stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo - obrazložitev odločbe - reformatio in peius
Glede na gramatikalno razlago določbe drugega odstavka 253. člena ZUP lahko organ odloči le o delu, o katerem je odločil prvostopenjski organ in je s pritožbo izpodbijan. Da pa je v obravnavanem primeru organ druge stopnje določil NUSZ le v obsegu 1516,00 m2, bivše parcele 359/17 k.o. ..., pa sodišče zaradi pomanjkljive obrazložitve, lege tangiranih parcel, ne more preizkusiti oziroma že obseg odločitve (1725,00 m2) kaže, da ni odločil le o delu, o katerem je odločil prvostopenjski organ (1516,00 m2). Nezmožnost preizkusa odločitve pa je bistvena kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 273. člena ZUP.
ZSZ člen 58, 60, 60/2, 60/4, 61, 61-1. ZGO-1 člen 218, 218b.
stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidano stavbno zemljišče - zazidano stavbno zemljišče - dejanska možnost priklopa na komunalno infrastrukturo
Vrhovno sodišče je v sodbi X Ips 214/2013 z dne 27. 2. 2014 (in je temu sledila tudi upravnosodna praksa) pojasnilo, da je odmera nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča upravičena, če ima zemljišče dejansko možnost priklopa oziroma dostopa do javnega komunalnega omrežja in infrastrukture, ne glede na to, ali je bil ta priklop izveden. Tako stališče torej smiselno izenačuje zazidana in nezazidana stavbna zemljišča - za vse je treba presojati, ali imajo možnost dejanske priključitve na javno komunalno omrežje in infrastrukturo.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zazidano stavbno zemljišče - verske ustanove in redi
Določba prvega odstavka 59. člena ZSZ/84 se pri odmeri nadomestila tudi za leto 2022 več ne uporablja, saj je bila po načelu lex posterior derogat legi priori razveljavljena že z začetkom veljave ZGO-1, ki je v drugem odstavku 218. člena kot kasnješi predpis drugače opredelil izjeme od odmere nadomestila kot ZSZ/84 v prvem odstavku 59. člena.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - cerkve in druge verske skupnosti - stavbna zemljišča
ZGO-1 je z novo opredelitvijo stavbnih zemljišč določil tudi izjeme, ki se zaradi vrste dopustne gradnje (objekti gospodarske javne infrastrukture) oziroma zaradi namena njihove uporabe (potrebe zdravstva, socialnega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave) ne štejejo za zazidana ali nezazidana stavbna zemljišča. S tem so bile izjeme, določene v prvem odstavku 59. člena ZSZ/84, po vsebini predrugačene z ureditvijo v ZGO-1, ki v 218. členu iz obveznosti plačila nadomestila (za razliko od ureditve v ZSZ/84) ni izvzela zazidanih stavbnih zemljišč, na katerih se nahajajo stavbe, ki jih verske skupnosti uporabljajo za svojo versko dejavnost.
Določba prvega odstavka 59. člena ZSZ/84 se pri odmeri nadomestila tudi za leto 2022 več ne uporablja, saj je bila po načelu lex posterior derogat legi priori razveljavljena že z začetkom veljave ZGO-1 (s 1. 1. 2003), ki je v drugem odstavku 218. člena kot kasnješi predpis drugače opredelil izjeme od odmere nadomestila kot ZSZ/84 v prvem odstavku 59. člena.
Ker zakonodajalec obdavčitve nepremičnin v Republiki Sloveniji vse od sprejema odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-313/13-86 zakonsko ni uredil drugače, je davčni organ ravnal pravilno, ko je z izpodbijano odločbo nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč tožnici odmeril tudi za leto 2022, v katerem se določba prvega odstavka 59. člena ZSZ/84 pri odmeri nadomestila za stavbna zemljišča, ki jih verske skupnosti uporabljajo za verske namene, ni več uporabljala.
