Procesno dokazno breme stranki na podlagi 212. člena ZPP omogoča, da izpodbija v postopku dokazane trditve nasprotne stranke, zaradi katerih bi bila sicer zaradi materialnega dokaznega bremena soočena z neuspehom v pravdi.
− ali je možno pobotati terjatev iz sorazmernega dela odpravnine po določbi šestega odstavka 91. člena ZDR-1, čeprav njena višina med strankama še ni bila dogovorjena in sodišče o tem še ni odločilo,
− kdaj je delavec v zamudi z vračilom odpravnine, ki jo je prejel ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, za katero je bila v sodnem postopku ugotovljena njena nezakonitost.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00012848
ZKP člen 372, 372-1.. KZ-1 člen 29, 29/2, 29/4.
kršitev materialnega prava - obstoj kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zoper varnost javnega prometa - vzročna zveza - teorija adekvatne vzročnosti - predvidljiva posledica - protipredpisna vožnja - prekinitev vzročne zveze - neprištevnost storilca - actio libera in causa
Pri kaznivih dejanjih zoper varnost javnega prometa se običajno uporablja teorija adekvatne vzročnosti, po kateri se kot upošteven vzrok za nastanek škode oziroma posledice štejejo tiste okoliščine, ki pri rednem teku stvari pripeljejo do take posledice. Pomembno je, ali je iskati vzrok za nastalo posledico v ravnanju obsojenca. Na podlagi presoje storilčevega ravnanja sodišče napravi sklep, ali je to ravnanje primerno za povzročitev določene posledice, ali je torej posledica normalna, običajna in v skladu z rednim tekom stvari.
Za neprištevnost se zahtevata dva pogoja, biološki in psihološki. Biološki pogoj je trajna ali začasna duševna motnja ali duševna manjrazvitost. Stanje, ko se nekdo spravi v položaj, v katerem ni prišteven zaradi uporabe alkohola, drog ali drugih psihoaktivnih snovi, lahko sodi med začasne duševne motnje.
kupoprodajna pogodba - prodaja ukradenega vozila - zaseg ukradenega vozila - odgovornost za izpolnitev z napako - odgovornost za pravne napake - premičnina - pridobitev lastninske pravice od nelastnika - priposestvovanje - originarna pridobitev lastninske pravice - dopuščena revizija
Dejstvo, da je namen zaščite dobrovernega pridobitelja iz 64. člena SPZ ter dobrovernega posestnika iz 43. člena SPZ v zagotavljanju varstva pravnega prometa, ne pomeni, da je imel zakonodajalec z uzakonitvijo navedenih določb namen poseči v obligacijskopravna razmerja iz naslova odgovornosti za pravne napake na način, da v primeru prodajalčeve originarne pridobitev lastninske pravice na prodani premičnini izključi njegovo odgovornost za pravne napake iz 488. člena OZ. Pravna narava prodajalčeve odgovornosti iz 488. člena OZ je namreč takšna, da je njegova odgovornost podana vselej, ko vzrok za pravno napako izvira iz njegove sfere.
Ker je toženec prodal tožniku vozilo, ki je bilo predmet pravic oziroma pravnih dejstev, ki omejujejo uresničevanje tožnikove lastninske pravice, je imela njegova izpolnitev pogodbe značilnosti izpolnitve s pravno napako.
Dejstvo je, da je v primeru razlitja olja iz razbite steklenice treba tako pospraviti steklo in stvari iz vrečke, kot obrisati stopnice. Kaj od tega bo posameznik storil najprej, je stvar njegove odločitve. V kolikor opravi vse navedeno, eno takoj za drugim, mu (ne glede na vrstni red njegovih dejanj) opustitve dolžne skrbnosti ni mogoče očitati. Kljub temu, da ni sporno, da je oljni madež na stopnicah, prekritih s keramiko, povečal možnost zdrsa, je tako za presojo skrbnosti zavarovanke ključno, da se je namenila tla obrisati takoj po tem, ko je odpravila ostale posledice, ki so zaradi razbite steklenice z oljem nastale. Okoliščina, da je odpravljanje teh posledic trajalo 20 do 30 minut, presoje, da je se brisanja stopnic nameravala lotiti dovolj hitro, ne spremeni.
