obnova postopka - nova dejstva ali novi dokazi - revizijske novote - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji
Tega, kar toženec navaja v reviziji o stroških adaptacije stanovanja, v pritožbi zoper prvostopni sklep o zavrnitvi predloga za obnovo postopka, sploh ni omenil. Zato gre za revizijsko novoto, ki glede na določbo 3. odst. 385.čl. v zvezi s 400.čl. ZPP, ni dovoljena.
Če je upravni organ z odločbo dovolil poslovanje proste carinske prodajalne, ne more ob istem dejanskem in pravnem stanju odločiti o zaprtju le-te, razen pod pogoji in v postopku, ki ga določa zakon.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - stališče arbitražne komisije (Badinterjeva komisija)
Na drugačno presojo ne more vplivati zatrjevano stališče Arbitražne komisije. Prvič že zato ne, ker stališče te komisije ni pravni vir, in drugič zato, ker se zatrjevana ugotovitev te komisije nanaša na razlago pomena razglasitve neodvisnosti RS za proces razdruževanja bivše SFRJ kot mednarodnopravnega subjekta in s tem na vprašanje mednarodnopravnega nasledstva bivše SFRJ, ne pa na sam postopek osamosvajanja RS. Le del slednjega pa je tudi v tej zadevi sporni prevzem upravljanja z vojaškimi stanovanji od organov bivše JLA.
ZP člen 57.ZUP člen 278, 286.ZVDK člen 12.ZIKS člen 2, 169, 179.
izvršitev varstvenega ukrepa
Če je rok dveh let (absolutno zastaranje) od pravnomočnosti odločbe o prekršku že potekel - tožeči stranki je bila izpodbijana odločba vročena dva dni za tem, ko je ta rok že potekel, ni pomembno, kolikokrat (enkrat ali večkrat) je bilo relativno zastaranje (eno leto od dneva, ko je odločba o prekršku postala pravnomočna) pretrgano ali ustavljeno (57. člen ZP).
Določba 352. čl. ZPP velja sicer tudi za pritožbo zoper sklep o zavrnitvi predloga za obnovo postopka, vendar se morajo nova dejstva in novi dokazi nanašati na obnovitvene razloge, ki jih vsebuje predlog za obnovo postopka. Ni pa mogoče v pritožbi navajati dejstev in dokazov, ki predstavljajo nove obnovitvene razloge, ki niso bili navedeni v predlogu, o katerem se odloča.
Tožnik v upravnem sporu je lahko tisti, ki je v upravnem postopku imel lastnost stranke, na katerega zahtevo se je uvedel postopek, zoper katero je tekel postopek ali ki ima za varstvo svojih pravic in pravnih koristi pravico udeleževati se postopka oz. bi morala biti udeležena v upravnem postopku (49. člen ZUP). S sklicevanjem na uresničevanje političnih ciljev po zakonu o političnih strankah (Ur.l. RS, št. 62/94), statutu in programu politične stranke tožeča stranka uveljavlja svoje dejanske interese pri uresničevanju ciljev politične stranke glede varstva okolja, s sklicevanjem na dolžnost države pri ohranjanju naravnega bogastva in kulturne dediščine ter na potrebnost sprejetja usklajenih splošnih prostorskih izvedbenih aktov pa uveljavlja splošno korist in torej ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali na zakon oprte neposredne koristi (2. in 12. člen ZUS). Dejanskega interesa pa ni mogoče uveljavljati v upravnem postopku niti v upravnem sporu. Svoje politične cilje lahko tožeča stranka uveljavlja pri sprejemanju predpisov in splošnih aktov, ne pa v konkretnem upravnem postopku ali v upravnem sporu, ki se nanaša na drugo osebo.
odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost - odškodnina za nezgodo pri delu
Po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje je predstavljal stroj, na katerem se je ponesrečil delavec tožene stranke P.Č., nevarno stvar. Za tako škodo je v 1. odst. 174. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih določena objektivna odgovornost imetnika stvari, kar je v konkretnem primeru tožena stranka. Nadalje je bilo na podlagi mnenja izvedenca za varstvo pri delu ugotovljeno, da stroj ni imel nobene zaščite. Brez ustreznega zavarovanja stroja delavcu ni bilo omogočeno dovolj varno delo. Ob upoštevanju vseh navedenih okoliščin zaradi same ugotovitve, da je poškodovanec med delovanjem stroja segel v nevarno območje, ni izkazan tak poškodovančev prispevek k nastanku škode, da bi bila podana njegova soodgovornost, ki jo predvideva 3.odst. 177.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih. Kakšno drugo poškodovančevo ravnanje pa v postopku ni bilo ugotovljeno.
