ZMZPP člen 95, 95/2, 98, 98/1-3, 101, 101/1. ZNP člen 30, 31, 31/3, 33, 33/3.
priznanje tuje sodne odločbe - višina odškodnine - javni red - pridržek javnega reda - pristojnost slovenskega sodišča - ugovor pristojnosti - povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - sodni tolmač - izraelska sodba - ugovor vzajemnosti - overjen prevod tuje sodne odločbe - dokazovanje z neoverjenim prevodom tuje sodne odločbe
Bistvenega pomena je, da je identiteta osebe nesporna. Minimalne razlike pri zapisu osebnega imena sodišče lahko zanemari.
Sodišče lahko v izjemnem primeru, ko se izkaže, da ni sodnega tolmača za določen jezik, kar pomeni, da ni mogoče zagotoviti overjenega prevoda, dopusti dokazovanje z neoverjenim prevodom, če je izkazana strokovnost prevajalca na ravni, ki se zahteva za kandidate za sodne tolmače.
Izraelsko Vrhovno sodišče, ki je pri odločitvi upoštevalo tako okoliščine, ki govorijo v prid pristojnosti slovenskega sodišča, kot okoliščine, ki govorijo v prid pristojnosti izraelskega sodišča in na koncu ocenilo, da je težave toženca zaradi pravdanja v Izraelu mogoče v večji meri prebroditi kot težave tožnika, če bi se postopek vodil v Sloveniji, zlasti upoštevajoč njegovo zdravstveno stanje. Ob takšnih ugotovitvah, ki jih nasprotni udeleženec v pritožbi ne izpodbija, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da pristojnost tujega sodišča ni temeljila izključno na osebni vročitvi tožbe.
V postopku priznanja tuje sodne odločbe se vzajemnost vselej ugotavlja le na načelni ravni. Sodišču prve stopnje, zaradi ugovora, da ni vzajemnosti, ni bilo treba ugotavljati, ali bi v konkretnem primeru – glede na to, da je poteklo več kot pet let od izdaje sodb do vložitve predloga za priznanje – izraelsko sodišče priznanje zavrnilo, ali pa bi ocenilo, da razlogi na strani predlagatelja (bolezen in slabo finančno stanje predlagatelja, ki je prav posledica škodnega dogodka) zamudo opravičujejo. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je ocenilo le, ali so omejitve, ki jih Izrael postavlja v zvezi s priznanjem tujih sodnih odločb, toliko večje od omejitev po slovenski pravni ureditvi, da vzajemnosti ni.
Pridržek javnega reda je podan le, kadar bi bili učinki priznanja tuje sodne odločbe v nasprotju s temeljnimi načeli pravne in družbene ureditve Republike Slovenije. V teoriji se poudarja, da mora biti zavrnitev priznanja tuje sodne odločbe zaradi nasprotovanja javnemu redu skrajni ukrep, ki ga država lahko uporabi le, če bi priznanje povzročilo učinke, ki so zanjo povsem nesprejemljivi. Uradni preizkus ni pokazal nobenih postopkovnih in materialnopravnih razlogov, ki bi narekovali uporabo pridržka javnega reda.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS0016119
ZPP člen 367a, 367a/1.
predlog za dopustitev revizije – pogodba o bančnem depozitu – varčevalci Ljubljanske banke iz BIH - pristojnost slovenskega sodišča – uporaba slovenskega prava – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – protispisnost – pasivna legitimacija – dokazovanje – hranilna knjižica kot dokaz – kopija dokaza v hrvaškem jeziku – spremenjene okoliščine – podružnica – odgovornost matične družbe – ne ultra alterum tantum - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
V premoženjskem sporu z nedenarnim zahtevkom se vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presoja po razmerju med tistim njegovim delom, ki je sporen v revizijskem postopku in tožbenim zahtevkom, torej v deležu, izraženem v ulomku ali odstotkih od ocenjene vrednosti spornega predmeta.
ZMZPP člen 20, 48, 53, 56. OZ člen 299, 376. ZOR člen 133, 436, 1040. UZITUL člen 19, 22b. ZPP člen 371, 378.
pogodba o bančnem depozitu – varčevalci Ljubljanske banke – varčevalci iz BIH – pristojnost slovenskega sodišča – uporaba slovenskega prava – zastaranje – zahteva za izplačilo bančnega depozita – poziv za izpolnitev obveznosti – pasivna legitimacija – spremenjene okoliščine – podružnica – razlastitev – odgovornost matične družbe – ne ultra alterum tantum
Presoja nižjih sodišč, da je podana pristojnost slovenskega sodišča in da se za odločanje v tej zadevi uporabi slovensko pravo, je pravilna in utemeljena v določilih 20., 48., 53. in 56. člena ZMZPP.
