ZKP člen 148, 148/2, 148/4, 215, 215/6, 245, 276, 276/4.
izločitev dokazov - izročitev predmetov - zaseg predmeta - privilegij zoper samoobtožbo - preiskava vozila - pregled vozila - ogled vozila - skriti prostori prevoznih sredstev
Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožnici, da se dejanski stan obravnavane zadeve razlikuje od zadeve, na katero se opira odločitev sodišča prve stopnje in o kateri je Vrhovno sodišče RS odločilo s sodbo I Ips 41786/2016 z dne 26. 11. 2020. V judicirani zadevi je osumljenec, preden mu je bil dan pravni pouk iz četrtega odstavka 148. člena ZKP, na poziv policije sam izročil zanj obremenilne predmete, medtem ko v obravnavani zadevi predmeti niso bili pridobljeni prostovoljno z izročitvijo osumljenca, temveč sta jih policista odkrila in zasegla med izvajanjem pregleda prevoznega sredstva in prtljage po drugem odstavku 148. člena ZKP. Vrhovno sodišče je v citirani sodbi tudi obrazložilo, da je akt izročitve predmeta podoben podajanju izjav ter se domet privilegija zoper samoobtožbo razteza tudi nanj. Kadar obdolženec voljno sodeluje in izroči predmet prostovoljno, mora biti pred tem ustrezno poučen, da takšna izročitev ne temelji na izrabljanju njegove nevednosti. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da v obravnavani zadevi zaseg predmetov ni bil posledica obdolženčeve volje ali ravnanja, zato policista, ki obdolžencu pred zasegom predmetov nista dala pravnega pouka po četrtem odstavku 148. člena ZKP, nista kršila določbe kazenskega postopka niti ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Pravilno je tudi stališče pritožnice, da predal naslona za roko (sprednjih ali zadnjih sedežev) ne predstavlja skritega prostora, za katerega bi policisti potrebovali odredbo za hišno preiskavo v skladu s šestim odstavkom 215. člena ZKP. Vrhovno sodišče se je z razmejitvijo med preiskavo vozila po šestem odstavku 215. člena ZKP, pregledom vozila po drugem odstavku 148. člena ZKP in ogledom vozila po 245. členu ZKP, že ukvarjalo. Povzeti je, da se pri preiskovalnem dejanju ogleda vozila po 245. členu ZKP z neposrednim opazovanjem odkrijejo, opišejo in zavarujejo sledovi in predmeti kaznivega dejanja oziroma se ugotovijo druga za kazenski postopek relevantna dejstva. V primeru, da policija pregleduje notranjost vozila in odpira predale v vozilu, ne gre zgolj za neposredno opazovanje, temveč za pregled vozila na podlagi drugega odstavka 148. člena ZKP, po katerem sme policija v okviru svojih pooblastil, opraviti pregled (s čutili vida, sluha, vonja in otipa) vseh prostorov prevoznega sredstva (in stvari v njem), razen tistih, ki so zaprti, torej skriti oziroma takšni, da je za njihovo pregledovanje potrebno uporabiti posebna tehnična sredstva ali metode (npr. razstavljanje, rezanje, lomljenje itd.). V slednjih primerih ne gre več za pregled, temveč za procesno dejanje preiskave vozila, ki pomeni globlji poseg v zasebnost posameznika in se zato sme opraviti le pod pogoji, ki jih določa zakon (šesti odstavek 215. člena ZKP).
poseg v pravico do zasebnosti - informacijska zasebnost - pričakovanje zasebnosti - nezakoniti dokazi - izločitev dokazov - tehtanje pravic - izvajanje videonadzora - video posnetek kot dokaz
Da je v primerih, ko je dokaz pridobljen s strani zasebnika treba opraviti tehtanje med prizadetima ustavnima pravicama je ustaljena sodna praksa, kot izhaja iz judikatov tako v sodbi VSRS I Ips 18266/2010 iz leta 2014, kot novejših npr. I Ips 26906/2014 z 22. 7. 2021 in tudi iz sodbe I Ips 44415/2010 s 26. 11. 2021.