pridobitev državljanstva - državljan druge republike - oseba, nevarna za javni red in obrambo države - prosti preudarek - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - kršitev pravil postopka
Tudi v primeru odločanja po prostem preudarku po določbah 3. odst. 40. čl. ZDRS mora upravni organ predhodno ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo ter v obrazložitvi odločbe navesti ugotovljeno dejansko stanje in razloge, ki so bili odločilni za presojo dokazov (4., 7. in 209. člen ZUP). Ne zadostuje pavšalno navajanje dejanskih in pravnih razlogov, zlasti ne v primeru negativne odločbe. Tožena stranka ne navaja nobenega konkretnega tožnikovega ravnanja in tudi ne konkretnih izvedenih in ocenjenih dokazov za sprejeto ugotovitev o tožnikovi nevarnosti za javni red in obrambo države. Iz poslanih zapisnikov v upravnem spisu tudi ni razvidno, da bi bil tožnik predhodno obveščen o zaslišanju prič in da bi mu bila omogočena udeležba v ugotovitvenem postopku (143. člen ZUP), niti ni razvidno, da bi bile priče pravilno zaslišane in opozorjene na resnico po določbah 178. člena ZUP. Zato ni mogoče preizkusiti zaključka tožene stranke, da obstajajo razlogi nevarnosti za javni red in obrambo države.
nezakonita vselitev - podstanovalsko razmerje - pravice podstanovalcev po uveljavitvi SZ
Od sicer nezakonite vselitve poleti 1989. leta do vložitve tožbe dne 11.11.1992 sta zanesljivo potekli več kot dve leti, zaradi česar odločbe o izpraznitvi stanovanja ni več mogoče izdati. S tem v zvezi je sodišče druge stopnje zavzelo tudi pravilno stališče glede dodatne uporabe določbe 149. člena stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91). Če je namreč stanovanje v celoti oddano podstanovalcu, ki v njem stalno prebiva več kot dve leti, se šteje, da ima ta vse pravice, ki bi jih sicer imel imetnik stanovanjske pravice, če ne bi stanovanja v celoti oddal v podnajem. Toženkina nezakonita zasedba celotnega stanovanja je torej zaradi poteka dveh let v vsakem slučaju sanirana.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba poveljstva garnizije po 25.6.1991 - razširitev v sosednje stanovanje
Toženec je po dodelitvi spornega stanovanja to stanovanje funkcionalno povezal s sosednjim stanovanjem, katerega imetnik stanovanjske pravice je že bil. V tej smeri ni mogoče sprejeti očitka o nesmiselnosti sodbenega izreka, ker iz njega ni razvidno, da se je dolžan preseliti nazaj v prejšnje stanovanje. Navedeno sosednje "prejšnje" stanovanje namreč ni bilo predmet te pravde in je omenjeno le zaradi toženčevega ravnanja, ko je zaradi povezave s spornim stanovanjem zazidal njegov vhod in obe stanovanji povezal s prebojem stene. Izpodbijana sodba nalaga tožencu vzpostavitev prejšnjega stanja in preselitev iz spornega stanovanja. V pravna razmerja glede sosednjega stanovanja ne posega.
ZDRS Zakon o jugoslovanskem državljanstvu člen 23.
prenehanje po zakonu
Po 23. členu zakona o jugoslovanskem državljanstvu (Ur.l. SFRJ, št. 38/64) je državljanstvo prenehalo po samem zakonu, zato se je v državljansko knjigo vpisal le datum črtanja. Vsakdo, ki ima pravni interes, lahko dokazuje, da je bilo črtanje nezakonito.
Zakon o državljanstvu FLRJ člen 22.ZUP člen 164, 208.
ugotovitev državljanstva
Odločba o prenehanju državljanstva na podlagi izjave o odreku je javna listina in ni mogoče dokazovati, da ni resnično, kar je v izreku odločeno. Odločba velja vse dotlej, dokler ni na zakonit način odpravljena ali razveljavljena.
dedni dogovor - terjatev v tuji valuti - zamudne obresti
Ker je bil dogovor z dne 12.12.1983, na katerem temelji toženčeva obveznost, sklenjen v tujini v zvezi z zapuščinskim postopkom po tujem državljanu, kjer so bile predmet dedovanja predvsem hranilne vloge v šilingih, ni zakonitih ovir, da dobi tožnica svoj dogovorjeni delež v tuji valuti.
Tožnica pa je za čas zamude, ko je toženec brez utemeljenega razloga zavlačeval z izpolnitvijo svoje obveznosti preko deset let, upravičena do zamudnih obresti po obrestni meri, po kateri so se obrestovale devizne hranilne vloge na vpogled v ATS.
Podstanovalska pogodba, na katero se tožena stranka sklicuje, torej nima pravne veljave in sicer ne glede na to, da se po določbi 76. člena ZSR itak šteje, da podstanovalec, ki ostane v stanovanju po izselitvi imetnika stanovanjske pravice, to stanovanje zaseda nezakonito.
status civilnega invalida vojne - pridobitev statusa CIV
Če je odločba o priznanju "svojstva CIV vojne" pravnomočna, ob reviziji kasnejše odločbe ni mogoče poseči v pravnomočno odločbo, čeprav bi bila nezakonita, saj velja vse dotlej, dokler ni na zakonit način odpravljena, spremenjena ali razveljavljena.
Zgolj običajno poznanstvo med sodnikom in oškodovancem ni okoliščina, ki bi kazala, da v tej zadevi sodnik ne bo opravljal svojih sodniških dolžnosti nepristransko.