DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00085303
URS člen 8, 15. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 31. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7. ZJU člen 140, 140/2. ZDR-1 člen 6, 159, 159/2, 162, 162/4. OZ člen 245, 299, 299/2.
odškodnina za neizkoriščeni letni dopust - obveznost delodajalca - sodba SEU - Direktiva 2003/88/ES - tek zamudnih obresti - odločba Ustavnega sodišča
Obveznost delodajalca je, da delavca vzpodbudi (tudi uradno) k izrabi letnega dopusta in ga posebej pouči, da bo pravica do izrabe po poteku referenčnega obdobja in obdobja za prenos izgubljena, če letnega dopusta ne izrabi. Če te svoje obveznosti ne izpolni (jo krši), je podana protipravnost in s tem odškodninska odgovornost.
Tožnik je že 5. 4. 2020 od toženke zahteval plačilo zneska zaradi neizrabljenega letnega dopusta za leto 2016. Drugi odstavek 299. člena OZ veže nastop zamude in tek zamudnih obresti na datum vložitve pisne zahteve za izpolnitev denarne obveznosti. Zato je pritožbeno sodišče priznalo tožniku zakonske zamudne obresti od 21. 4. 2020 dalje.
ZPP člen 128, 128/2, 338, 338/1, 424, 426. SPZ člen 33.
motenje posesti - varstvo posesti - zadnje posestno stanje - motilno dejanje - dovozna pot - postopek v pravdi zaradi motenja posesti - pravica do pritožbe - dovoljeni pritožbeni razlogi - napačen pravni pouk
Od spremembe izvajanja posesti je v vsakem primeru minilo več let, zato se je spremenjeni način izvajanja posesti ustalil do stopnje, ki uživa posestno varstvo. To velja ne glede na to, ali je tožnik posest opustil, kot trdi toženec, ali pa jo je zgolj spremenil v nekajkrat letni prehod peš ali z manjšim traktorjem, kot trdi tožnik.
V skladu z ustaljeno sodno prakso se tožba zaradi motenja posesti lahko naperi tudi proti tistemu, ki je naročil motilno dejanje, ga odobril, dopuščal ali imel od njega koristi.
povrnitev stroškov postopka - pritožbeni stroški - izostanek odločitve o pravdnih stroških - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških - dopolnilni sklep - dopolnilni sklep o stroških
Tožena stranka v pravočasnem predlogu za izdajo dopolnilnega sklepa utemeljeno navaja, da pritožbeno sodišče ni odločilo o njenih priglašenih stroških odgovora na pritožbo, zato je pritožbeno sodišče z dopolnilnim sklepom odločilo, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki stroške odgovora na pritožbo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00083429
ZKP člen 506, 506/1, 506/4. KZ-1 člen 61, 61/1.
pogojna obsodba s posebnim pogojem - povrnitev škode kot poseben pogoj - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - neizpolnitev posebnega pogoja - delna izpolnitev - vzrok za neizpolnitev posebnega pogoja - slabo premoženjsko stanje - zdravstvene težave
Okoliščina, da je obsojena del dolga do oškodovanih izpolnila še pred pravnomočnostjo sodbe o preklicu pogojne obsodbe, nima takšne pravne pomembnosti, kot si jo predstavljajo zagovorniki, sploh zato, ker je bil del dolga izterjan prisilno, v izvršilnem postopku, ki se nad obsojeno vodi na predlog posameznih oškodovancev. Zagovorniki zatorej v (pre)poznih dopolnitvah pritožbe, v okviru katerih opozarjajo na (delno) izpolnitev obveznosti obsojene v izvršilnih postopkih (na primer tudi do oškodovanega Č. Č.) in si na ta način prizadevajo prepričati, da pogoji za preklic pogojne obsodbe vendarle niso izpolnjeni, zgrešeno enačijo naravo kazenskega in izvršilnega postopka, ki sta v svoji biti nezdružljiva in že po temelju povsem različna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00083662
ZIZ člen 29a. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1.