Kamere so na takšnem mestu, da so vsakomur dobro zaznavne, brez kakršnegakoli truda. Glede na njihovo lokacijo in število ter kraj (vsakomur javno dostopen prostor) je prvostopno sodišče utemeljeno zaključilo, da je vsakdo že z metodo logičnega razmišljanja lahko zaključil, da je površina pod videonadzorom. Ali je na ta način možen tudi sklep, da je pod videonadzorom celotna površina je nepomembno, saj je odločilno, da je tak sklep razumen glede mesta, ki je na posnetkih in fotografijah v spisu.
Pritožniki uveljavljajo tudi kršitev 76. člena ZVOP-1, pri čemer spregledajo, da se ta nanaša na videonadzor v večstanovanjski stavbi. Da je zakonodajalec ta primer posebej uredil je razumljivo, saj videonadzor znotraj večstanovanjske zgradbe posega v ožji krog splošne osebnostne pravice in hkrati pravice do zasebnosti, kot če se izvaja na javnem prostoru. Prav zato je ureditev različna glede snemanja vhodov v posamezna stanovanja (strožja) in vhodov v celotno stavbo (blažja). Ureditev je v skladu s pravilom, da čim manj intimno je področje zasebnega življenja posameznika, tem manjšo pravno varstvo uživa, kadar pride v kolizijo z interesi in pravicami drugih posameznikov.
uboj - umor - poskus - zloraba zaupanja - umor na zahrbten način - pravna opredelitev
Za ugotovitev o storičevi zlorabi zaupanja oškodovanca kot večmesečnega sostanovalca ni treba vzpostaviti dodatnega, v vzpostavitev odnosa zaupanja in varnosti posebej in nadaljnjo usmerjanega zvijačnega ali pretkanega ravnanja storilca. Poleg objektivnega elementa zahrbtnosti, ki se kaže v zabadnju spečega oškodovaca, je subjektivni element izkazan z naklepno zlorabo zaupanja oškodovanca, ki izhaja iz življenjske skupnosti med njima.
Pritožnik namreč pri ponujanju lastnih zaključkov popolnoma spregleda vsebino in dokazno vrednost ostalih dokazov, ki so za obdolženca glede obravnavanih kaznivih dejanj obremenilni in utemeljen sum potrjujejo.
ZKP člen 18, 18/2, 39, 39/2, 39/2-2, 83, 83/1, 128, 128/9, 148, 148/4. URS člen 23.
izločitev dokazov - uradni zaznamek o izjavi osumljenca - psihološka okužba - pravica do nepristranskega sojenja - kopije listin
Neizločitev reprodukcij vsebine izjave osumljenca, preden je bil poučen po četrtem odstavku 148. člena ZKP, iz procesnega gradiva, lahko pomeni obid namena prvega odstavka 83. člena ZKP in vodi v t.i. psihološko okužbo člana razpravljajočega senata.
Pri odločanju o odmeri višine enotne kazni je sodišče prve stopnje ustrezno upoštevalo dejstvo, da mora biti izrečena zaporna kazen večja od vsake posamezne kazni in manjša od njihovega seštevka ter je s tem ravnalo v skladu s 3. točko drugega odstavka 53. člena KZ-1. Pri odmeri kazni pa je pravilno upoštevalo tudi okoliščine po določilu 49. člena KZ-1 glede na skupen pomen vseh dejanj, upoštevajoč pravno vrednoto, ki je bila napadena s kaznivimi dejanji obsojenca iz pravnomočnih sodb. Pri tem je tudi pravilno izpostavilo, da je obsojenec izvrševal zlasti kazniva dejanja zoper premoženje in izrecno navedlo, da je upoštevalo vse obteževalne in olajševalne okoliščine, ki so tudi že bile upoštevane v sodbah, ki so predmet te neprave obnove kazenskega postopka.
odvzem zaseženih predmetov - odvzem predmetov zaradi koristi splošne varnosti ali razloga morale - odvzem predmetov, če ni izrečena obsodilna sodba
Prvi pogoj za odvzem predmetov je, da gre za predmete, kot jih opredeljuje prvi odstavek 73. člena KZ-1, torej da gre za predmete, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za kaznivo dejanje ali so z njim nastali.
