KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00087566
KZ-1 člen 135. ZKP člen 373, 373/1.
kaznivo dejanje grožnje - datum storitve kaznivega dejanja - pravočasnost predloga za pregon - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje - predlog oškodovanca za pregon kaznivega dejanja
Čeprav je sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe analiziralo izpovedbo oškodovanca in ostalih prič (B. B., E. E.) in našlo v časovni odmaknjenosti opravičljive razloge za spremembo njihovih izpovedb oz. je verjelo temu, da policist E.E. ni imel pomislekov v datum, ki sta mu ga povedala D. D. in B. B., pa tudi po oceni sodišča druge stopnje, glede na datum, ki sta ga oškodovanec in B. B. najprej navajal v predkazenskem postopku, zaenkrat ni zanesljivo izkazano, da je bil predlog za pregon za to kaznivo dejanje podan pravočasno.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi zagovornice, v smeri zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo (prvi odst. 392 člena ZKP) ter vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
pripor - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice
Tudi po presoji pritožbenega sodišča je podan utemeljen sum, da sta A. A. in B.B. (skupaj z neznanima sostorilcema) izvršila kazniva dejanja, in to na načina, kakor izhajata iz točk 1 ter 2 tenorja obtožnice. Tako ugotovljenega dokaznega standarda ne omaje dejstvo, da ni bila najdena baterijska naprava za rezanje kabelskih vodnikov, katero je imel po besedah C. C. v rokah storilec v rdečem. Do sedaj zbrano gradivo vsekakor potrjuje utemeljen sum, upoštevaje tudi, da sta bila oba obdolženca zalotena neposredno po kaznivem dejanju, na kraju pa so bile najdene delavske rokavice, kar kaže na pripravo na izvršitev kaznivega dejanja. Še dodatno utemeljen sum utrjuje okoliščina, da se sledovi obuvala, najdenih na kraju, po splošnih karakteristikah ujemajo z obuvali NIKE Airmax št. 43, ki so bili zaseženi B. B. Zagovornik A. A. tako zmotno navaja, da izpodbijani sklep nima razlogov o tem, katera dejstva utemeljujejo dokazni standard in da se ga zato ne da preskusiti, zatrjevane kršitve v zvezi s tem pa niso podane.
preizkus ali so še dani razlogi za pripor - begosumnost - ponovitvena nevarnost
Izvedenka je ob izdelavi izvedenskega mnenja upoštevala bistveno drugačno dejansko stanje od tistega, ki je opisano v obtožnici in je podlaga za podaljšanje pripora, zato sodišče prve stopnje mnenja izvedenke glede obdolženčeve ponovitvene nevarnosti pravilno ni upoštevalo kot relevantno.
Okoliščine, kot jih je izpostavilo sodišče prve stopnje, utemeljujejo zaključek o visoki stopnji ponovitvene nevarnosti obdolženca, čeravno zaradi kaznivih dejanj še ni bil obsojen. Obdolženec naj bi oškodovanca napadel brez vsakršnega povoda, ob tem, ko naj bi mu bil slednji prijateljsko naklonjen, kar vodi v zaključek, da naj bi bil obdolženec povsem nepredvidljiv.
kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - pravna opredelitev - opis kaznivega dejanja - zakonski znak kaznivega dejanja - spravljanje v podrejen položaj
Poudariti gre, da so tako otroci kot starši, v družinski skupnosti, glede pravice do doma ter varnosti, telesne in duševne celovitosti ter časti in dobrega imena posameznika, izenačeni in ne v podrejenem odnosu. To je poudarilo tudi Vrhovno sodišče, ki je izpostavilo, da gre pri kaznivem dejanju nasilja v družini po 191. členu KZ-1 prav za zaščito pred nasiljem v specifični skupnosti, med katerimi so med člani različne vezi in odnosi, ki so ekonomsko, psihološko, biološko pogojeni in jih določa ne le pravo ampak tudi tradicija in ožje družbeno okolje, pri nasilju v družini pa gre praviloma za šibkejše člane, to je ženske ali otroke. Prav tako je Vrhovno sodišče spravljanje v podrejen položaj opredelilo kot položaj, ko storilec pri žrtvah povzroči nemoč, strah, vznemirjenje in podobno večje intenzivnosti in trajanja, iz česar izhaja, da pri spravljanju v podrejen položaj ne gre za običajno naravno podrejenost otrok staršem.