kredit v CHF - hipotekarni bančni kredit - začasna odredba - predlog za zavarovanje - nepopoln predlog - nerazumljivost sklepa - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - denarna kazen - izvedba naroka - kondikcijska terjatev - ugovor zastaranja - začetek teka zastaralnega roka - porok - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - obstoj verjetnosti terjatve - delna ničnost - novejša sodna praksa - sodna praksa Sodišča EU
Da bi lahko govorili o začetku teka zastaranja, bi moral tožnik v letu 2015 oz. že v letu 2010 (za kar se zavzema tožena stranka) vedeti ne le za zvišanje anuitete kredita, ampak tudi, da gre pri tem za okoliščine, ki utemeljujejo ničnost pogodbe. Iz trditvene podlage ne izhaja, da bi bil tožnik takrat seznanjen s kakšnimi novimi informacijami, na podlagi katerih bi lahko vedel, da gre za nepošten pogodbeni pogoj.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - določitev plačila - določitev cene pogodbenih del - če cena ni določena
Plačilo je bistveni element podjemne pogodbe, dogovor o višini plačila za delo pa ni bistvena sestavina take pogodbe in je ta lahko veljavno sklenjena tudi, če se pogodbeni stranki o ceni ne zedinita. Vendar mora v primeru, ko plačilo med pogodbenima strankama ni bilo dogovorjeno, toženec pa konkretno ugovarja višini tožbenega zahtevka, tožnik za svoj uspeh v pravdi zahtevek za plačilo opravljenega dela utemeljiti v smislu drugega odstavka 642. člena OZ.
Če dogovor o višini ni bil dosežen, bi tožnica morala zatrjevati in dokazati, da znesek iztoževanih storitev ustreza običajni ceni v primerljivih poslih. Če ne razpolaga s podatki, na podlagi katerih bi bila določitev mogoča, sodišče določitev cene odreče.
sprememba višine preživnine - sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - preživnina za mladoletnega otroka - sprememba potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca - potrebe mladoletnega otroka - povečane potrebe otroka - vključitev otroka v vrtec - pridobitne zmožnosti zavezanca - merila za ugotovitev potreb upravičenca do preživnine - dolžnost preživljanja mladoletnega otroka - stroški izvajanja stikov z otrokom
Postopek spremembe s pravnomočno odločbo določene preživnine poteka v dveh korakih. V prvem koraku mora sodišče ugotavljati, ali so se v času od zadnje določitve preživnine potrebe preživninskega upravičenca in/ali zmožnosti zavezancev bistveno spremenile. Če na to vprašanje odgovori pritrdilno, mora v drugem koraku znova celovito presoditi potrebe otroka in pridobitne zmožnosti obeh staršev ter jih uravnotežiti v denarni znesek, ki je primeren za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka.
soglasje k plačilu stroškov - predlog stečajnega upravitelja - nagrada in stroški - odgovor na tožbo
Sodišče prve stopnje je utemeljeno ugodilo predlogu stečajne upraviteljice in ji dalo soglasje za plačilo nagrade odvetniški družbi za sestavo odgovora na tožbo A. A. za ugotovitev obstoja njegove terjatve do dolžnika.
razmerja med starši in otroki - otrokovi stiki - odločanje otrok o stikih - stiki pod nadzorom - odklanjanje stikov s strani otroka - mnenje otroka - sprememba izvajanja stikov - sodna poravnava
Ugotavljanje okoliščin, pomembnih za presojo, ali in kakšne stike je mogoče izvajati, da bo optimalno poskrbljeno za korist otroka, terja določen čas. Ker potek časa, potrebnega za izvedbo dokaznega postopka, ne sme biti okoliščina, ki bi (vsaj ne odločilno) vplivala na končno odločitev, je sodišče dolžno sprejeti začasne ukrepe.
ZFPPIPP člen 389, 389/2, 389/2-1. ZIZ člen 79, 79/1.
postopek osebnega stečaja - izvzem in omejitev premoženja iz stečajne mase - osebno vozilo - avtomobil
Dolžnica se utemeljeno pritožuje zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog, da njen avto izvzame iz stečajne mase.
Predmet izvršbe niso stvari, za katere sodišče presodi, da so nujno potrebne dolžniku in članom njegovega gospodinjstva. Izvršba se torej ne vodi za vsako ceno, ampak so med drugim pomembni tudi socialni in osebnostni oziri na dolžnikovi strani. Zaradi potrebe, da se v tem okviru lahko uravnovesijo vse okoliščine posameznega primera, je med drugim tudi določbo o članih dolžnikovega gospodinjstva treba pojmovati primerno prožno.