nov dokaz v pritožbenem postopku - nedovoljene pritožbene novote - pritožbene novote - kaznivo dejanje nasilja v družini
Določba četrtega odstavka 369. člena ZKP sicer dovoljuje predlaganje novih dokazov v pritožbi, vendar pri tem zahteva razloge, zakaj niso bili predlagani že prej, čemur pa obramba v obravnavani pritožbi ni zadostila.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00069033
KZ-1 člen 3, 77a, 186, 186/1. ZKP člen 501, 502, 502/1, 502b, 502c.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - pridobitev premoženjske koristi - neupravičen promet s prepovedanimi drogami - hudodelska združba - opis kaznivega dejanja - odmera premoženjske koristi - višina premoženjske koristi - prosti preudarek - nevarnost razpolaganja s premoženjem - test sorazmernosti
V skladu z abstraktnim dejanskim stanom tretjega v zvezi s prvim odstavkom člena 186 KZ-1 je sodišče prve stopnje ugotovilo, da pridobitev premoženjske koristi ne predstavlja zakonskega znaka očitanega kaznivega dejanja, da pa je po naravi stvari ključni pogoj obstoja obravnavane hudodelske združbe pridobivanje premoženjske koristi iz naslova preprodaje prepovedane droge, enako ključno pa, glede na pomembno vlogo obtoženca, brata vodje združbe, prejemanje zaslužka za izpolnjene naloge zato, da vztraja kot njen član.
Z opozarjanjem na opis delovanja hudodelske združbe in izvršitvena ravnanja, očitana obtožencu, v aktualni fazi postopka, logičnostjo presoje, da je bistvo obravnavane hudodelske združbe pridobivanje premoženjske koristi iz naslova prometa z mamili, ključni motiv njenih članov pa iz te premoženjske koristi pridobiti določen zaslužek za opravljene naloge, ob čemer se, v nasprotju z zagovornikovim stališčem, utemeljeno sklicuje na določbo člena 77.a KZ-1 kot dopolnitev drugih določb o odvzemu premoženjske koristi, ter poudarkom, da je očitek obtožencu glede njegovega sodelovanja v hudodelski združbi izkazan na stopnji utemeljenega suma, je sodišče prve stopnje zadostilo kriteriju obrazložene sodne odločbe v skladu z zahtevami Ustave Republike Slovenije.
Ključna je ugotovitev, da za ukrep odvzema premoženjske koristi, zato pa tudi ne za ukrep začasnega zavarovanja tega odvzema, ni potrebno razpolagati s podatkom o dejanski višini pridobljene premoženjske koristi na strani obtoženca: sodišče prve stopnje je v primerih, ko bi bilo ugotavljanje premoženjske koristi zvezano z nesorazmernimi težavami ali če bi se zaradi tega postopek preveč zavlekel, pooblaščeno odmeriti znesek po prostem preudarku (člen 501 ZKP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00068417
ZKP člen 314, 314/3, 358, 358-3, 364, 364/7, 364/8, 364/9, 364/10, 371, 371/1, 371/1-11. KZ-1 člen 191, 191/1.
nasprotja v razlogih sodbe - pravno odločilna dejstva - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kaznivo dejanje nasilja v družini - vodenje glavne obravnave - dokaz z zaslišanjem prič
Takšni razlogi, ko torej sodišče prve stopnje na eni strani izpoved oškodovane predstavi kot osamljeno obremenjevanje obdolženega, brez dokazne podprtosti zatrjevanih pravno nevzdržnih ravnanj, a v nadaljevanju obrazložitve vendarle taksativno izpostavi priče, ki so navedbe oškodovane "v delu potrdile", prav tako pa ne ovrže v razmerju do obdolženega obremenilne listinske dokumentacije, pa so v precejšnji meri sami s seboj v nasprotju. Glede na to, da se ti nasprotujoči razlogi nanašajo na odločilna, pravno relevantna dejstva, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00068028
KZ člen 183, 183/3. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - opis kaznivega dejanja - čas storitve kaznivega dejanja - jezikovna razlaga - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe
Besedna zveza "do meseca" lahko namreč pomeni zgolj do prvega dne v mesecu, ne pa tudi še v kasnejših dneh ali morda do konca tega meseca, če to ni izrecno in določno navedeno v opisu kaznivega dejanja. Ker torej sodišče prve stopnje v razlogih sodbe konkretizirano ugotavlja in zaključuje, da je obdolžencu dokazano izvrševanje kaznivega dejanja tudi v mesecu septembru, takšna utemeljitev pa je v nasprotju z očitkom v izreku, da je obdolženec kaznivo dejanje izvršil zgolj v mesecu avgustu in torej ta očitek presega, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00068560
KZ-1 člen 186, 186/1, 211, 211/1, 243, 243/1. ZKP člen 17, 358, 358-1, 371, 371/1, 371/1-11.