Ravnanje tožnika v letu 1993 nima značilnosti zahteve za izpolnitev oziroma opomina, ki je enostranska pravnoposlovna izjava (izrecna ali konkludentna) volje, s katero upnik dolžnika pozove, naj opravi izpolnitev, in ki mora biti izražena nedvoumno.
Ne gre za nasledstveno vprašanje.
Revizijsko sodišče ne vidi razlogov, zakaj naj bi na civilno pravno razmerje vplivalo zatrjevano (neposredno uporabljivo) načelo mednarodnega bančnega prava branch compensating deposit principle. V tem delu gre za sklicevanje na obstoj spremenjenih okoliščin iz 133. člena ZOR, ki jih toženka lahko uveljavlja le z zahtevkom za razvezo ali pravično spremembo pogodbe oziroma z ustrezno nasprotno tožbo, česar ni storila. Navedena stališča veljajo tudi za sicer pravilne razloge nižjih sodišč, da obveznost toženke do tožnika ni prenehala z ukinitvijo podružnice oziroma z ustanovitvijo nove banke brez soglasja toženke (z razlastitvijo s strani tretje osebe) in da ni prišlo do prevzema dolga, saj tožnik ni podal soglasja po 436. členu ZOR.
Prevzem obveznosti pred dokončno sanacijo podružnice in dopustitev podružnici, da lahko samostojno porablja dinarska sredstva, ki jih je za deponirane devize prejela od NBJ, sta le poslovni odločitvi toženke, ki nikakor ne moreta vplivati na njeno razmerje do posameznega varčevalca.
Vsota zahtevanih, zapadlih in neplačanih zamudnih obresti od 28. 12. 2006 (vložitev tožbe) do 22. 5. 2007, ko je bil z uveljavitvijo novele OZ-A črtan 376. člen OZ, ki je vseboval pravilo ne ultra alterum tantum, ni dosegla vtoževane glavnice.
priznanje tuje sodne odločbe – javni red – odškodninski spor – odločitev o povrnitvi škode delavcu
Odločitev o odškodninski odgovornosti delodajalca (nasprotnega udeleženca) za škodo, ki je predlagatelju nastala zaradi ravnanja delavca nasprotnega udeleženca, v temeljne principe slovenskega pravnega reda ne posega. Ravno nasprotno - določbe o odgovornosti delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi, vsebuje tudi slovensko obligacijsko pravo (glej 147. člen OZ).
Haška konvencija o civilnem postopku (1954) člen 1, 1/1, 1/3, 1/4, 6, 6/1, 6/2. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah z dne 6. 2. 1996 člen 3, 4, 4/1, 4/2, 37. ZPP člen 135, 135/1.
vročanje v tujino – Haaška konvencija o civilnem postopku – vročanje sodnih pisanj - neposredno vročanje po pošti – bilateralna pogodba o pravni pomoči med Slovenijo in Makedonijo
Glede na določbo prvega stavka drugega odstavka 6. člena HKCP iz bilateralne pogodbe o pravni pomoči z Republiko Makedonijo konkludentno izhaja, da sta Republika Slovenija in Republika Makedonija izključili možnost neposrednega vročanja pisanj po pošti. Določba drugega stavka drugega odstavka 6. člena HKCP se nanaša zgolj na primer neposrednega vročanja po 3. točki prvega odstavka 6. člena HKCP, zato za primer neposrednega vročanja po pošti (1. točka prvega odstavka 6. člena HKCP) ne pride v poštev.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – ARBITRAŽNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015966
ZPP člen 339, 339/2-8. ZArbit člen 42.
priznanje tuje arbitražne odločbe – pravica do izjave v postopku – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker se sodišče ni izreklo o navedbah nasprotnega udeleženca v odgovoru na predlog za priznanje tuje arbitražne odločbe, je kršilo njegovo pravico do izjave.