Znotraj postopka osebnega stečaja se lahko in tipično tudi se izvede postopek za odpust obveznosti s ciljem, da se dolžnik znova postavi na noge, del česar je tudi dolžnikova dolžnost, da si med preizkusnim obdobjem prizadeva za ohranitev oziroma pridobitev zaposlitve. Obenem je načelo postopkov insolventnosti, naj se ti vodijo tako, da se zagotovijo najugodnejši pogoji glede višine plačila in rokov za plačilo terjatev upnikov. Obojim navedenim ciljem pa je lahko bolj v prid, da dolžnik, ki nima dobrega dostopa do mreže javnega prevoza, ohrani možnost uporabe vozila, zato da lažje najde ali ohrani zaposlitev, kot pa da se vozilo proda, zlasti če je tako malo vredno, da bi se za stroške njegove prodaje porabilo večino njegove vrednosti.
Če glede (ne)obstoja odločilnih dejstev med strankama ni spora, ni potrebno nikakršno branje dokaznih listin, zasliševanje prič in sploh sleherni dokazni postopek. Ta se izvaja samo glede tistih izmed odločilnih dejstev, ki jih ena stranka zatrjuje, druga pa zanika.
ZIZ člen 81, 81/3, 83, 83/1, 83/2, 84, 84/2, 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3, 273, 273/1, 273/1-1. SPZ člen 40, 60, 60/1, 60/2. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za izdajo začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - prepoved odtujitve in obremenitve osebnih vozil - ustrezno sredstvo zavarovanja - neprimerno sredstvo zavarovanja - osebno motorno vozilo - uradna evidenca motornih vozil - Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) - podatki AJPES - prodaja motornega vozila - prenos lastništva na vozilu - izročitev motornega vozila - izročitev ključev vozila - izročitev vozil v posest - dejanska oblast nad stvarjo - rubež vozila - rubež stvari, ki so v posesti tretjega - verjetnost nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga - premoženjska škoda - nemožnost uporabe vozila - konkretizacija trditev - standard natančnosti in konkretiziranosti opredelitve - nedopustna pritožbena novota - posestno stanje - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe
Prepoved odtujitve in obremenitve vozila se skladno z določbami ZIZ ne zaznamuje v uradni evidenci motornih vozil pri upravni enoti, temveč v registru, ki ga upravlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (1. točka prvega odstavka 273. člena v zvezi s tretjim odstavkom 81. člena ZIZ).
Prenosnik lastninske pravice mora tudi v primeru simbolične izročitve pridobitelju omogočiti, da začne izvrševati dejansko oblast nad stvarjo. Zgolj pregled podatkov v evidenci registriranih motornih vozil (ne glede na naravo evidence) navedenega ne more omogočiti.
Premoženjska škoda sama po sebi še ne pomeni težko nadomestljive škode, ki bi upravičevala izdajo začasne odredbe. Za premoženjsko škodo je namreč mogoče dobiti denarno nadomestilo (odškodnino). Tožnik bi moral zato navesti in dokazati konkretne okoliščine, zaradi katerih bo škoda, ki grozi, pomenila breme, ki bo pozneje težko nadomestljivo.
ZKP člen 60, 60/2, 87, 87/2, 88, 88/4, 402, 402/3.
rok za nadaljevanje kazenskega pregona - zavrženje obtožnega predloga - pravočasnost - upoštevanje praznikov - razveljavitev sklepa
Sodišče prve stopnje tako nima prav, da je oškodovanka kot tožilka obtožni predlog vložila prepozno, saj se tridesetdnevni zakonski rok prav iz razloga državnega praznika dne 26. 12. 2024 ob polnoči še ni iztekel. Iz razloga prezrtja državnega praznika je pritožbeno grajana prvostopenjska odločitev v nasprotju z določbami ZKP.
