• Najdi
  • <<
  • <
  • 5
  • od 50
  • >
  • >>
  • 81.
    VSC Sklep I Kp 87774/2025
    23.12.2025
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSC00091696
    KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201/1-3, 272.
    pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - ponovitvena nevarnost - kaznivo dejanje prepovedanega prehoda čez državno mejo - begosumnost - sorazmernost pripora

    Očitano kaznivo dejanje po tretjem odstavku 308. člena KZ-1 je podano tudi v primeru enkratnega ravnanja, če je bilo dejanje storjeno zaradi pridobitve premoženjske koristi, kar je razlikovalni znak, ki to izvršitveno obliko ločuje od oblik ukvarjanja z nezakonitimi prevozi in inkriminacija v obravnavani izvršitveni obliki ni kolektivna.

  • 82.
    VSK Sklep VII Kp 74134/2024
    19.12.2025
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK00089705
    ZKP člen 87, 87/6, 277, 277/1, 277/3, 437, 437/1. KZ-1 člen 158, 158/1, 158/2.
    vloga, vezana na rok - pravočasnost vloge - zasebna tožba - pravočasnost zasebne tožbe - nepristojno sodišče - nevednost ali očitna pomota vložnika - zavrženje zasebne tožbe - kaznivo dejanje razžalitve
    Določba šestega odstavka 87. člena ZKP se nanaša na primere, ko je vloga, ki je vezana na rok, zaradi nevednosti ali očitne pomote vložnika "izročena" ali "poslana" nepristojnemu sodišču, in torej, ko gre za vlogo, iz katere je na prvi pogled razvidno - očitno, da je poslana na nepristojno sodišče, zato se kvalificirani vložnik na nevednost ne more sklicevati. Določbo šestega odstavka 87. člena ZKP zato v primeru, ko sodišče šele ob presoji pravne pravilnosti obtožnega akta ugotovi, da dejstva in okoliščine, ki so navedene v opisu kaznivega dejanja, ne ustrezajo pravni opredelitvi kaznivega dejanja, ki je navedena v obtožnem aktu, ni mogoče upoštevati kot podlago za presojo pravočasnosti zasebne tožbe.
  • 83.
    VSL Sklep VII Kp 17467/2024
    19.12.2025
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00089956
    ZKP člen 402, 402/5, 436, 436/1.
    preizkus sklepa po uradni dolžnosti - stvarna pristojnost
    Navedeno terja ugotovitev, da je izpodbijani sklep izdala sodnica, ki takšne odločitve, glede na fazo postopka, sploh ne bi smela izdati.
  • 84.
    VSM Sklep IV Kp 50762/2020
    18.12.2025
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00089928
    URS člen 22. ZKP člen 506, 506/3, 506/4.
    postopek za preklic pogojne obsodbe - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe - pooblaščenec oškodovanca - sodelovanje v kazenskem postopku - učinkovita obramba - vročanje sodnih pisanj pooblaščencu - načelo konktradiktornosti - pravica do enakega varstva pravic - kršitev pravice do sodelovanja v postopku - kršitev pravice do enakega varstva pravic
    Ker tudi iz podatkov kazenskega spisa ne izhaja, da bi bil pooblaščeni odvetnik oškodovanega A. A. kadarkoli pravilno vabljen ali obveščen o poteku postopka po 506. členu ZKP, je treba s pritožnikom v pritožbenem poudarku umanjkanja vabila za dne 16. 4. 2025 soglašati ter ugotoviti, da je bila s tem oškodovancu kršena pravica do sodelovanja v kazenskem postopku ob strokovni podpori pooblaščenega odvetnika.
  • 85.
    VSK Sodba II Kp 8150/2024
    18.12.2025
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK00092535
    KZ-1 člen 34, 324/1, 324/1-1, 324/1-3, 324/4.
    kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - priznanje krivde - delo v splošno korist
    Pritožbeno sodišče v celoti sprejema razloge, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje glede izrečene zaporne kazni, ko je odločilo, da je glede na okoliščine primera utemeljeno, da se izrečena zaporna kazen izvrši z delom v splošno korist. Pravilno je upoštevalo, da je obtoženec krivdo za kaznivo dejanje priznal, zato pritožnik nima prav, da obtoženec ni vedel, da v času storitve kaznivega dejanja ni imel veljavnega vozniškega izpita B kategorije. Sodišče prve stopnje je nadalje izhajalo iz teže kaznivega dejanja in stopnje obtoženčeve krivde ter okoliščin na njegovi strani, pri čemer je utemeljeno sledilo namenu kaznovanja ter v celoti upoštevalo načelo sorazmernosti in enakosti pred zakonom glede izreka sankcij.
  • 86.
    VSM Sklep IV Kp 15312/2023
    18.12.2025
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00090003
    ZKP člen 421, 421/1, 422, 422/2.
    nedovoljena zahteva za varstvo zakonitosti - oškodovanka kot tožilka
    Ker je krog upravičencev do vložitve zahteve za varstvo zakonitosti ožji od kroga upravičencev do vložitve pritožbe in oškodovanec kot tožilec pravice do vložitve tega izrednega pravnega sredstva nima, je zato prvostopenjsko sodišče skladno z določbo drugega odstavka 422. člena ZKP ravnalo pravilno, ko je zahtevo oškodovanke kot tožilke A. A. z dne 24. 1. 2025 zavrglo kot nedovoljeno.
  • 87.
    VSM Sklep V Kp 27493/2024
    17.12.2025
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00089765
    ZKP člen 70, 70/1, 83, 83/2.
    predlog za izločitev dokazov - izločitev zapisnikov o zaslišanju - pravni pouk - pravica do zagovornika - odvzem poslovne sposobnosti - skrbništvo - pravica do obrambe