ZSZ člen 58. ZGO-1 člen 218, 218/2, 218/3. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Mestne občine Velenje (2012) člen 3, 4, 4/1, 4/2.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - nezazidano stavbno zemljišče - zazidano stavbno zemljišče - odstranitev objekta
Sodišče pritrjuje tožniku, da tudi odstranitev objekta pomeni gradnjo in posledično, da se je gradnja po gradbenem dovoljenju začela izvrševati z odstranitvijo obstoječega objekta. Ni namreč sporno, da je bil ta odstranjen. Za postopek odmere NUSZ pa ni pomembno, ali je gradnja izvedena po gradbenih predpisih, ki kot gradnjo štejejo tako odstranitev objekta kot novogradnjo, temveč ali se je (na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja) z gradnjo stavbe začelo. V smislu opredelitve stavbnega zemljišča kot zazidanega zemljišča lahko besedna zveza "začetek gradnje stavbe" po mnenju sodišča pomeni le novogradnjo oziroma gradnjo novega objekta, na kar pravilno opozarja tožena stranka. Razlikovanje med zazidanim in nezazidanim zemljiščem namreč temelji prav na tem, ali se na stavbnem zemljišču nahaja stavba ali ne. Če se na zemljišču stavba nahaja, gre za zazidano stavbno zemljišče, sicer pa je nezazidano. Izjema je zemljišče, na katerem se je gradnja stavbe šele začela; tudi to zemljišče se uvršča med zazidana stavbna zemljišča. Zato začetek gradnje stavbe v smislu drugega in tretjega odstavka 218. člena ZGO-1 in 3. ter 4. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Mestne občine Velenje lahko pomeni le začetek novogradnje, ne pa (že) odstranitev objekta (kar se po gradbenih predpisih sicer šteje za gradnjo). Ob upoštevanju predpisov, ki urejajo NUSZ, ima odstranitev objekta za posledico, da tega na zemljišču ni več in gre zato (ob odmeri NUSZ) za nezazidano stavbno zemljišče. Odstranitev prej obstoječega objekta je zato pravno pomembno dejstvo le v toliko, da z njegovo odstranitvijo postane nepremičnina nezazidano stavbno zemljišče. Ali je nepremičnina po odstranitvi objekta (znova) postala zazidano stavbno zemljišče, pa je odvisno od tega, ali so bila izvedena tudi nadaljnja dejanja, usmerjena v gradnjo nove stavbe, torej izvrševanje tistega dela gradbenega dovoljenja, v katerem je tožniku (in A. A.) na zemljišču s parc. št. 000 in 111, obe k.o. Velenje, dovoljena novogradnja enostanovanjske stavbe.
ZDavP-2 člen 403, 404, 405. ZSZ člen 58, 62. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Radlje ob Dravi (2000) člen 7, 7/3, 12.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - javna objava - objava predpisa - kartografsko delo
Odlok o NUSZ je bil objavljen v Medobčinskem uradnem vestniku, njegov kartografski del pa je bil objavljen na spletnih straneh občine. Sodišče zavrača stališče toženke, da takšen način objave kartografskega dela zadosti pogoju po javni objavi. Glede na dejstvo, da je kartografski del sestavni del Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Radlje ob Dravi, mora biti objavljen na način kot je objavljen Odlok, kot tudi izhaja že iz besedila tretjega odstavka Odloka, da so meje območij prikazane na kartah, ki so sestavni del Odloka. S tem je kršena določba drugega odstavka 154. člena Ustave RS, ki določa, da se predpisi lokalnih skupnosti objavijo v uradnem glasilu, ki ga te same določijo.