Presoja o (ne)obstoju procesne ovire za meritorno odločanje v obliki pravnomočno razsojene stvari (res iudicata) temelji na kriteriju identitete spora. Dva spora sta identična, če sta podana istovetnost pravdnih strank (subjektivna istovetnost) in istovetnost tožbenega zahtevka (objektivna istovetnost), pri čemer je treba pri presoji objektivne identitete sporov enakovredno upoštevati dva elementa: tožbeni predlog in dejansko podlago tožbenega zahtevka oziroma sodbe.
sodba na podlagi pripoznave - spor majhne vrednosti
V sporu majhne vrednosti, ki se nadaljuje po razveljavitvi dovolitvenega dela sklepa o izvršbi, je potrebno ugovor zoper sklep o izvršbi obravnavati kot odgovor na tožbo. Če je že iz ugovora mogoče jasno razbrati nasprotovanje tožbenemu zahtevku, ni mogoče izdati sodbe na podlagi pripoznave. Ker je v obravnavani zadevi, kot obrazloženo, tožena stranka v ugovoru obrazloženo nasprotovala tožbenemu zahtevku tožeče stranke, predvsem pa, ker v postopkih, ki se nadaljujejo po obrazloženem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, odgovor na tožbo sploh ni predviden, sodišče prve stopnje o tožbenem zahtevku ne bi smelo odločiti s sodbo na podlagi pripoznave.
Teza o prenizki najemnini, če ne bi bilo omejitve kilometrov, ni navzkriž z logiko izpodbijane sodbe, ker sta stranki s takšno razmeroma ugodno najemnino soglašali. V razmerah, v katerih sta se pogodbenici lahko svobodno odločali, to po definiciji ni šlo nobeni na škodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00083625
ZPP člen 8, 151, 155, 155/1, 165, 165/3, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354. KZ-1 člen 158, 158/4. OZ člen 179, 179/2.
plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo - negmotna škoda - denarna odškodnina - opravičilo - razžalitev - vrnitev razžalitve - sodna praksa - duševne bolečine - strah - dokazna ocena - kršitev pravice do izjave - neopredelitev do odločilnih dejstev - neposredno zaslišanje - nedovoljena pritožbena novota - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - predpravdni stroški - predpravdni odškodninski zahtevek - stroški predpravdnega odškodninskega zahtevka - odvetniški stroški - procesna predpostavka za vložitev tožbe - potrebni stroški
Strošek poskusa mirne rešitve spora (v izogib nepotrebnemu sporu pred sodiščem) je strošek, ki nastane v zvezi s postopkom.
V primerih, katerih stična točka je, da ni šlo za enkratno, izolirano in neizzvano žalitev, temveč za osebe oziroma družine, ki so dalj časa v sporih ali konfliktnih odnosih oziroma so si žalitve izmenjevale, se je sodna praksa v civilnih zadevah izrekla, da je treba te okoliščine upoštevati in tudi, da v takih primerih včasih (denarna) odškodnina razžaljencu ne pripada, ker ni in ne bi služila svojemu namenu oziroma ni združljiva z namenom denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije (2005) člen 51, 51/3. ZDR-1 člen 130, 130/1, 134.
javni prevoz - kilometrina - potni stroški
Potem, ko se za zaposlenega izključi možnost javnega prevoza, se priznava le kilometrina.
V skladu z določbo panožne kolektivne pogodbe delavcu, če ni možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, pripada kilometrina za vsak polni kilometer po najkrajši cestni povezavi v višini zgornjega zneska po uredbi. Najkrajša cestna povezava je po ugotovitvi sodišča prve stopnje znašala 66,4 km v eno smer, kar pomeni, da bi bil tožnik upravičen zgolj do kilometrine za polnih 66 km v eno smer oziroma skupno 132 km.
posebna znanja - konkurenčna klavzula - svobodna izbira zaposlitve
Znanja in izkušnje, ki jih je toženec pridobil s tem, ko je pri tožnici sodeloval pri razvoju tehničnih rešitev, mehanskih nadgradnjah in dopolnitvah naprave za stranke, lahko uporablja tudi pri novem delodajalcu, ko ta za svoje stranke razvija rešitve in prilagoditve.
V skladu z desetim odstavkom 3. člena ZST-1 je tedaj, če morata dve ali več oseb skupaj plačati takso, njihova obveznost nerazdelna. To pomeni, da morata tožnik in stranski intervenient ne glede na določene taksne ugodnosti nerazdelno plačati (eno) sodno takso. Noben od njiju ni uspel s predlogom za taksno oprostitev, da bi se ta ex lege prevalila na drugega. Če bo stranski intervenient prej plačal 10 obrokov kot bo potekel odlog plačila tožniku, potem sodišče ne bo imelo razloga za terjanje še od slednjega.