V skladu s četrtim odstavkom 367b. člena ZPP mora stranka v predlogu med drugim natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravilo, ki naj bi bilo prekršeno. Predlagateljica tega ni storila, saj razen nestrinjanja z odločitvijo sodišč nižje stopnje pravnih vprašanj sploh ni postavila.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - zavrženje predloga
Pristojno sodišče, ki bi lahko predlagalo delegacijo pristojnosti je Okrajno sodišče v Ajdovščini in zato Okrožno sodišče v Novi Gorici ne predstavlja upravičenega predlagatelja.
ZVDZ-UPB1 člen 105, 105/1, 105/4. ZUP-UPB2 člen 222. ZUS-1 člen 28.
liste kandidatov - nedovoljena pritožba
O predlogu liste kandidatov pritožnika in predlagateljev (političnih strank) Volilna komisija že odločila dne 4. 5. 2018 in sicer, da se lista kandidatov zavrne, ker ni bila določena v skladu z ZVDZ. Zoper to odločbo je pritožnik že neuspešno uveljavljal pravno sredstvo pred Vrhovnim sodiščem. Vloga pritožnika o „delnem umiku kandidatov“ je bila tako vložena po sprejeti odločbi Volilne komisije. Zato ne gre za vlogo, o kateri bi bilo mogoče odločiti v postopku pred Volilno komisijo, ki je svoj postopek odločanja o tej predlagani listi kandidatov že zaključila. Pristojnosti za obravnavo tovrstne vloge pa ZVDZ (tudi) po koncu postopka potrjevanja liste kandidatov ne določa. Glede na načelo zakonitosti odločanja volilnih organov bi morala biti taka pristojnost izrecno urejena v ZVDZ ter je ne more nadomestiti procesna ureditev ZUP, kot to zmotno meni pritožnik. Vloga, ki jo je na Volilno komisijo v predmetni zadevi naslovil pritožnik, tako ni vloga, o kateri bi bila Volilna komisija na podlagi ZVDZ pristojna in s tem dolžna odločiti. Ker pristojnost izdaje uradne odločitve o navedeni vlogi s strani Volilne komisije ni določena, nujno in logično sledi, da ni mogla obstajati obveznost odločitve o njej v določenem roku ter da zato tudi ni mogel nastopiti molk organa.
Naknadni umik določenih kandidatov s kandidatne liste s ciljem njenega preoblikovanja izven okvirov postopka ter rokov, ki so z ZVDZ predvideni za potrjevanje kandidatnih list – še posebej, če je bila kandidatna lista predlagatelja že predhodno zavrnjena z odločbo pristojne volilne komisije – po vsebini pomeni zgolj poskus zaobiti določbe ZVDZ, in je kot tak nedopusten.
nepravdni postopek - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - drugostopenjski razveljavitveni sklep - dovoljenost pritožbe - smiselna uporaba ZPP
Iz besedila 357.a člena ZPP izhaja, da je zakonodajalec pritožbo zoper razveljavitveni sklep višjega sodišča vezal na položaj, ko slednje s sklepom razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in ne na položaj, ko razveljavi njegov sklep.
Smiselna uporaba 357.a člena ZPP v nepravdnih postopkih pomeni, da je pritožba zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje, s katerim je razveljavljen sklep sodišča prve stopnje, ki je po svoji naravi ekvivalenten sodbi, izdani v pravdnem postopku, dopustna.