    Kdaj so pri obdolžencu podane okoliščine - fizične ali psihične pomanjkljivosti oziroma druge posebne okoliščine, zaradi katerih se ni zmožen sam uspešno braniti (prvi odstavek 70. člena ZKP), je dejansko vprašanje, ki ga mora sodišče razrešiti v vsakem konkretnem primeru. Prav to je sodišče prve stopnje tudi storilo, ko je ocenjevalo konkretno dejansko sposobnost obdolženca za sodelovanje v postopku in ugotovilo, da je obdolženec razumel naravo postopka in svoja procesna upravičenja.
  • 88.
    VSM Sodba II Kp 83110/2023
    17.12.2025
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00090523
    ZKP člen 100, 100/1, 102, 102/3, 104, 104/1, 105, 105/2. OZ-UPB1 člen 179.
    odločba o premoženjskopravnem zahtevku - premoženjskopravni zahtevek - adhezijski postopek - napotitev na pravdo - določnost premoženjskopravnega zahtevka - nepremoženjska škoda - izvedensko mnenje
    Pooblaščenca oškodovancev namreč v okviru podanih premoženjskopravnih zahtevkov nista niti navajala vseh pravno relevantnih okoliščin za odločitev o temelju in višini uveljavljane denarne odškodnine zaradi nepremoženjske škode iz različnih naslovov in nista predložila dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče odmeriti nepremoženjsko škodo. Pooblaščenec mladoletnega oškodovanca B. B. tako npr. ni navedel izvora duševnih bolečin iz naslova katerih je uveljavljal odškodnino 10.000,00 EUR (npr. zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, skaženosti ipd.), pooblaščenka mladoletne oškodovanke A. A. pa (niti v sedaj obravnavi pritožbi) ni opredelila katera osebnostna pravica oškodovanke naj bi bila kršena z ravnanjem obdolženca, sploh z oziroma na to, da naj bi do kršitve te neznane osebnostne pravice oškodovanke po njenih navedbah ob podaji zahtevka, prišlo celo z dvema kaznivima dejanjema, čeprav je bilo le eno storjeno (glede na opis dejanja) na njeno škodo. Nadalje pa tudi dokazi, izvedeni na glavni obravnavi, niti v delu, kjer so bili zahtevki zadostno opredeljeni, niso dali zadostne podlage za oceno vrste in teže nastale nepremoženjske škode v smislu določbe 179. člena Obligacijskega zakonika (OZ).
  • 89.
    VSL Sodba VI Kp 1950/2024
    15.12.2025
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSL00089628
    KZ-1 člen 41, 308, 308/3, 308/6.
    prepoved prehajanja meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - hudodelska združba - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti - sprememba pravne opredelitve kaznivega dejanja
    V opisu se ne zatrjuje, da je obtoženi tujce pobral na točno dogovorjenem kraju ob točno dogovorjenem času v dogovoru s kakšnim drugim članom hudodelske združbe, temveč je opisano zgolj to, da je obtoženi prevažal 11 tujcev, da je vnaprej organiziran transport tujcev med drugim organizirala tudi oseba po imenu A. ter da je pri tem sodelovalo še več oseb, vendar vloga teh več oseb kot domnevnega tretjega člana hudodelske združbe ni z ničemer konkretizirana, prav tako ne njihova povezava z obtoženim. Zgolj navedba, da je na organizirani poti sodelovalo več oseb, med drugim tudi obtoženi, namreč ne zadošča, saj v takšnem opisu ni konkretizirana organizirana povezava, ki zahteva ustrezno osmišljeno strukturo, to je delitev vlog in v določenem obsegu vnaprejšnje načrtovanje dejavnosti in koordinacijo. Navedenih ni nobenih okoliščin, ki bi opisovale usklajeno ter vnaprej organizirano ravnanje večih oseb.
  • 90.
    VSM Sodba II Kp 33912/2020
    11.12.2025
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00090377
    KZ-1 člen 20, 20/2, 74, 75, 75/1, 75/5, 240, 240/1. ZKP člen 372, 372-5, 386, 387, 394, 394/1.
    kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - sostorilstvo - direktni (obarvan) naklep - odločba o odvzemu premoženjske koristi - delež - privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis) - sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti
    Poslovodja - direktor je dolžan poslovati vestno in pošteno ter zasledovati interese gospodarske družbe, kar pa obdolženka (in obdolženi B. B.) z nakupi v živilskih trgovinah, gostinskih lokalih in plačilih na pošti zagotovo nista.
  • 91.
    VSM Sodba II Kp 83506/2024
    11.12.2025
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSM00090370
    KZ-1 člen 49, 49/2, 300, 300/1.
    odločba o kazenski sankciji - višina izrečene kazni - obteževalne in olajševalne okoliščine - odvisnost od drog - socialne razmere - zdravstveno stanje
    K zanesljivo ugotovljenim olajševalnim okoliščinam pa zagovornik dodatno ne ponudi takšnih, ki bi imele odločilen vpliv na nižjo višino obdolženemu izrečene kazni zapora. V pritožbenem poudarku namreč prezre, da se obdolženi oškodovanim pravosodnim policistom ni opravičil, inkriminiranih pravno nevzdržnih dejanj pa niti ni obžaloval v smislu dejanskega kesanja.
  • 92.
    VSC Sodba II Kp 325/2022
    9.12.2025
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSC00089630
    KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2, 220, 220/1.
    grožnja - poškodovanje tuje stvari - nevarno orodje - zakonski znaki