ZMZPP člen 20, 48, 49. ZOR člen 133, 401, 1040. UZITUL člen 19, 22 b. ZPP člen 107, 107/3, 226, 226/2, 339, 339/1, 339/2-8.
pogodba o bančnem depozitu – hrvaški varčevalci – pristojnost slovenskega sodišča – uporaba slovenskega prava – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – protispisnost - pasivna legitimacija – dokazovanje – hranilna knjižica kot dokaz – kopija dokaza v hrvaškem jeziku – spremenjene okoliščine – podružnica – odgovornost matične družbe – ne ultra alterum tantum – dopuščena revizija
V sporu ne gre za nasledstveno vprašanje.
Prva toženka v zvezi s predložitvijo kopij hranilne knjižice v hrvaškem jeziku ne pojasni obstoja bistvene kršitve iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Tudi revizijsko sodišče ne vidi okoliščin, iz katerih bi lahko izhajalo, da sta zatrjevani kršitvi tretjega odstavka 107. člena in drugega odstavka 226. člena ZPP vplivali na zakonitost in pravilnost izdanih sodb.
Revizijsko sodišče ne vidi razlogov, zakaj naj bi na civilnopravno razmerje vplivalo zatrjevano (neposredno uporabljivo) načelo mednarodnega bančnega prava branch compensating deposit principle. V tem delu gre za sklicevanje na obstoj spremenjenih okoliščin iz 133. člena ZOR, ki bi jih tretja toženka lahko uveljavila le z zahtevkom za razvezo ali pravično spremembo pogodbe oziroma z ustrezno nasprotno tožbo, česar ni storila.
Prevzem obveznosti pred dokončno sanacijo podružnice in dopustitev podružnici, da lahko samostojno porablja dinarska sredstva, ki jih je za deponirane devize prejela o NBJ, sta le poslovni odločitvi tretje toženke, ki nikakor ne moreta vplivali na njeno razmerje do posameznega varčevalca.
Nižji sodišči nista imeli zadostne trditvene in dejanske podlage za omejitev teka obresti in je odločitev o zavrnitvi ugovora v tej smeri pravilna.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS0015853
ZPP člen 367a, 367a/1. ABGB paragraf 1490.
dopuščena revizija - posojilna pogodba – zastaranje anuitet - obročno odplačevanje posojila – razmerje z mednarodnim elementom – uporaba tujega prava – avstrijsko pravo
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da sta se pravdni stranki dogovorili za odplačevanje posojila v anuitetah in je zato terjatev tožeče stranke delno zastarala?
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba Bruselj I) člen 34. ZMZPP člen 101.
Pri presoji, ali je bilo tožencu res onemogočeno sodelovanje v postopku, sodišče v državi, v kateri se zahteva razglasitev izvršljivosti, ni vezano na formalna pravila o vročanju. Sodišče je dolžno glede na okoliščine konkretnega primera oceniti le, ali je toženec bil pravočasno seznanjen z začetkom postopka tako, da je imel možnost pripraviti obrambo. Pri tej oceni je najpomembnejše iskanje pravičnega ravnotežja med varovanjem pravice obrambe na eni strani ter preprečevanjem slabovernega izogibanja postopku na drugi strani. V primeru, ko pa se je toženec seznanil z sodbo in jo je imel možnost izpodbijati, pa te možnosti ni izkoristil, ugovora, da ni bil seznanjen z začetkom postopka, nima več.
Uredba Sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29. 9. 2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah člen 19, 19/2.
dopuščena revizija - vročanje sodnih pisanj v tujini - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe
V predlogu zastavlja pravni vprašanji, glede katerih zatrjuje neobstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča: (1) ali je slovensko sodišče pristojno za odločanje v sporu med pravdnima strankama in (2) ali so podani pogoji za izdajo zamudne sodbe. Drugo pravno vprašanje predlagateljica opira na stališče, da sodišče izdaje zamudne sodbe ne bi smelo opreti na drugi odstavek 19. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29. maja 2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah, upoštevaje okoliščino, da od italijanskega organa za sprejem ni prejelo potrdila o prejemu pisanja za vročitev.