Sklepi, izdani v postopkih odločanja o ukrepih za preprečevanje nasilja po ZPND, so v bistvenem podobni sklepom, izdanim v postopkih odločanja o začasnih odredbah. To pa pomeni, da takšni sklepi nimajo narave sodbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov ekonomičnosti - bivališče pravdne stranke - sprememba bivališča
Delegacija pristojnosti zaradi ekonomičnosti postopka se praviloma izraža v večji učinkovitosti postopka ob nižjih stroških. Vendar je treba pri tem upoštevati, da preselitev stranke v sodnem postopku sama po sebi ne more predstavljati utemeljenega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, ker bi sicer stranka lahko vedno povzročila spremembo pristojnosti s spremembo svojega stalnega prebivališča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS00012985
ZPP člen 286b, 286b/1, 399, 399/1.
dopuščena revizija - avtorske pravice - založniška pogodba - odstop od pogodbe - pravočasnost ugovora - vezanost sodišča na predhodno pravnomočno odločitev - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je skladno s prvim odstavkom 286.b člena Zakona o pravdnem postopku ugovor relativne bistvene procesne kršitve, da je sodišče pri odločanju o zahtevku avtorja za umik vseh izvodov njegovega avtorskega dela iz prodaje, ki temelji na predpostavki o razvezani založniški pogodbi, vezano na predhodno pravnomočno odločitev, s katero je bil zavrnjen ugotovitveni zahtevek založnika, da založniška pogodba ni razvezana, podan pravočasno, če je podan šele v pritožbi zoper odločbo, izdano v tretjem ponovljenem sojenju, po treh letih in pol pravdanja o istem spornem predmetu.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti izpodbijanega dela odškodnine v reviziji - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Toženka je v predlogu navedla vrednosti spornega predmeta v skupnem znesku 36.749,02 EUR kot seštevek tožniku pravnomočno prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo in za premoženjsko škodo zaradi izgube zaslužka ter rente (pri čemer gre za skupno pravno vprašanje (ne)obstoja odškodninske odgovornosti toženkinega zavarovanca za tožniku nastalo škodo). Vendar revizijsko sodišče ugotavlja, da je toženka spregledala, da je tožniku za izgubo zaslužka pravnomočno prisojen neto znesek 15.570,29 EUR povečan za 25% davka, tako da je v resnici znesek odškodnine za izgubo zaslužka 19.462,86 EUR, in če temu znesku prištejemo še pravnomočno prisojeni znesek 19.600,00 EUR za nepremoženjsko škodo in pravnomočno prisojeni znesek 1.578,60 EUR rente, se izkaže, da je prava vrednost spornega predmeta 40.641,46 EUR.
OZ člen 6, 642. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - podjemna pogodba - skrbnost dobrega strokovnjaka - ustrezna trditvena in dokazna podlaga - dokazovanje z izvedencem - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
ZPP člen 72, 72/2, 72/6, 72/7, 73, 73/1, 363, 363/3. ZIZ člen 15.
predlog za izločitev višjih sodnikov - izločitev sodnika višjega sodišča - odločanje o predlogu - nepopolna vloga - zavrženje predloga - pravica do pravnega sredstva
V izpodbijanem sklepu je sodišče pojasnilo, da končne odločbe, zoper katero bi bila dovoljena pritožba, v tem (izvršilnem) postopku ne bo, zaradi česar je dolžnika poučilo o pravici do pritožbe zoper izdani sklep. Pravica do (samostojne) pritožbe zoper sklep je sicer pravilo; drugače je le, kadar zakon za posamezen sklep določa drugače. Ker bi bila v tem postopku dolžniku pravica do pritožbe zoper sklep sploh onemogočena (do situacije, ko bi dolžnik lahko vložil ti. pridržano oziroma nesamostojno pritožbo, namreč sploh ne bo prišlo), je pojasnilo sodišča druge stopnje pravilno in v skladu z ustavnopravnim jamstvom pavice do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS).
Za prepozne, nerazumljive, nepopolne ali nedovoljene zahteve za izločitev šesti odstavek 72. člena ZPP določa, da jih zavrže s sklepom predsednik senata. Čeprav je tudi odločanje o formalnih predpostavkah za vsebinsko obravnavanje tesno povezano z odločanjem o izločitvi, se je zakonodajalec za tako možnost odločil iz razlogov ekonomičnosti postopka, pravilnost odločitve pa prepustil pritožbeni presoji (praviloma skupaj s končno odločbo).
