristi, do katere je prišel s kaznivim dejanjem, ne povrne škode, ki jo je povzročil s kaznivim dejanjem, ali ne izpolni drugih, v kazenskopravnih določbah predvidenih obveznosti. Pri tem velja, da se obsojencu lahko v nadaljnjem pogoju nalaga samo povrnitev škode, glede katere ima oškodovanec potreben pravni naslov v prisojenem premoženjskopravnem zahtevku iz adhezijskega postopka ali iz posebne pravde. Tako ni ovire, da je nadaljnji pogoj v pogojni obsodbi postavljen, kadar je znesek pravnomočno prisojen v pravdi in kadar ta še ni bil plačan. Drugače pa je, ko pravdni postopek še ni pravnomočno končan.
dovoljenost revizije - odmera vodnega povračila - navajanje revizijskih razlogov - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno
Revidentka zatrjuje, da gre v obravnavani zadevi "za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, odločba sodišča I. stopnje pa odstopa od sodne prakse glede vprašanj, ki so pomembna za odločitev", vendar pa pomembnega pravnega vprašanja oziroma vprašanj v reviziji ne izpostavi. Vrhovno sodišče pa je že večkrat poudarilo, da vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, s katerimi revident zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu ter kršitev ustavnih pravic, brez ustrezne konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja za dovoljenost revizije ne zadostuje.
gradbeno dovoljenje - revizija - dovoljenost - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - zelo hude posledice niso konkretizirane
Revidentka ni zadostila kriterijem postavitve vprašanja kot pomembnega pravnega vprašanja, saj je vprašanje preveč splošno. Revident mora namreč natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Vrhovno sodišče pa je tudi že večkrat poudarilo, da vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, s katerimi revident utemeljuje revizijo, brez ustrezne konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja za dovoljenost revizije ne zadostuje. Revidentka s temi splošnimi navedbami, ki jih ni z ničemer konkretizirala, in z ničemer izkazala, ni izkazala izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI SPOR - ZAPOSLOVANJE
VS00001078
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno - zelo hude posledice niso konkretizirane
Vprašanja, na katero naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo in ki presega pomen obravnavane zadeve, revidentka ni navedla. Vrhovno sodišče pa s svojo interpretacijo argumentov iz revizije ne more nadomestiti omenjenih manjkajočih navedb, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Revidentka ni navedla, kakšna konkretne posledice ima zanjo izpodbijana odločitev in ni navedla razlogov zakaj so te posledice zanjo hude, še manj pa je te hude posledice izkazala.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - neenotna sodna praksa - primerjava dejanskega in pravnega stanja - zelo hude posledice niso konkretizirane in izkazane
Trditveno in dokazno breme za izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu. Revident ni zadostil standardu natančne in konkretne opredelitve pravnega vprašanja, ki bi bilo pomembno za odločitev v obravnavani zadevi. V skladu z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča je treba tudi v primeru sklicevanja na neenotno sodno prakso sodišča prve stopnje najprej opredeliti vprašanje, glede katerega naj bi prihajalo do neenotnosti.
dovoljena revizija - dostop do informacij javnega značaja - izjema - poslovna skrivnost - pogodba - izvajanje javne službe
Vprašanje, ali določen dokument pri izvajalcu javne službe nastane v povezavi s to javno službo, je odločilen za odgovor na vprašanje, ali sploh gre za informacijo javnega značaja (4. člen ZDIJZ). Neomejenega dostopa pa ne določa noben zakon splošno za (vse) dokumente, ki so povezani z javnimi službami, pa tudi v konkretnem primeru ne s predmetno javno službo. Zato tak dokument ni vselej dostopen že po samem zakonu, temveč je dostop do njega odvisen od vsakokratne konkretne vsebinske presoje pristojnih organov (tudi) o tem, ali za dostop do tega dokumenta obstaja izjema, določena v 6. členu ZDIJZ. Pogodbeno določilo mora (poleg pisen oblike) za izpolnjevanje formalnega vidika pogoja izjeme poslovne skrivnosti iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v povezavi z ZGD-1, vsebovati jasno in konkretno opredelitev podatkov, ki so poslovna skrivnost in ne le vsebovati njihove splošne in pavšalne opredelitve, pa tudi določiti način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki morajo to poslovno skrivnost varovati.
dovoljenost revizije - pravni interes - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - vrednostni spor - pogoji za dovolitev revizije niso izkazani
Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.
INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA - KORUPCIJA - UPRAVNI SPOR
VS00003321
URS člen 22, 28, 157. ZIntPK-UPB2 člen 11, 13, 13/8, 16, 46, 75. ZVOP-1 člen 6, 6-3, 9, 9/1, 19, 19/3, 19/5. ZDIJZ-C člen 6, 10a, 10a/4.
tožba po 4. členu ZUS-1 - kršitev človekovih pravic - varstvo osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - izplačila na podlagi avtorskih pogodb - preprečevanje korupcije - osebni podatki - objava osebnih podatkov
Objava pritožničinih osebnih podatkov bi lahko temeljila na osmem odstavku 13. člena ZIntPK, če bi toženka pred objavo opravila in zaključila celoten postopek zaradi suma korupcije v skladu z navedenim členom. Vendar iz podatkov v spisu ne izhaja, da bi toženka zoper pritožnico vodila postopek in ugotovila kršitve po tem členu niti pred niti po sporni objavi pritožničinih osebnih podtakov. Objava pritožničinih osebnih podatkov bi bila skladna z URS (in ZVOP-1) samo, če bi za takšno obdelavo podatkov poleg možnosti iz 13. člena ZIntPK obstajala druga določna zakonska podlaga, vendar te po presoji Vrhovnega sodišča ni bilo.
dovoljenost revizije - razrešitev in imenovanje v naziv - vrnitev upravne zadeve v ponovno odločanje - revizija tožene stranke
V obravnavani zadevi je bila s pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje odpravljena odločba prvostopenjskega organa, izdana po uradni dolžnosti. Z odpravo izpodbijanega akta je tako prenehal njegov učinek (s tožbo izpodbijana odločba ne obstaja več). Revidentka, ki je izdala izpodbijani upravni akt, ima tako v obravnavanem primeru (pravni) položaj organa, ki je po zakonu pristojen za odločanje po pravnomočni sodni odločbi. Tej mora slediti in je na sprejeta stališča v tej sodbi vezan, razen v izjemnih, v sodni praksi navedenih primerih. Ta dolžnost organa pa po presoji Vrhovnega sodišča ne more pomeniti pravnega interesa za revizijo.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 23, 23/1, 28, 28/1. ZUP člen 46, 46/1, 46/2, 46/3, 85, 87, 87/3, 87/4, 88, 96. ZPP člen 224, 224/1.
vročanje - vročanje v upravnem postopku - sprememba naslova pooblaščenca
Glede na dolžnost vročevalca in upravnega organa v primerih, ko stranka v upravnem postopku ne sporoči spremembe svojega naslova po drugem in tretjem odstavku 96. člena ZUP, morebitno krivdno, nedobroverno oziroma neskrbno ravnanje pooblaščenca, ni relevantno.
dovoljenost revizije - zelo hude posledice niso izkazane - pričakovane pravice iz denacionalizacije - vrednostni pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen
Z izpodbijano odločbo ni bilo odločeno v zadevi, v kateri bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti. S trditvami o neprecenljivosti spominov, ki jo vežejo na podržavljena zemljišča, revidentka ne more uspeti, saj to ni pravno priznana škoda.
DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00001095
ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZUP člen 260, 260-1, 260-3, 260-4.
dovoljenost revizije - denacionalizacija - vrednostni spor - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - obnova denacionalizacijskega postopka
Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča v sporu o dovolitvi obnove, za kar gre tudi v obravnavani zadevi, saj je tožena stranka zavrgla revidentov predlog za obnovo upravnega postopka (denacionalizacije), vložen iz razloga po 1., 3. in 4. točki 260. člena ZUP, pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti. Denarna vrednost tudi ne izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa. Na drugačno odločitev s strani revidenta določena vrednost spornega predmeta ne more vplivati.
dovoljenost revizije - zavrnitev izdaje gradbenega dovoljenja - pravni interes - vrednostni kriterij - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - neizkazane zelo hude posledice - zavrženje revizije
Vsebinska presoja revizije, dovoljene zaradi pomembnega pravnega vprašanja, se omeji na okvir presoje, ki izhaja iz pomembnega pravnega vprašanja. Ker odločitev v obravnavani zadevi temelji na dveh samostojnih ključnih razlogih, je vsebinska obravnava revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja mogoča le, če bi revidenta izkazala izpolnjevanje tega pogoja za oba razloga odločitve. Le od vsebinske presoje obeh razlogov je namreč odvisen uspeh v revizijskem postopku. Samo za tako presojo, ki zasleduje ta uspeh, pa revidenta tudi izkazujeta svoj pravni interes.