odločba o prekršku - kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška - opis prekrška - odgovornost pravne osebe – temelji odgovornosti pravne osebe
Za presojo odgovornosti pravne osebe ni relevantno zgolj konkretno ravnanje storilca, ki izpolnjuje znake prekrška, pač pa tudi tiste okoliščine, iz katerih izhaja odgovornost pravne osebe - te okoliščine morajo biti v odločbi o prekršku (v zadostni meri) konkretizirane.
invalidnost - definicija poklica in invalidnosti - poklic zavarovanca
ZPIZ-1 upošteva, da so lahko zavarovanci ob nastanku invalidnosti v različnih zaposlitvenih statusih: lahko so zaposleni (na delovnem mestu, na katerem so razporejeni), lahko so brezposelni. Prvim zagotavlja pravice, ki ohranjajo oziroma omogočajo nadaljevanje zaposlitve na delovnem mestu, na katerem so razporejeni, delodajalec (200. člen ZDR). Drugi so iskalci zaposlitve, ki praviloma iščejo zaposlitev v okviru svoje poklicne usposobljenosti. Za te je ocena delazmožnosti z vidika delovnega mesta, na katerem so bili nazadnje razporejeni (in je morda celo specifično za zadnjega delodajalca, tako da brezposelna oseba nima niti teoretičnih možnosti za zaposlitev na enakih delih pri potencialnih drugih delodajalcih), neustrezna.
ZDSS-1 člen 31. ZPIZ-1 člen 275. ZPP člen 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - premoženjski socialni spor - vrednost spornega predmeta - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - vrnitev preplačila – ugotovitvena odločba
Gre za denarni zahtevek iz naslova preveč plačanih zneskov nadomestila. Narave spora ne spremeni dejstvo, da je tožena stranka v skladu z izrecno določbo ZPIZ-1 (tretji odstavek 275. člena) izdala odločbo o ugotovitvi preplačila. Gre le za ugotovitveno odločbo, oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, pa mora vrniti prejeti znesek v skladu z določbami Zakona o obligacijskih razmerjih (prvi odstavek 275. člena ZPIZ-1).
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih
Kršitev 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1 je med drugim podana, če sodba nima razlogov oziroma so razlogi nerazumljivi. Odsotnost oziroma nerazumljivost razlogov se mora nanašati na razloge o odločilnih dejstvih, ne pa na razloge, ki se nanašajo na uporabo prava.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006233
ZP-1 člen 22, 22/3, 22/4, 129a, 129a/2. ZPrCP člen 26. ZVoz člen 2, 2/1-2.
postopek o prekršku - redni sodni postopek - skrajšani postopek - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - izrekanje kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja – voznik začetnik
V vseh primerih, ko je predpisana stranska sankcija prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (ob upoštevanju posebnega položaja voznikov začetnikov), mora o prekršku odločati sodišče v rednem in ne v skrajšanem postopku.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta – zakonska zveza
Pri urejanju razmerij iz pogodbe o zaposlitvi je potrebno v prvi vrsti upoštevati položaj delavca in delodajalca, vključno z njunimi pristojnostmi v tem razmerju. Če gre istočasno za njuno zakonsko zvezo, zaradi le-te urejanje razmerja iz pogodbe o zaposlitvi po pravilih, ki veljajo za delovno razmerje, ne more biti onemogočeno.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI - USTAVNO PRAVO
VS2006210
URS člen 22.
enako varstvo pravic – odstop od enakosti – oviranje javne ceste
Za utemeljitev obstoja kršitve pravice do
enakega varstva pravic je
treba izkazati troje: da o nekem vprašanju že obstaja ustaljena in enotna sodna praksa, da odločitev v izpodbijanem istovrstnem primeru od te prakse odstopa in da je ta odstop arbitraren, torej da sodišče zanj ni navedlo razumnih pravnih argumentov.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006180
ZP-1 člen 155, 155/1-8. ZVCP-1 člen 233, 233/1. URS člen 29, 29-3.
bistvena kršitev določb postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odgovornost lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - dokazni predlog
Določba prvega odstavka 233. člena ZVCP-1 lastniku oziroma imetniku pravice uporabe vozila, s katerim je bil storjen prekršek, nalaga, da predloži razbremenilne dokaze v zvezi z trditvijo, da ni storilec prekrška, sodišče pa mora takemu dokazu ugoditi in dokaz izvesti, vendar le, če obdolženec z ustrezno stopnjo verjetnosti izkaže obstoj in pravno relevantnost dokaza.
bistvena kršitev določb postopka – nerazumljiv izrek - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo - pravice obrambe - pravica do pravnega sredstva - presoja pritožbenih navedb
Smisel pravice do pravnega sredstva je predvsem v učinkoviti obrambi pravnih interesov.
kršitev materialnih določb zakona - odločba o sankciji - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja – veljavno vozniško dovoljenje
Kazenske točke v cestnem prometu se izrečejo le tistim storilcem prekrškov, ki izpolnjujejo pogoj, da imajo v času izreka sankcije veljavno vozniško dovoljenje.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006230
ZKP člen 167, 371, 371/1-11, 372, 372-1. KZ člen 254, 254/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - preiskava - sklep o preiskavi - utemeljen sum - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - zatajitev finančnih obveznosti – zakonski znaki kaznivega dejanja
V fazi odločanja, ali naj se zoper določeno osebo začne preiskava, je treba izhajati iz njenega namena, in sicer, da se med njeno izvedbo zberejo dokazi in podatki, ki so potrebni za odločitev, ali naj se vloži obtožnica ali ustavi postopek.