Stranka lahko zahteva izločitev sodnika, ki postopa v zadevi (prvi in tretji odstavek 72. člena ZPP), pri čemer mora navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo (četrti odstavek 72. člena ZPP). Tožnik v zahtevi za izločitev višje sodnice A. A. takih okoliščin ni navedel. Zato je bila njegova zahteva za njeno izločitev pravilno zavržena kot nepopolna in nerazumljiva, ne da bi mu bila prej vrnjena v dopolnitev oziroma popravo, saj se za zahtevo za izločitev določbe 108. člena ZPP ne uporabljajo (peti odstavek 72. člena ZPP).
začasna odredba - ukrep gradbenega inšpektorja - odstranitev prizidka - materialna škoda - neizkazanost težko popravljive škode - ogroženost preživljanja - opravljanje dejavnosti - nepredložitev listinske dokumentacije
Materialna škoda sama po sebi praviloma ne pomeni težko popravljive škode. Ta se namreč lahko iztoži pred pristojnim sodiščem. Lahko pa težko popravljivo škodo predstavlja situacija, ki pomeni ogrožanje preživljanja posameznikov. A navedenega ni mogoče domnevati, niti ne zadošča golo (tožbeno in pritožbeno) zatrjevanje ogroženosti, temveč je treba s stopnjo verjetnosti trditve v tej smeri izkazati.
ZVDZ-UPB1 člen 105, 105/1, 105/4. ZUP-UPB2 člen 222. ZUS-1 člen 28.
lista kandidatov - nedovoljena pritožba
O predlogu liste kandidatov pritožnika in predlagateljev (političnih strank) Volilna komisija že odločila dne 7. 5. 2018 in sicer, da se lista kandidatov zavrne, ker ni bila določena v skladu z ZVDZ. Zoper to odločbo je pritožnik že neuspešno uveljavljal pravno sredstvo pred Vrhovnim sodiščem. Vloga pritožnika o „delnem umiku kandidatov“ je bila tako vložena po sprejeti odločbi Volilne komisije. Zato ne gre za vlogo, o kateri bi bilo mogoče odločiti v postopku pred Volilno komisijo, ki je svoj postopek odločanja o tej predlagani listi kandidatov že zaključila. Pristojnosti za obravnavo tovrstne vloge pa ZVDZ (tudi) po koncu postopka potrjevanja liste kandidatov ne določa. Glede na načelo zakonitosti odločanja volilnih organov bi morala biti taka pristojnost izrecno urejena v ZVDZ ter je ne more nadomestiti procesna ureditev ZUP, kot to zmotno meni pritožnik. Vloga, ki jo je na Volilno komisijo v predmetni zadevi naslovil pritožnik, tako ni vloga, o kateri bi bila Volilna komisija na podlagi ZVDZ pristojna in s tem dolžna odločiti. Ker pristojnost izdaje uradne odločitve o navedeni vlogi s strani Volilne komisije ni določena, nujno in logično sledi, da ni mogla obstajati obveznost odločitve o njej v določenem roku ter da zato tudi ni mogel nastopiti molk organa.
Naknadni umik določenih kandidatov s kandidatne liste s ciljem njenega preoblikovanja izven okvirov postopka ter rokov, ki so z ZVDZ predvideni za potrjevanje kandidatnih list – še posebej, če je bila kandidatna lista predlagatelja že predhodno zavrnjena z odločbo pristojne volilne komisije – po vsebini pomeni zgolj poskus zaobiti določbe ZVDZ, in je kot tak nedopusten.
ZPND člen 19, 21. ZNP člen 34, 111, 111/2. ZPP člen 367, 367/3, 377.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije - nepravdni postopek - preprečevanje nasilja v družini - pravica uporabe stanovanja
Začasno izključno pravico uporabe stanovanja po ZPND ni mogoče enačiti s pravico do uporabe stanovanja po ZSR. Zato izpodbijana pravnomočna odločba sodišča druge stopnje ni odločba, s katero bi bilo odločeno o stanovanjski pravici ali pravici do uporabe stanovanja v pomenu drugega odstavka 111. člena ZNP). Nasprotni udeleženec torej nima dostopa do revizije.