ZSZ člen 58, 58/1, 61, 62. ZUS-1 člen 2, 2/1, 17, 22, 22/1, 33, 33/1, 33/1-1, 36, 36/1, 36/1-3. ZPP člen 87, 87/3.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera NUSZ - podatki iz uradne evidence - register nepremičnin - opremljenost zemljišč z javno infrastrukturo - električno omrežje - ustavna odločba
Po 61. členu ZSZ/84 nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča določi občina, pri čemer upošteva zlasti tudi opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in možnost priključitve za te objekte in naprave. V prvem odstavku 58. člena ZSZ/84 tudi izrecno predvideva, da se nadomestilo plačuje med drugim na območjih, ki so opremljena z vodovodnim in električnim omrežjem. Občina Mengeš pa je v Odloku o NUSZ (5. člen) določila, da se pri določitvi višine nadomestila upošteva (tudi) električna napeljava, ki se ovrednoti s 45 točkami.
Ker je torej Ustavno sodišče kot materialnopravno podlago za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča do nove zakonske ureditve obdavčitve nepremičnin izrecno dopustilo uporabo ZSZ/84 in (med drugim) na tej podlagi izdane odloke, sodišče meni, da v prehodnem času ne gre za ustavno neskladnost enotno uporabljane zakonske ureditve odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2, 36/1-6, 36/1-7. ZDavP-2 člen 90.
davek od premoženja - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nerazumljiva tožba - zavrženje tožbe - materialna izčrpanost pravnih sredstev - izčrpanost pravnih sredstev - nevložitev pritožbe
Ker je bila pritožba zavržena, se šteje, kot da (sploh) ni bila vložena. To pa pomeni, da o pritožbi ni bilo vsebinsko odločeno, posledično pričujoča tožba v upravnem sporu zaradi vsebinskega neizčrpanja pritožbe ni dopustna (prvi odstavek 6. člena ZUS-1). Sodišče je zato tožbo zoper odločbo FURS z dne 22. 5. 2023 na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
Ker torej pritožba zoper odločbo FURS z dne 18. 9. 2023 ni bila vložena, čeprav je bila mogoča, je sodišče (tudi) tožbo zoper to odločbo na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - točkovanje - zaslišanje stranke - pravica do izjave - manjša površina nepremičnine - podatki iz uradne evidence - register nepremičnin - očitna računska pomota
S tem, ko je upravni organ tožnici dal možnost, da se o mnenju Občine Ajdovščina izjavi, je postopal v skladu z določbami ZUP, ki v 9. členu določa, da je treba dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (zaslišanje stranke), v četrtem odstavku 146. člena pa določa, da pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe. Upravni organ je tako ravnal pravilno in zakonito, saj je tožnici v skladu z določbami ZUP dal pravico do izjave, na tožnici pa je bila nato odločitev, ali bo to možnost izkoristila.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - kataster stavb - javna objava - uradne evidence - občinski odlok
Kartografski del občinskega odloka oz. karte iz tretjega odstavka 7. člena Odloka o ureditvi nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Radlje ob Dravi, na katerih naj bi bile prikazane meje iz prve, druge in tretje točke prvega odstavka Odloka, niso ustrezno niti uradno objavljene in tako ne veljajo. S tem je kršena določba drugega odstavka 154. člena Ustave RS, ki določa, da se predpisi lokalnih skupnosti objavijo v uradnem glasilu, ki ga te same določijo. Že iz navedenega razloga je tožba utemeljena.
Občina mora za odmero NUSZ uporabiti podatke, ki so vpisani v kataster stavb kot katastrski ali registrski podatki v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin in nato uporabiti vrednost točke.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - exceptio illegalis - upravni postopek
Izjema, določena v 1. alineji prvega odstavka 20. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Slovenska Bistrica, ki temelji na razveljavljeni določbi prvega odstavka 59. člena ZSZ/84, nima zakonske podlage, zaradi česar je pri odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ni mogoče upoštevati.