Uredbe sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba Bruselj I) člen 5, 23.
uredba Bruselj I – pristojnost slovenskega sodišča - prorogacija pristojnosti – dogovor o pristojnosti – prorogacijska klavzula – splošni pogoji poslovanja – kraj izpolnitve
Namen relativno strogih pogojev obličnosti je v varovanju pravne varnosti, v zagotovitvi, da stranke soglašajo z vsebino prorogacijskega sporazuma. Poleg tega iz ustaljene sodne prakse Sodišča EU izhaja, da so nacionalna sodišča pri obravnavi teh pogojev striktno vezana na avtonomno razlago določbe 23. člena Uredbe Bruselj I.
Vrhovno sodišče glede uporabe 23. člena Uredbe Bruselj I opozarja, da je z njo na sodišča prevaljena prvenstvena dolžnost ugotavljanja obstoja soglasja med strankami o vsebini prorogacijskega dogovora, ki mora biti torej jasno oziroma čim bolj določno izkazano.
V zvezi s presojo veljavnosti dogovora o pristojnosti po točki (a) prvega odstavka 23. člena Uredbe Bruselj I je pomembna ustaljena sodna praksa Sodišča EU, iz katere izhaja, da je pogoj pisnosti prorogacijskega sporazuma izpolnjen le, če je stranka v pogodbi izrecno opozorjena na inkorporacijo prorogacijske klavzule v Splošnih pogojih poslovanja.
Ker tožena stranka ni zatrjevala ustaljenega poslovnega odnosa med pravdnima strankama, na podlagi katerega bi bila tožeča stranka že (predhodno) seznanjena z vsebino spornih Splošnih pogojev poslovanja, sporni dogovor o pristojnosti ni veljaven niti na podlagi točki (b) prvega odstavka 23. člena Uredbe Bruselj I.
Tožena stranka ni uspela dokazati, da je bil sporni dogovor o pristojnosti sklenjen v običajni obliki, skladni z mednarodnimi trgovskimi običaji, na podlagi katerih bi bila tožeča stranka dolžna vedeti za način izbire pristojnosti in posledično za vsebino prorogacijske klavzule. Sicer pa je tudi v okviru mednarodnega trgovinskega poslovanja potrebno nuditi ustrezno varstvo šibkejšemu gospodarskemu subjektu, ki praviloma pristane na že vnaprej oblikovane splošne pogoje poslovanja, če tovrstna praksa očitno vodi v spregled prorogacijske klavzule.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS4002162
ZMZPP člen 58, 62. ZS člen 103. ZIL-1. ZPP člrn 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - mednarodna pristojnost – mednarodna znamka – imetništvo znamke – prijava znamke – spor o pravici intelektualne lastnine
Revizija je dopuščena o pravnih vprašanjih:
ali se 62. člen ZMZPP uporabi zgolj, kadar gre za spore v zvezi s prijavo in veljavnostjo izumov in znakov razlikovanja, če je bila prijava vložena v Republiki Sloveniji, ali pa se njegova uporaba razteza tudi na spore v zvezi z znaki razlikovanja (glede imetništva znakov razlikovanja, odškodnine, neuporabe ipd.) in na primere, ko je bila prijava fizično vložena izven RS, vendar pa se za znak razlikovanja uporabljajo določbe Zakona o industrijski lastnini (ZIL-1) in je izenačen z nacionalno registriranimi znaki razlikovanja;
ali je lahko po 58. členu ZMZPP podana pristojnost sodišča RS v sporu med dvema tujima osebama, če je predmet spora imetništvo znamk, veljavnih na območju RS, in ali znamka, ki je veljavna na območju RS, predstavlja predmet na ozemlju RS; in
ali je (obravnavani) spor, ki se nanaša na imetništvo pravice iz znaka razlikovanja, spor o pravici intelektualne lastnine, za katerega je po 103. členu ZS izključno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
priznanje tuje sodne odločbe - pravno nasledstvo – subjektivna identiteta – javni red – učinek procesnih dejanj – sklep o dedovanju – vesoljno nasledstvo – prehod terjatve na dediče – priznanje dajatev
Podana je subjektivna identiteta med nasprotno udeleženko in Ljubljansko banko Osnovno banko – Ekspozitura Otoka, ki ji je bila naložena izpolnitev obveznosti v sodbi, katere priznanje se predlaga. Ljubljanska banka Osnovna banka je bila nekaj časa samostojna pravna oseba, v relevantnem spornem obdobju pa ne več.