izvrševanje kazenskih sankcij - nadomestna izvršitev kazni zapora - delo v splošno korist
Obsojeni je naslovnik naloge, da uskladi obveznosti iz rednega dela z delom v splošno korist, kar res terja večji angažma, vendar upravičeno: delo v splošno korist ne pomeni odpustka izrečene zaporne kazni za storjeno kaznivo dejanje, pač pa le njegov za obsojenca ugodnejši nadomestek, katerega pa mora obsojeni, z resnim pristopom, tudi na račun večjih lastnih aktivnosti, šele upravičiti.
Zagovornica skozi pritožbeno izvajanje zanemari, da za izvršitev (ogrozitvenega) kaznivega dejanja po prvem odstavku 135. člena KZ-1 zadostuje, da storilec nasproti oškodovancu izrazi resno grožnjo z namenom ustrahovanja. V izraženem stališču ne upošteva, da mora biti izjava, ki se šteje kot (resna) grožnja, po svoji vsebini, kontekstu in načinu izreka takšna, da je objektivno zmožna pri naslovniku vzbuditi občutek resnega strahu za lastno življenje, telo ali varnost bližnjih.
Pritožbena trditev, da mora biti prestrašenost, ogroženost navzven vidna oziroma je nanjo mogoče sklepati glede na poznejše ravnanje tistega, komur so grožnje namenjene, ni točna.
Zagovornici je torej v delu, ko opozarja na maščevalne vzgibe oškodovanke, pritrditi, ne more pa se pritožbeno sodišče strinjati s pritožbenim poudarkom prepovedane posledice, saj gre v konkretni zadevi za ogrozitveno kaznivo dejanje, ko nastanek prepovedane posledice ni odločilnega pomena.
izločitev dokazov - javna seja - posplošenost navedb stranke - izločitev senata
Jedro nepovezanega pritožbenega izvajanja, s katerim se obdolženi skuša še pred začetkom glavne obravnave razbremeniti očitkov po pravnomočni obtožnici in na temelju lastne dokazne ocene tako pravzaprav ponuja lasten pogled na svoj procesni status, vsebino izpovedi oziroma policistov C. C. in B. B. ter na ostalo zbrano dokazno gradivo (med ostalim o prisilni hospitalizaciji, o rezultatu alkohola v njegovem telesu, o odvzemu krvi kot posegu v človeka, o razpolagalni sposobnosti, o obsegu izvedenstva idr.), kar pa se v aktualnem stadiju kazenskega postopka izkaže kot preuranjeno in odvečno. Javna glavna obravnava, katere pomemben del je prav postopek dokazovanja, ko bo obdolženi lahko predložil vse razbremenilne dokaze in se ustrezno opredeljeval do zanj obremenilnih dokazov, prav tako pa izražal druge pritožbeno poudarjene pomisleke, namreč šele sledi.
nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - smotrnost - objektivne in subjektivne okoliščine - večkratni povratnik
Po presoji vseh navedenih okoliščin obravnavane zadeve pa je sodišče prve stopnje utemeljeno ocenilo, da predlagani ukrep pri obsojencu ne bi bil smotrn. Na to je pravilno sklepalo na podlagi obsojenčeve predkaznovanosti, ko ni moglo prezreti, da gre pri obsojencu za povratnika, ki je bil že devetkrat pravnomočno obsojen zaradi različnih kaznivih dejanj, ki jih je kontinuirano izvrševal v obdobju vse od leta 2007 dalje in jih je sodišče prve stopnje pravilno povzelo v točki 4 izpodbijane sodbe. Obsojencu so bile izrečene tako pogojne obsodbe kot tudi zaporne kazni, v enem primeru je bila zaporna kazen obsojencu spremenjena tudi v predlagan alternativni način izvršitve kazni, kar vse pa obsojenca ni odvrnilo od nadaljnjega izvrševanja kaznivih dejanj. Ni namreč prezreti, da je obdolženi po pravnomočni obsodbi v obravnavani kazenski zadevi, storil še več novih kaznivih dejanj, za katere je bil pravnomočno obsojen. Glede na navedeno sodišče prve stopnje utemeljeno ni sledilo navedbam pritožbe, da delo v splošno korist obsojenca odvrača od izvrševanja kaznivih dejanj ter vpliva na njegovo resocializacijo.