Upravni organi instituta exceptio illegalis v načelu sicer ne morejo uporabiti, vendar pa je treba v primerih očitnih nezakonitosti (za kar gre tudi v obravnavni zadevi, ko se je o neobstoju zakonske podlage za izjemo od plačila nadomestila izreklo že Ustavno sodišče RS) dopustiti, da tudi organ, ki mu zakon daje pristojnost za odločanje v upravni zadevi, sam izjemoma uporabi ta institut.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča
Po veljavnih predpisih (ko ne gre za primere oprostitev na podlagi samega zakona) je o oprostitvi plačila nadomestila mogoče odločiti le z upravno odločbo, izdano s strani pristojnega občinskega upravnega organa v upravnem postopku, ki se uvede na zahtevo zavezanca. Zato se tožnik v postopku odmere nadomestila ne more uspešno sklicevati na pogodbeno zavezo občine, s katero se je župan v imenu občine zavezal, da občina od tožnika, dokler bo ta lastnik zemljišč, ki so bile predmet menjave, ne bo zahtevala nadomestila.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - pravna podlaga - zavezanec za plačilo - neposredni uporabnik zemljišča - oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - lastnik zemljišča - stranka postopka - davčno pravo
Kot je pojasnilo Ustavno sodišče v odločbi U-I-11/16 z dne 17. 9. 2020, NUSZ ni dopustno predpisati mimo pogojev, ki jih v skladu z ZSZ/84 določa lokalna skupnost. To po presoji sodišča dopušča razlago, da je tudi oprostitev plačila NUSZ dopustna le v primerih, določenih s temi predpisi. Občina ima v skladu z določbo 61. člena NUSZ, sicer možnost, da pri določitvi NUSZ vzpostavi merila za oprostitev plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (četrta alineja), vendar pa Občina Ankaran v svojem Odloku oprostitev plačila NUSZ na primer neuporabe stavbnega zemljišča zaradi prepovedi, ki je sprejeta mimo volje uporabnika oziroma lastnika zemljišča, ni predvidela.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - bistvena kršitev določb postopka
Organa se nista opredelila do ugovora tožnika, da za zemljišča, ki se po namenski rabi nahajajo na območju drugih zemljišč (in ne stavbnih zemljišč), ni mogoče odmeriti nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, kar je utemeljil s sklicevanjem na določbe OPN in Pravilnika. Ker izpodbijane odločbe iz tega razloga ni mogoče preizkusiti, je ta obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka.
odmera NUSZ - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidana stavbna zemljišča - zavezanec za plačilo nadomestila
Zavezanec za plačilo nadomestila je lahko le tisti uporabnik, ki nezazidano stavbno zemljišče lahko uporablja v skladu z njegovim namenom. To pa nedvomno niso zakupniki nezazidanih stavbnih zemljišč, ki jih na podlagi sklenjenih zakupnih pogodb lahko uporabljajo le za kmetijske namene. Nelogično in v nasprotju z načelom sorazmernosti bi bilo, če bi bili zakupniki kot neposredni uporabniki zemljišč dolžni plačevati nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča zaradi namena, za katerega zemljišča niti ne smejo uporabljati.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - podatki iz uradne evidence - uporabnik nepremičnine
Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) izrecno določa, da je spremembo v katastru upravičen predlagati zavezanec, med zavezance pa sodi tudi uporabnik nepremičnine. Zato je tožnikov očitek, da ni mogel spreminjati podatkov, na podlagi katerih je bil NUSZ odmerjen, ker ni bilo pravnomočno ugotovljeno, da je lastnik nepremičnine, neutemeljen.
ZGO-1 člen 218, 218/3, 218b, 218b/1, 218b/1-2, 218č. ZUP člen 214, 214/1.
stavbna zemljišča - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pogoji za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - obrazložitev odločbe - neobrazložena odločba - bistvena kršitev določb postopka
Izpodbijana odločba nima obrazložitve, ki bi ustrezala opisanemu zakonskemu standardu. Tožnica je namreč že v upravnem postopku ugovarjala ne le, da se predmetno zemljišče uporablja kot kmetijsko, pač pa tudi, da ni opremljeno s komunalnimi priključki, izpostavila pa je tudi, da gre za območje arheološkega spomenika.