sprejem ponudbe nove pogodbe - uveljavljanje nove pogodbe o zaposlitvi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo neposrednosti
Potreba po razčiščevanju pravno pomembnih dejstev je odvisna od vsebine tožbenega zahtevka in dejstev, ki so pomembna za pravilno odločitev o zahtevku. Na podlagi tega izhodišča si mora sodišče prizadevati, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški ter onemogočiti zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku (prvi odstavek 11. člena ZPP). Temu ustrezno ZPP opredeljuje tudi pristojnosti predsednika senata pri vodenju glavne obravnave in izvajanja dokazov. Ker je bil tožbeni zahtevek, o katerem je sodišče odločilo s sodbo, že glede na tožbene navedbe očitno neutemeljen, je poleg izvedbe listinskih dokazov sodišče na obravnavi dne 2. 2. 2011 utemeljeno zavrnilo neposredno izvedbo drugih predlaganih dokazov z zaslišanjem strank in prič, ki ne bi mogli privesti do drugačne odločitve.
Sodišče pravilno ugotavlja, da delodajalcu ne more določati vsebine pogodbe o zaposlitvi. Pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi sta delavec in delodajalec svobodna. Delavec lahko mimo sklenjene pogodbe o zaposlitvi pred sodiščem uspešno uveljavlja le pravice, ki so zanj ugodneje urejene v zakonu ali kolektivni pogodbi (30. člen ZDR).
ZP-1 člen 12, 156, 156-3. ZOro-1 člen 81. KZ-1 člen 307, 307/1.
izključitev postopka o prekršku in sankcije - postopek o prekršku - kazenski postopek – hramba orožja
Zgolj dejstvo, da tako prekršek kot kaznivo dejanje izvirata iz istega historičnega dogodka, še ne pomeni, da je bil prekršen prvi odstavek 12. člena ZP-1: vzporeden tek več postopkov je dopusten, če storilec z enim ali več izvršitvenimi dejanji uresniči znake več kaznivih ravnanj, to je kaznivih dejanj in/ali prekrškov.
zastaranje postopka o prekršku - zastaranje pregona – absolutno zastaranje - meje preizkusa odločbe prekrškovnega organa - sodba, s katero se postopek ustavi
Sodišče mora v postopku odločanja o zahtevi za sodno varstvo vselej po uradni dolžnosti preizkusiti, ali je pregon za prekršek zastaral.
ZPP člen 201, 202, 202/1, 377. ZGD-1 člen 580, 580/4.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - revizija stranskega intervenienta - sposobnost biti stranka v postopku - prenehanje pravne osebe zaradi pripojitve - neobstoječa pravna oseba
Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic ali pravnih interesov, četudi z revizijo kot izrednim pravnim sredstvom, mora izkazati pravni interes, na njegov obstoj pa mora Vrhovno sodišče paziti tudi po uradni dolžnosti ves čas postopka. Revident mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi reviziji pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. V tej zadevi pa revident z vidika pravne osebe, ki jo je v reviziji označil za toženo stranko, nima pravnega interesa za vložitev revizije, saj tožena stranka več ne obstaja in z izpodbijano sodbo ne more biti več k ničemur zavezana.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas - ponudba ustrezne zaposlitve - ustrezna zaposlitev
V povezavi tretjega odstavka 88. člena ZDR in 90. člena ZDR je obveznost delodajalca le ponudba ustrezne zaposlitve v skladu z opredelitvijo iz 90. člena ZDR; za delavca, ki ima pogodbo za nedoločen čas, je to lahko le pogodba za nedoločen. Če delodajalec takšnega dela nima, delavcu ni dolžan zagotoviti drugega dela. Lahko mu sicer ponudi tudi neustrezno zaposlitev (torej pogodbo za določen čas), vendar ne kot obveznost, temveč kot možnost, ki jo delavec lahko sprejme ali ne. Dejstvo, da je delodajalec delavcu, ki je bil pri njem zaposlen za nedoločen čas, ne ponudi nove pogodbe za drugo delo za določen čas (npr. nove pogodbe za čas povečanega obsega dela), ne pomeni kršitve navedenih določb in (v skladu s citirano sodno prakso) nima za posledico nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Organizacijske rešitve v zvezi z ekonomsko uspešnostjo poslovanja ostajajo v avtonomni sferi delodajalca. Sodišče ne presoja, ali je sprememba v organizaciji družbe potrebna in smotrna. Preverja lahko le, ali ni morda le navidezna. Zatrjevanje tožnice, da bi bilo mogoče poslovanje tožene stranke racionalizirati tudi z ohranitvijo njenega delovnega mesta (ker bi tožnica lahko ceneje opravljala storitve, ki jih za toženo stranko opravlja računovodski servis), na presojo utemeljenosti poslovnega razloga tako ne more vplivati.
Napačno je prepričanje tožnice, da mora delodajalec možnosti za ohranitev zaposlitve preverjati tudi še po podaji odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Revizijsko sodišče kot pravilno sprejema interpretacijo sodišč druge in prve stopnje, da ta dolžnost delodajalca traja le do podaje same odpovedi, kasneje pa obstaja le kot možnost (brez sankcije nezakonitosti odpovedi).