    Zakonskemu znaku poškodovanja tuje stvari ustreza sprememba na stvari, ki ni zanemarljiva, za lastnika neznatna in ki je ni mogoče odpraviti z neznatnim naporom. Glede na to, da je oškodovanec, čigar izpovedbe v tem delu pritožnik ne izpodbija, moral kupiti drugo stekleno šipo, ni mogoče govoriti o zanemarljivi oziroma neznatni poškodbi. Enako velja za raztrganino ponjave, pri čemer je moč ugotoviti pravno upošteven poseg v substanco stvari.

  • 93.
    VSL Sodba in sklep II Kp 29754/2020
    5.12.2025
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00089906
    ZKP člen 83, 83/2, 149a, 149a/6, 151, 154, 154/3.
    zavrnitev dokaznih predlogov - zaslišanje obremenilne priče - prikriti preiskovalni ukrepi - tajno opazovanje - zakonitost ukrepa - dokazi, pridobljeni s prikritimi preiskovalnimi ukrepi - dopustnost uporabe - kataloško kaznivo dejanje - izločitev dokazov
    Obtoženci se niso imeli možnosti seznaniti z vsemi obremenilnimi pričami, še posebej, ker so izjave neposrednih izvajalcev tajnega opazovanja v obravnavani zadevi odločilne, saj so poročila o tajnem opazovanju bistven dokaz o obstoju odločilnega dejstva, to je identitete storilcev očitanih kaznivih dejanj.

    Ker so obstajale okoliščine, ki so utemeljevale pravno kvalifikacijo hudodelskega združevanja, ni mogoče govoriti o zlorabi policijskih in tožilskih pooblastil.