pripor - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora med preiskavo - utemeljen sum - sorazmernost pripora
Glede na vse navedene prepoznave obdolženca v tem postopku, je v tej fazi brezpredmetna pritožbeno izpostavljena dilema, ali je na posnetkih resnično obdolženec in ali so priče res prepoznale pravo osebo, glede na to, da ga osebno ne poznajo. Po oceni pritožbenega sodišča je namreč glede na trenutne prepoznave (ne le oškodovancev, temveč tudi policistov, katerim je obdolženec znan iz prejšnjih postopkov), večja verjetnost, da je na posnetkih ravno obdolženec, kot verjetnost, da ni.
resna grožnja - namen ustrahovanja ali vznemirjanja oškodovanca - dokazni standard gotovosti
Glede na čustveno napet odnos med nekdanjima partnerjema, ki ga nenazadnje priznavata oba, pa tudi priča A. A., naravo domnevne izjave (podane bodisi v narečju ali v slovenskem knjižnem jeziku) in odsotnost vsakršnih nadaljnjih ravnanj, ki bi potrjevala resnost izrečenih besed, pritožbeno sodišče ocenjuje, da gre v danem primeru lahko kvečjemu za izraz afekta ali frustracije obdolženca, ne pa za grožnjo v kazenskopravnem smislu.
Pritožbeno izraženemu stališču o odsotnosti kolizije interesov obrambe vsled sorodstvenega razmerja med obdolženci ne gre slediti. Če je pri kaznivem dejanju udeleženih dvoje ali več obdolžencev, je praviloma podana kolizija njihovih interesov obramb, saj je lahko nekaj, kar je v korist enega obdolženca, v škodo drugega.
pripor - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - sorazmernost pripora
Ne gre zgolj za komunikacijo med obdolženim in B. B., ali zgolj za komunikacijo med obdolženim in C. C. (za katero zagovornik poudari, da ni izkazana), temveč gre za medsebojni preplet vseh opisanih dokazov, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilen zaključek, da je utemeljen sum podan. Glede na enormno količino zasežene droge in pakiranje le-te v več PVC paketov in ALU zavitke, pa so neutemeljene pritožbene navedbe, da ni dokaza, da je bila droga hranjena z namenom prodaje, ob tem, ko je tudi splošno znano, da je promet z drogo povezan z visokimi dobički.
Obrazloženih zaključkov sodišča prve stopnje o neogibni potrebnosti in sorazmernosti pripora zoper obdolženca, pritožba tako ne more uspešno izpodbiti z navedbami, da obdolženec v Sloveniji ne bo ogrožal varnosti in zdravja ljudi, saj bi se po odpravi pripora vrnil v Srbijo in da zato podaljšanje pripora ni utemeljeno.
pridobivanje oseb, mlajših od petnajst let, za spolne namene - zakonski znaki - ogrozitveno kaznivo dejanje - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskega znaka - kršitev kazenskega zakona
Za obstoj kaznivega dejanja se kot konkretno dejanje za uresničitev srečanja (objektivni pogoj kaznivosti) zahteva bistveno več kot zgolj posplošen in nedoločen predlog oziroma vabilo za dogovor za srečanje.