zakonski znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - neupravičena proizvodnja prepovedanih drog - neupravičen promet s prepovedanimi drogami - prepovedana droga - konoplja - kaznivo dejanje goljufije - opis kaznivega dejanja - spravljanje v zmoto - goljufiv namen - upniško dolžniško razmerje - ni kaznivo dejanje - kaznivo dejanje ponarejanja denarja - namen spraviti denar v obtok - ni razlogov o pravno pomembnem dejstvu - načelo iskanja resnice
Izvršitvena oblika očitanega kaznivega dejanja "proizvodnja" vključuje izdelovanje in gojenje prepovedane droge v večjem obsegu za nadaljnjo prodajo, saj pomeni produciranje večje količine določene snovi. Vendar je zakonski znak "proizvodnja" izpolnjen celo v primeru, ko se obtožencu očita gojenje relativno majhnega števila rastlin konoplje, če se ugotovi tudi obstoj drugih okoliščin, ki kažejo na to, da predelava konoplje ni bila namenjena samo obtoženčevi lastni uporabi. Mora biti takšno, da se pri njem ustvarjajo presežki, namenjeni širšemu krogu oseb, in ne zgolj obsojenčevi lastni uporabi. Enako velja glede izvršitvene oblike "zaradi prodaje hranil".
Negotovost glede končnega rezultata v zvezi z zakonskim znakom "proizvajal" ne vpliva na njegovo izpolnjenost, saj je inkriminirana sama proizvodnja, torej že postopek pridobivanja prepovedane droge.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00069987
KZ-1 člen 24, 29, 49, 116, 116-1. ZKP člen 265, 265/1, 265/3.
krivda - naklep - psihiatrično izvedensko mnenje - prištevnost storilca - osebnostna ali vedenjska motenost - olajševalne in obteževalne okoliščine
Čeprav je naklep del krivde kot najbolj subjektivnega splošnega elementa kaznivega dejanja, ga v kazenskem postopku še vedno ugotavljamo čisto objektivno, na podlagi dejstev in indicev, iz katerih sodnik ustvari normativno oceno storilčeve krivde v času kaznivega dejanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00068906
KZ-1 člen 158, 158/1. ZJRM-1 člen 6, 6/1. URS člen 31.
kaznivo dejanje razžalitve - nasilno in drzno vedenje - prekršek in kaznivo dejanje - objektivna identiteta - ponovno sojenje o isti stvari - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem)
Pritožbeno sodišče po pregledu zadeve ugotavlja, da je izpodbijana sodba, iz razlogov, ki jih je navedlo že prvostopno sodišče, pravilna in zakonita. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je namreč v obravnavani zadevi podana objektivna identiteta med prekrškom opisanim v plačilnem nalogu, ter kaznivim dejanjem opisanim v zasebni tožbi. In v prekrškovnem postopku je že bilo pravnomočno ugotovljeno, da je obdolženec kot kršitelj, v istih krajevnih in časovnih okoliščinah žalil oškodovanko (z besedami "navadna pizda, prekleto zlo, kaj si bog, nihče te ne mara") in s tem pri oškodovanki povzročil občutek prizadetosti in užaljenosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00067978
KZ-1 člen 257, 257/1, 258, 283, 283/1. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 437, 437/1.