    Glede na navedeno v skladu z določbo tretjega odstavka 154. člena ZKP ni dopustno dokazov, pridobljenih na podlagi odredbe po 151. členu ZKP, uporabiti v predmetnem postopku za kazniva dejanja po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 in za kazniva dejanja prikrivanja po drugem in prvem odstavku 217. člena KZ-1. Čeprav so bili prisluhi pridobljeni zakonito, se jih v predmetnem postopku za kazniva dejanja po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 in za kazniva dejanja prikrivanja po drugem in prvem odstavku 217. člena KZ-1 ne sme uporabiti. Posledično jih bo potrebno na podlagi določbe drugega odstavka 83. člena ZKP iz spisa izločiti.
  • 94.
    VSL Sklep VII Kp 29653/2023
    4.12.2025
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00089722
    ZKP člen 498, 498/1, 498/2.
    zavrženje ovadbe - odvzem zaseženih predmetov - odvzem predmetov, če ni izrečena obsodilna sodba - pristojnost organa
    Pritožnica pravilno navaja, da je bil postopek zato, ker je sodišče po opravljenih posameznih preiskovalnih dejanjih spis vrnilo tožilstvu, ki je izdalo sklep o zavrženju ovadbe, končan z dejanjem tožilstva in je zato v pristojnosti tožilstva, da izda tovrstni sklep.
  • 95.
    VSM Sklep II Kp 50960/2017
    4.12.2025
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00089854
    ZKP člen 55, 390.
    načelo akuzatornosti - zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba - stranka postopka - aktivna in pasivna legitimacija - pravna oseba - prenehanje obstoja pravne osebe - pravni naslednik

    Od 12. 3. 2021 tako družba A. d.o.o. ne obstaja več in ne more biti stranka (torej tudi ne oškodovanec kot tožilec) v kakršnem koli pravnem postopku. Za pravno osebo, ki je izbrisana iz sodnega registra oziroma je prenehala obstajati, namreč v skladu z določbo 55. člena ZKP nastanejo enake posledice kot po smrti oškodovanca, ki je fizična oseba. Tudi v takem primeru lahko kazenski postopek nadaljujejo oziroma prevzamejo in posledično tudi vložijo pritožbo le pravni nasledniki te izbrisane pravne osebe (če ti obstajajo sodišče prve stopnje ni niti ugotavljalo, četudi bi obstajali pa so imeli 3 mesečni objektivni rok za vstop v kazenski postopek kot oškodovanci in posledično kot oškodovanci kot tožilci), nikakor pa ne neobstoječa pravna oseba in posledično tudi ne pooblaščenec neobstoječe pravne osebe kot v predmetni zadevi.

  • 96.
    VSK Sklep VII Kp 31559/2025
    4.12.2025
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK00089557
    ZKP člen 47, 492, 492/6.
    upravičen državni tožilec - zavrženje obtožnega predloga - krajevna in stvarna pristojnost
    Vprašanje upravičenosti tožilca se nanaša na stvarno pristojnost, oziroma upravičenost vložitve obtožnega akta glede na konkreten procesni položaj, kot ga zakon določa. Dvoma ni, da je za pregon obravnavanega kaznivega dejanja upravičen državni tožilec, katerega krajevna pristojnost se presoja glede na pristojnost sodišča tistega območja, za katero je tožilec postavljen. Vendar je v danem primeru treba upoštevati, da je bil obtožni predlog vložen v postopku za izrek varnostnega ukrepa po določbah XXVIII. poglavja ZKP, ki se je vodil pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani in v katerem je bilo krajevno pristojno Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani. Kot izhaja iz obrazložitve obtožnega predloga, pritožbe in tudi spisa III K 80061/2024, je bil po opravljeni glavni obravnavi predlog za izrek varnostnega ukrepa zavržen v tistem delu, ki se nanaša na sedaj obravnavano kaznivo dejanje, državni tožilec pa je nato na podlagi šestega odstavka 492. člena ZKP zoper obdolženca vložil obtožni predlog.To upravičenje gre torej tožilcu, ki je sodeloval v postopku za izrek varnostnega ukrepa in je v nadaljevanju ocenil, da so podani zakonski pogoji za pregon obdolženca kot prištevnega storilca kaznivega dejanja. Zato gre dejansko za nadaljevanje kazenskega postopka, ki bi se lahko vodil pred istim sodiščem.
  • 97.
    VSL Sklep VII Kp 4510/2022
    4.12.2025
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00089839
    ZKP člen 119, 119/1.
    vročanje sodnih pisanj - nadomestna vročitev - nadomestna vročitev odraslim članom gospodinjstva - mladoletni družinski član
    Tudi skladno s sodno teorijo je potrebno pojem odrasli član gospodinjstva razlagati tako, kot je to določeno v Splošnih pogojih izvajanja univerzalne poštne storitve, torej da gre za osebo, ki je starejša od 15 let, ki je razsodna in živi z naslovnikom v istem gospodinjstvu. Glede družinskih članov ZKP namreč izrecno zahteva le, da so "odrasli", ne pa tudi, da so polnoletni.
  • 98.
    VSC Sklep I Kp 49705/2025
    1.12.2025
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSC00089774
    ZKP člen 39, 39/1, 39/1-6, 201, 377. URS člen 23.
    pripor - ponovitvena nevarnost - očitek pristranskosti sodnika - pravica do izjave - izločitev sodnika
    V predmetni zadevi je bilo treba v postopku odločanja o pritožbi najprej razrešiti očitek kršitve pravice iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS, ki ga pritožnica uveljavlja z že navedenim zatrjevanjem dvoma v nepristranskost okrožnega sodnika A. A., ki je kot dežurni preiskovalni sodnik predhodno zoper obdolženca odredil pripor, nato pa je kot član senata sodeloval pri odločanju o predlogu državnega tožilstva za podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice.