Podatki, zaenkrat razvidni iz spisa, ne podpirajo pritožbenega stališča, da USB ključek in računalnik, na katerih naj bi se po zapisniku o zavarovanju in preiskavi podatkov elektronske naprave dejansko nahajali za obtoženca obremenilni podatki, ter obtoženčeva izjava v okviru postopka v ZPKZ, predstavljajo prima facie nedovoljene dokaze. Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da imajo pravosodni policisti pri obsojencu, ki se vrne z izhoda, pravico opraviti varnostni pregled v skladu z določbami Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, pri čemer spisovni podatki kažejo, da naj bi v okviru varnostnega pregleda, v skladu z določbami tega zakona na poziv pravosodnega policista, USB ključek izročil obtoženi sam. Pritožniki tudi ne upoštevajo, da je glede na spisovne podatke (poročilo o vedenju obsojenca), računalnik predstavljal nedovoljen predmet, katerega so bili v skladu z določbami področnega zakona pravosodni policisti dolžni odvzeti. Drži, da naj bi obtoženi A. A. po izročitvi USB ključka v svojstvu obsojenca dne 8. 5. 2024 podal izjavo, ne da bi bilo izkazano, da je bil predhodno poučen o privilegiju zoper samoobtožbo, vendar pritožniki spregledajo, da naj bi šlo tudi v tem delu za posebne postopke znotraj zavoda za prestajanje kazni zapora, za katere veljajo določbe omenjenega zakona.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00086564
KZ člen 77, 77/2, 77/2-3, 78, 78/4, 88, 89, 93, 93/2. KZ-1 člen 20, 20/2, 205, 205/1, 205/1-1. ZKP člen 485.
kazenske sankcije za mladoletnike - starejši mladoletnik - izrekanje kazenskih sankcij polnoletnemu za kaznivo dejanje, ki ga je storil kot starejši mladoletnik - izrek vzgojnega ukrepa - vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva - navodila in prepovedi kot vzgojni ukrep - navodila in prepovedi določena v okviru vzgojnega ukrepa nadzorstva organa socialnega varstva - kaznivo dejanje velike tatvine - sostorilstvo - udeležba pri kaznivem dejanju
Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožniku, da se sme v skladu z določbo drugega odstavka 93. člena KZ polnoletniku izreči za kaznivo dejanje, ki ga je storil kot starejši mladoletnik, vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva, ustrezen zavodski vzgojni ukrep, ob pogojih iz 88. člena KZ denarno kazen, ob pogojih iz 89. člena KZ pa tudi mladoletniški zapor, ne pa dveh usmerjevalnih vzgojnih ukrepov, in sicer ukora in navodil. Toda pritožnik spregleda določbo četrtega odstavka 78. člena KZ, po kateri sme sodišče ob vzgojnem ukrepu nadzorstva organa socialnega varstva določiti mladoletniku katero izmed navodil iz 77. člena KZ. V takem primeru sodišče navodil ne izreka, temveč jih določi v okviru vzgojnega ukrepa nadzorstva organa socialnega varstva, zato tako določena navodila nimajo narave samostojnega ukrepa.
Vzgojni ukrep navodila in prepovedi iz 3. točke drugega odstavka 77. člena KZ - redno obiskovati šolo - ponuja široke možnosti napredovanja mladoletnika z vidika šolanja, izobraževanja, pridobivanja spretnosti in sposobnosti za splošen razvoj in ni zgolj omejen na institucionalni, osnovnošolski oziroma srednješolski izobraževalni sistem.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00086795
ZKP člen 39, 39/1, 39/1-6, 69, 69/3. URS člen 2, 22, 23, 23/1, 29, 34. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
dvom o nepristranskosti sodnika - izločitveni razlog - objektivni in subjektivni kriteriji - odklonitveni razlog - procesna odločitev - nepristransko sojenje - svobodna izbira odvetnika - pravica do izjave - razrešitev odvetnika - svaštvo - postavitev zagovornika po uradni dolžnosti
V obravnavanem primeru je podpredsednica okrožnega sodišča pravilno ocenila, da obdolženi z izražanjem dvomov v sodničino nepristranskost in objektivnost, ki jo je utemeljeval z nestrinjanjem s procesnim odločanjem preiskovalne sodnice v kazensko preiskovalni zadevi II Kpr 20876/2025, uveljavlja izločitveni razlog po 6. točki prvega odstavka 39. člena ZKP. Gre za odklonitveni razlog, ki je opredeljen z generalno klavzulo, da sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Katere so te okoliščine zakon ne navaja, temveč se te presojajo glede na konkretno zadevo.
