odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – zaposlitev novih delavcev - zloraba poslovnega razloga - zloraba instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
Za presojo zakonitosti podane odpovedi ni pomembno le dejstvo formalne ukinitve delovnega mesta, temveč tudi, ali prav ta ukinitev, ob predhodni zaposlitvi drugih dveh delavk na delovnih mestih, katerih naloge je pred tem (poleg svojih) opravljala tožnica, ne kaže na zlorabo instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZKP člen 201, 201/1-1, 420, 420/2, 542. KZ-1 člen 56. ZSKZDČEU člen 35.
pripor – podaljšanje pripora – utemeljen sum – begosumnost – evropski nalog za prijetje in predajo - odložena predaja zahtevane osebe
Čeprav ima sodišče tudi po pravnomočni odločitvi o predaji možnost, da dejansko izročitev začasno odloži do konca izvedbe postopka pred domačim sodiščem, tudi z odložitvijo presoje izvršitve naloga za predajo ni v ničemer poseglo v ustavno zagotovljene pravice obdolženca.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev z znaki kaznivega dejanja - ponareditev poslovne listine – prepoved opravljanja dela - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Ugotovljeno neizdajanje računa upravičeni stranki in ponarejanje računa na računalniško vodeni blagajni v korist podjetniku, ki lahko ponarejeni račun uporabi med svojimi poslovnimi listinami, od katerih so odvisne njegove davčne obveznosti in dejstvo, da je tožnik ravnal v nasprotju z izrecnimi navodili tožene stranke o blagajniškem poslovanju, je sodišče v smislu prve alineje prvega odstavka 111. člena ZDR utemeljeno štelo za hujšo kršitev pogodbenih in drugih delovnih obveznosti, ki ima vse znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin.
Ker je zaupanje v samostojno zakonito delo prodajalca blagajnika neobhodno za opravljanje takšnega dela delavca in je bilo z ugotovljeno kršitvijo takšno zaupanje v tožnika utemeljeno porušeno, je sodišče utemeljeno presodilo, da je bil podan nadaljnji pogoj za zakonitost izredne odpovedi iz prvega odstavka 110. člena ZDR, to je, da s tožnikom delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka.
ZPIZ-1 člen 12, 249. ZUP člen 129. URS člen 14, 155, 158.
naknadna odmera starostne pokojnine - pravnomočno odmerjena pokojnina - pokojninska osnova - pravnomočnost - zavrženje zahteve za novo odmero - novo dejstvo - obseg varovanja pravnomočnosti v upravni odločbi
Stranka razen z izrednim pravnim sredstvom ne more doseči spremembe pravnomočne in dokončne odločbe, s katero ji je bila priznana pravica do pokojnine. Če vloži novo zahtevo za ponovno odmero pokojnine, je podlaga za zavrženje slednje 4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006270
ZKP člen 39, 39-5, 200, 200/2, 201, 201/1-3. KZ-1 člen 186, 186/1.
pripor – podaljšanje pripora - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev sodnika - odločanje sodnika v različnih funkcijah - ponovitvena nevarnost - upoštevanje drugih kazenskih postopkov – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - neupravičena proizvodnja prepovedanih drog
Izločitveni razlog iz pete točke 39. člena ZKP onemogoča, da bi sodnik v isti zadevi in o isti odločbi odločal v različnih funkcijah, ne izključuje pa možnosti, da bi sodnik v isti zadevi sodeloval pri izdaji različnih odločb.
Namen prodaje kot poseben subjektivni znak kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1 je določen zgolj pri tistih izvršitvenih oblikah, ki pomenijo promet s prepovedanimi drogami, ne pa tudi pri izvršitvenih oblikah proizvodnje in predelave.
mirovanje pravic – vrnitev na delo – opravljanje javne funkcije – rok za vrnitev na delo – rok za vložitev tožbe
Poklicno opravljanje podžupanske funkcije se res ne opravlja na podlagi formalne sklenitve delovnega razmerja, temveč neposredno na podlagi imenovanja pristojnega organa občine. Poklicni funkcionarji so tako glede opravljanja funkcije v specifičnem položaju, iz tega naslova pa jim gredo tudi povsem podobne pravice, kot so značilne za delovno razmerje (pravica do plače, priznanje delovne dobe, pravica do vključitve v socialna zavarovanja itd.). Zato je sodišče druge stopnje utemeljeno presodilo, da je tožena stranka na podlagi sklepa predstojnika z dne 13. 7. 2007, izdanega v smislu določb 152.b člena ZJU, pravno veljavno soglašala z mirovanjem tožnikovih pravic in obveznosti iz delovnega razmerja za čas, dokler bodo tožniku priznane pravice v smislu delovnega razmerja na podlagi poklicnega opravljanja podžupanske funkcije in na možnost vrnitve tožnika na njegovo delovno mesto, ki se opravlja v nazivu, ki ga je tožnik dosegel pred mirovanjem pravic.