ZSZ člen 58. ZGO-1 člen 218, 218/1, 218/3, 218a, 218a/1.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pogoji za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - stavbna zemljišča - nezazidana stavbna zemljišča - opremljenost stavbnega zemljišča - priključitev na javno infrastrukturo - komunalna opremljenost zemljišča - vodovod - kabelska kanalizacija - dostop do javne ceste - javna komunalna infrastruktura
Po stališču sodne prakse za izpolnitev pogojev iz 218.b člena ZGO-1 ni treba, da so na parceli, ki je predmet odmere NUSZ, dejansko izvedeni priključki na javno komunalno infrastrukturo, temveč zadošča že, da obstaja zgolj možnost priklopa na javno komunalno omrežje. Zlasti bližina zemljišča javnemu infrastrukturnemu omrežju praviloma pomeni, da je priključitev nanj uresničljiva (prim. sodbo Upravnega sodišča II U 65/2012 z dne 10. 4. 2013). Hkrati dejanska možnost priključitve na javno infrastrukturno omrežje ne pomeni, da mora biti za uporabnika zastonj oziroma brez stroškov (prim. sodbo Upravnega sodišča I U 1012/2020 z dne 14. 3. 2023). Na odmero NUSZ tudi ne vpliva (še) nepridobljena pravica do uporabe tujega zemljišča za izvedbo priključka (prim. sodbo Upravnega sodišča I U 872/2021 z dne 4. 5. 2023), razen če bi bil dostop čez tuje parcele nezakonit (prim. sodbo Upravnega sodišča I U 23/2016 z dne 2. 2. 2017).
ZSZ člen 58, 59, 60, 61, 62, 63. ZGO-1 člen 218, 218a, 218b, 218c, 218d.
stavbna zemljišča - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pogoji za odmero nadomestila - pogoji za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - komunalna opremljenost zemljišča - komunalna opremljenost stavbnega zemljišča - pravna podlaga - pravna podlaga za odmero
Ob upoštevanju novejše sodne prakse Upravnega sodišča (prim. sodbi I U 872/2021 z dne 4. 5. 2023 in I U 1012/2020 z dne 14. 3. 2023) tukajšnje sodišče zaključuje, da pravno podlago za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v obravnavni zadevi predstavljajo določbe VI. poglavja ZSZ/84 (to so 58. do 63. člen ZSZ/84), določbe 218. do 218.d člena ZGO-1 ter določbe Odloka, ki je bil sprejet na podlagi 59. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (ZIPRS1718), po katerem se kot uporaba določb VI. poglavja ZSZ/84 ter uporaba določb 218. do 218.d člena ZGO-1 šteje tudi sprejemanje občinskih odlokov v skladu s VI. poglavjem ZSZ/84. Gre za zakonsko določbo, ki je omogočila občinam sprejemanje novih odlokov za odmero NUSZ (prim. sodbi Upravnega sodišča I U 1957/2017 z dne 18. 9. 2018 in II U 185/2016 z dne 27. 12. 2018).
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidano stavbno zemljišče - opremljeno stavbno zemljišče
Tožnica zatrjuje, da taka komunalna oprema za predmetno zemljišče ni zagotovljena. Sodišče ugotavlja, da odločbi upravnih organov o tem ne vsebujeta jasnih dejanskih razlogov. V nobeni od odločb ni navedeno, katera komunalna oprema je za predmetno nezazidano stavbno zemljišče zagotovljena in s katerimi dokazi je to ugotovljeno, čeprav je glede na razlogovanje drugostopenjskega organa očitno, da je bila komunalna opremljenost v smislu zahtev 218.b členu ZGO-1 pri odmeri upoštevana. Po navedenem je dejansko stanje v obrazložitvah odločb obeh stopenj v materialnopravno bistvenih točkah, na katerih odločitev temelji, pomanjkljivo opisano.