    Pritožbeno sodišče na podlagi opisanih kriterijev ugotavlja, da zagovornica v konkretni zadevi ni uspela ovreči domneve o osebni nepristranskosti sodnika, niti izkazati, da je podan objektivno upravičen dvom v nepristranskost njegovega odločanja o podaljšanju pripora, zato je treba pritožničine trditve o kršitvi določb kazenskega postopka ter 23. člena Ustave RS zavrniti kot neutemeljene. Ob tem, ko je sodnik sprva odredil pripor, sedaj pa je kot eden od članov sicer tričlanskega senata sodeloval pri odločitvi o podaljšanju že odrejenega pripora, ko si predhodno očitno ni ustvaril tako močnih stališč, da jih tekom postopka ne bi mogel spremeniti, v kolikor bi se izkazale za zmotne, ni zaznati niti sence dvoma v njegovo nepristranskost.

    Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da je obdolženčeva ponovitvena nevarnost tako intenzivna in resna, da jo je moč preprečiti le z najstrožjim osebnim omejevalnim ukrepom, torej s priporom in da milejši osebni omejevalni ukrepi ne pridejo v poštev.
  • 99.
    VSM Sklep IV Kp 98389/2024
    27.11.2025
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00089488
    ZKP člen 76, 76/3, 76/4, 270, 270/2, 277, 277/1, 277/1-1, 434, 434/1, 437, 437/1. URS člen 134, 134/2.
    zavrženje subsidiarnega obtožnega akta - nepopolna vloga - preizkus obtožnega akta - formalni preizkus obtožnega akta - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - procesna imuniteta
    Preverjanje konkretizacije zakonskih znakov kaznivega dejanja je del materialnega (vsebinskega) preizkusa obtožnega akta po 437. členu ZKP.
  • 100.
    VSM Sodba II Kp 15390/2021
    27.11.2025
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00089769
    KZ-1 člen 173, 173/1, 173/2, 375. KZ člen 89, 93. ZKP člen 18.
    verodostojnost izpovedbe - mladoletni otrok kot oškodovanec - izrekanje kazenskih sankcij polnoletnemu za kaznivo dejanje, ki ga je storil kot starejši mladoletnik - spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - kazenska sankcija - odprti oddelek - zapor
    Glede posplošeno pritožbeno zatrjevanih nedoslednosti v izpovedbi ml. oškodovanke pritožbeno sodišče na načelni ravni pojasnjuje, da vsebinsko nemerodajna manjša odstopanja ne morejo ključno omajati verodostojnosti bistva izpovedbe. Takšna nihanja so sploh pri ml. oškodovancih, zlasti pri opisovanju travmatičnih dogodkov, pričakovana in psihološko razložljiva, kar je v obravnavani zadevi dodatno potrdil sodni izvedenec dr. B. B., ki je s tehtnim razlogovanjem, da ml. oškodovanka pripoveduje verno, brez tendence po falsifikaciji pripovedi, kakršnemkoli potenciranju, olepševanju, tako da je njeno pričanje verjetno, podprl razumen zaključek, da se ml. oškodovanka ne nagiba k potvarjanju realnosti in da dogodki, ki jih opisuje, najverjetneje niso zgolj plod njene domišljije ali vpliva s strani druge osebe.

    Odločilno je, da je ml. oškodovanka glede ključnih okoliščin - narave dejanja, identitete storilca in poteka inkriminiranega dejanja - ves čas izpovedovala konsistentno, pri čemer je njena izpoved notranje logična in življenjsko prepričljiva, nenazadnje pa tudi ustrezno dokazno podprta.
  • <<
  • <
  • 5
  • od 50
  • >
  • >>