kriva ovadba - opis kaznivega dejanja - nevestno delo v službi - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - zakonski znaki - zloraba uradnega položaja in pravic - zavrženje obtožnega predloga
Iz opisa kaznivega dejanja krive ovadbe, v tenorju obtožnega predloga, mora izhajati vsaj vsebinska oziroma smiselna konkretizacija vseh zakonskih znakov naznanjenega kaznivega dejanja, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti, sicer očitano dejanje krive ovadeb ni kaznivo dejanje.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno poudarilo težo in količino očitane kriminalne dejavnosti, način izvršitve očitanih kaznivih dejanj ter stopnjo ogrožanja pravno zavarovane dobrine in vsled temu tudi utemeljeno zaključilo, da navedeno pretehta nad obdolženčevo pravico do osebne svobode. Pri tem pa milejši ukrep ne bi bil učinkovit, saj kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, ta zahteva voljni element spoštovanja s strani obdolženca, česar pa ob vrnitvi v dosedanje življenjsko okolje ob dejstvih obdolženčeve odvisnosti od prepovedanih drog, povratništva in neobstoju vira preživljanja, od njega ni mogoče pričakovati.
pripor - utemeljen sum - pogoj nujnosti in sorazmernosti - neogibna potrebnost pripora
Teža očitane kriminalne dejavnosti, številčnost in raznovrstnost očitanih kaznivih dejanj, stopnja ogrožanja pravno zavarovane dobrine, obsežna predkaznovanost obtoženca ter njegova vztrajnost in intenzivnost pri izvrševanju očitanih kaznivih dejanj, utemeljujejo zaključek sodišča prve stopnje o sorazmernosti, nujnosti in neogibni potrebnosti pripora.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00068951
KZ-1 člen 158. ZKP člen 52, 52/2.
nasprotna zasebna tožba - opis kaznivega dejanja - vrnjena razžalitev
Sodišče prve stopnje glede na določbo drugega odstavka 52. člena ZKP pravilno ugotavlja, da očitki po nasprotni tožbi, po vsebini ne predstavljajo dejanj, ki bi pomenila vrnjeno razžalitev obdolženih A. A. in B. B., glede na kazniva dejanja, za katere je bila obdolžena po zasebni tožbi spoznana za krive.
kaznivo dejanje posebno hude telesne poškodbe - presoja dejanskega stanja - krivda - malomarnost
Zato očitek, ki izhaja iz izreka napadene sodbe, da se je obdolženi zavedal, da lahko stori očitano mu dejanje, pa je lahkomiselno mislil, da se to ne bo zgodilo, ne vzdrži, kot to pravilno zaključuje tudi sodišče prve stopnje.
izločitev dokazov - odvzem prostosti - pravica do uporabe svojega jezika - pravni pouk osumljencu (Miranda) - pravice tujca, ki ne zna slovenskega jezika - jezik, ki ga obdolženec razume - zapisnik o zasegu predmetov - zaseg in odvzem predmetov - pravica do tolmača - privolitev za preiskavo predmetov
Predmet izločitve po drugem odstavku 83. člena ZKP niso katerekoli listine in dokazi, temveč le tisti, za katere je v zakonu določeno, da se sodna odločba nanje ne sme opirati. Predmet izločitve so torej dokazi in posamezna obvestila, ne pa odločbe državnih organov, kot je to v obravnavani zadevi odločba o odvzemu prostosti in pridržanju. Pritrditi je državni tožilki, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno iz spisa izločilo v točki I izreka izpodbijanega sklepa navedene dokaze (vključno z odločbo o odvzemu prostosti in pridržanju, ki sploh ne more biti predmet izločitve), saj so bili vsi dokumenti obdolženemu A. A. prevedeni v jezik, ki ga je razumel. Obdolženec je bil pred zasegom predmetov ob prisotnosti tolmača D. D., ki je to jasno potrdil, ustrezno poučen v svojem jeziku, zato formalna pomanjkljivost z umanjkanjem navedbe tolmača na samem zapisniku ne more biti razlog za izločitev predmetnega dokaza. Ni mogoče pritrditi razlogom izpodbijanega sklepa, da je šlo zaradi izostanka izjave na pisni privolitvi o tem, da je obdolženi C. C. prejel pravni pouk, za nezakonito pridobljen dokaz, ki bi ga bilo treba iz spisa izločiti, saj je obdolženi C .C. tak pravni pouk pred podajo svoje privolitve nedvomno prejel.