Sodišče prve stopnje je nadaljevanju prepričljivo in argumentirano pojasnilo, da v takšnem procesnem odločanju in postopanju preiskovalne sodnice niso podane okoliščine, ki bi vzbujale dvom v nepristranskost preiskovalne sodnice tako z vidika subjektivnega kriterija, kot tudi objektivnega kriterija. Tako je pravilno ocenilo, da bi v skladu z ustaljeno sodno prakso sprejeta procesna odločitev preiskovalne sodnice lahko predstavljala izločitveni razlog le v primeru obstoja okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da je do takšne procesne odločitve preiskovalne sodnice prišlo zaradi določene pristranskosti, na katero bi kazalo sodničino vnaprejšnje prepričanje o zadevi oziroma takšno obnašanje ali ravnanje, ki bi kazalo na njen pristranski odnos do strank postopka, v smislu konkretne povezave preiskovalne sodnice s predmetom postopka ali s strankami postopka.
Utemeljen je očitek zoper vse štiri obdolžence, državljane Romunije, da so se za izvršitev kaznivih dejanj tatvin združili, saj so se po predhodnem dogovoru o tem, prav izključno za izvrševanje tatvin, pripeljali v Slovenijo. Da bi preprečili izsledljivost pa so uporabljali avto z (njihovi državi) tujo registrsko oznako. Posledično so neprepričljive navedbe zagovornika obdolženega A. A., da noben dokaz ali okoliščina ne kaže na to, da bi bilo mogoče utemeljeno sklepati, da je obdolženec res prišel v Slovenijo izvajati tatvine, ne pa iskati delo, kot je to povedal na policiji in da gre zgolj za špekulacije in indice v povezavi z očitki, ki so usmerjeni v neke tretje oseb, ki nimajo podlage v dokazih, ki jih je zbrala policija. Tudi po presoji sodišča druge stopnje do sedaj zbrani dokazi v zadevi predstavljajo zadostno podlago za dokazni standard utemeljenega suma, da sta obdolženca skupaj z še dvema storilcema storila očitana jima kazniva dejanja.
Sodišče prve stopnje je svoj zaključek, da na navedenem parkirišču obtoženi ni mogel pričakovati absolutne zasebnosti, oprlo na s spisom skladno ugotovitev, da je bil videonadzor vzpostavljen s strani omenjenih gospodarskih družb zaradi zaščite (osebne varnosti in premoženja) uporabnikov parkirišča, očitno neposredno lokacijsko in funkcionalno povezanega z gospodarsko dejavnostjo družb.
Objektivno opravičljivo ne more biti pričakovanje obtoženca, da mu na navedenem parkirišču pripada popolna zaščita lastne podobe ter lastnih aktivnosti pred pogledi tretjih, upoštevaje, da sama lokacija parkirišča v neposredni fizični bližini omenjenih gospodarskih subjektov od povprečno razumnega slehernika terja zavedanje tudi o vsebinski povezavi lokacije z interesi gospodarskih družb, da zaščitijo svoje gospodarsko poslovanje. Tovrsten interes tudi po presoji pritožbenega sodišča, upoštevaje obseg nadzora, določen z njegovim načinom, ki hkrati determinira tudi stopnjo posega v zasebnost prizadetega posameznika, predstavlja upravičeno dejansko podlago za sklep, da z videonadzorom pridobljeni (in kasneje policiji izročeni) posnetki ne morejo biti predmet predlagane izločitve.
izostanek oškodovanca na glavni obravnavi - ustavitev kazenskega postopka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - preuranjena odločitev
Drži, da je v nadaljevanju manjkala pravočasnost obvestitve prvostopenjskega sodišča o odsotnosti oškodovanca z glavne obravnave dne 17. 2. 2025, vendar je pri presoji pravilnosti in zakonitosti ustavitve kazenskega postopka zoper obdolženega C. C. s sklepom I K 27549/2024 z dne 17. 2. 2025 treba v ozir vzeti dejstvo, da je oškodovani A. A. na prvostopenjsko odločitev takoj reagiral, ob predložitvi ustrezne listinske dokumentacije tudi z dovoljenim pravnim sredstvom, ko si s predmetno pritožbo prizadeva izničiti presumpcijo umika nadaljnjega kazenskega pregona obdolženca, s čimer je še dodatno izrazil voljo in interes po nadaljevanju kazenskega postopka.