ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 90, 90/3, 96, 99.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta – večje število delavcev – program razreševanja presežnih delavcev - možnost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji - ponudba drugega ustreznega dela
Revizijsko sodišče se strinja s presojo sodišča druge stopnje, da ni šlo za odpoved večjemu številu delavcev in posledično za obveznost tožene stranke, da izdela program razreševanja presežnih delavcev. Delavcev, ki so zaradi organizacijskih sprememb le premeščeni v druge organizacijske enote, njihovo delo pa ostane v bistvu enako, torej še vedno potrebno, ni mogoče upoštevati med presežne delavce
Stopnja izobrazbe ni edini kriterij za presojo, da gre za ustrezno delo, ki ga delodajalec mora ponuditi presežnemu delavcu. Ugotoviti je treba tudi ali gre za ustrezno „vrsto izobrazbe“, pri čemer pa je nedvomno pomembna tudi vsebina dela in temu primerno zahtevana ali zaželena posebna (specifična) znanja.
ZPIZVZ člen 2, 2/4, 6, 7, 8, 19. ZUP člen 129. ZPIZ-1 člen 12, 249.
pokojnina - pravica do pokojnine - bivši vojaški zavarovanec - pravnomočna odločba - ponovna zahteva za odmero pokojnine - zavrženje zahteve
Odločitev o odmeri pokojnine je predmet izreka odločbe o priznanju in odmeri višine pokojnine, stvar obrazložitve pa je med drugim, na kateri zakonski podlagi je bila pokojnina odmerjena.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006270
ZKP člen 39, 39-5, 200, 200/2, 201, 201/1-3. KZ-1 člen 186, 186/1.
pripor – podaljšanje pripora - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev sodnika - odločanje sodnika v različnih funkcijah - ponovitvena nevarnost - upoštevanje drugih kazenskih postopkov – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - neupravičena proizvodnja prepovedanih drog
Izločitveni razlog iz pete točke 39. člena ZKP onemogoča, da bi sodnik v isti zadevi in o isti odločbi odločal v različnih funkcijah, ne izključuje pa možnosti, da bi sodnik v isti zadevi sodeloval pri izdaji različnih odločb.
Namen prodaje kot poseben subjektivni znak kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1 je določen zgolj pri tistih izvršitvenih oblikah, ki pomenijo promet s prepovedanimi drogami, ne pa tudi pri izvršitvenih oblikah proizvodnje in predelave.
ZPIZ-1 člen 12, 249. ZUP člen 129. URS člen 14, 155, 158.
naknadna odmera starostne pokojnine - pravnomočno odmerjena pokojnina - pokojninska osnova - pravnomočnost - zavrženje zahteve za novo odmero - novo dejstvo - obseg varovanja pravnomočnosti v upravni odločbi
Stranka razen z izrednim pravnim sredstvom ne more doseči spremembe pravnomočne in dokončne odločbe, s katero ji je bila priznana pravica do pokojnine. Če vloži novo zahtevo za ponovno odmero pokojnine, je podlaga za zavrženje slednje 4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev z znaki kaznivega dejanja - ponareditev poslovne listine – prepoved opravljanja dela - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Ugotovljeno neizdajanje računa upravičeni stranki in ponarejanje računa na računalniško vodeni blagajni v korist podjetniku, ki lahko ponarejeni račun uporabi med svojimi poslovnimi listinami, od katerih so odvisne njegove davčne obveznosti in dejstvo, da je tožnik ravnal v nasprotju z izrecnimi navodili tožene stranke o blagajniškem poslovanju, je sodišče v smislu prve alineje prvega odstavka 111. člena ZDR utemeljeno štelo za hujšo kršitev pogodbenih in drugih delovnih obveznosti, ki ima vse znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin.
Ker je zaupanje v samostojno zakonito delo prodajalca blagajnika neobhodno za opravljanje takšnega dela delavca in je bilo z ugotovljeno kršitvijo takšno zaupanje v tožnika utemeljeno porušeno, je sodišče utemeljeno presodilo, da je bil podan nadaljnji pogoj za zakonitost izredne odpovedi iz prvega odstavka 110. člena ZDR, to je, da s tožnikom delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka.
mirovanje pravic – vrnitev na delo – opravljanje javne funkcije – rok za vrnitev na delo – rok za vložitev tožbe
Poklicno opravljanje podžupanske funkcije se res ne opravlja na podlagi formalne sklenitve delovnega razmerja, temveč neposredno na podlagi imenovanja pristojnega organa občine. Poklicni funkcionarji so tako glede opravljanja funkcije v specifičnem položaju, iz tega naslova pa jim gredo tudi povsem podobne pravice, kot so značilne za delovno razmerje (pravica do plače, priznanje delovne dobe, pravica do vključitve v socialna zavarovanja itd.). Zato je sodišče druge stopnje utemeljeno presodilo, da je tožena stranka na podlagi sklepa predstojnika z dne 13. 7. 2007, izdanega v smislu določb 152.b člena ZJU, pravno veljavno soglašala z mirovanjem tožnikovih pravic in obveznosti iz delovnega razmerja za čas, dokler bodo tožniku priznane pravice v smislu delovnega razmerja na podlagi poklicnega opravljanja podžupanske funkcije in na možnost vrnitve tožnika na njegovo delovno mesto, ki se opravlja v nazivu, ki ga je tožnik dosegel pred mirovanjem pravic.