Procesno dejanje, ki ga je v zadevi P 1512/91 pred sarajevskim sodiščem opravila Ljubljanska banka Osnovna banka – Ekspozitura Otoka (odgovor na tožbo), učinkuje tudi v razmerju do nasprotne udeleženke, zato ugovor iz 96. člena ZMZPP ni utemeljen. Ne drži namreč, da gre za dve samostojni pravni osebi, temveč je bila Ljubljanska banka, Glavna filiala Sarajevo – Ekspozitura Otoka, del Ljubljanske banke d. d.
Ni odločilno, da iz sklepa o dedovanju ni razvidno, da je predmet dedovanja tudi sporna terjatev. Glede na dejstvo, da je tudi v pravu Bosne in Hercegovine uveljavljeno načelo tako imenovanega vesoljnega nasledstva in upoštevaje, da je sklep o dedovanju deklaratorna sodna odločba, Vrhovno sodišče ugotavlja, da je prehod terjatve z zapustnika na zakonitega dediča – predlagatelja izkazan na dovolj kvalificiran način.
predlog za dopustitev revizije – pogoji za dopustitev revizije - pristojnost slovenskega sodišča – plačilo kredita - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen ZPP, je Vrhovno sodišče predlog tožeče stranke za dopustitev revizije zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS0015612
ZPP člen 70, 70-5, 339, 339/2-2, 354, 354/1, 365, 365-3. ZMZPP člen 108, 108/3, 111. ZNP člen 37.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – izločitev sodnika sodišča druge stopnje - izločitveni razlog
Podan je po uradni dolžnosti upošteven pritožbeni razlog (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in s 111. členom ZMZPP) bistvene kršitve določb postopka iz 2. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je pri izdaji izpodbijanega sklepa senata okrožnega sodišča sodelovala kot predsednica senata sodnica, ki je kot sodnica posameznica odločila v isti zadevi o predlogu za potrditev izvršljivosti tuje sodne odločbe (tretji odstavek 108. člena ZMZPP) in ki bi torej morala biti izločena pri odločanju o pravnem sredstvu zoper sklep, ki ga je izdala (izločitveni razlog po 5. točki 70. člena ZPP).
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS4002086
ZOR člen 176, 177, 178, 178/4, 939, 939/1. ZMZPP člen 20, 30, 30/1. ASVG paragraf 23, 23/1, 332, 332/1. EFZG paragraf 10, 10/1. KHVG paragraf 26.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - nesreča, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - regres zavarovalnice - povrnitev stroškov zdravljenja - zdravstveno zavarovanje - subrogacija - solidarna objektivna odgovornost obratovalcev - direktna tožba - spor z mednarodnim elementom - avtrijsko pravo
Pravnega položaja zavarovalnice, ki je izplačala odškodnino, do tistega, ki je za škodo odgovoren, ne urejajo določbe o nepogodbeni odškodninski odgovornosti pač pa (splošne, za posamezne vrste zavarovanja pa lahko tudi specialne) določbe o zavarovalni pogodbi, ki dajejo zavarovalnici pravico, da po izplačilu škode na podlagi premoženjskega zavarovanja vstopi v pravni položaj oškodovanca (svojega zavarovanca) na podlagi subrogacije (zakonite cesije). Subrogacijo zavarovalnice za povrnitev stroškov zdravstvenih in z njimi povezanih storitev, stroškov oskrbe z zdravili in medicinsko-tehničnimi pripomočki v primeru poškodbe, pa posebej ureja ZZVZZ. Zdravstvena zavarovalnica, ki je poškodovancem krila izdatke v zvezi z zdravljenjem, lahko glede teh izdatkov proti drugi zavarovalnici uveljavlja pravice, ki bi jih proti njej oziroma njenemu zavarovancu (imetniku oziroma vozniku drugega vozila) imeli poškodovanci. Četrti odstavek 178. člena ZOR določa, da za škodo, ki jo (pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila) pretrpijo drugi, odgovarjata imetnika motornih vozil solidarno. „Drugi“ v smislu navedene zakonske določbe so vsi, razen imetnikov (upravljalcev) v nesreči udeleženih premikajočih se motornih vozil, četudi so krivi samo nekateri.
priznanje tuje sodne odločbe – pravno nasledstvo - identiteta med nasprotnim udeležencem in nosilcem obveznosti v postopku pred tujim sodiščem – prehod obveznosti
Okoliščino, da je obveznost prešla na nasprotnega udeleženca (osebo, ki v tuji sodni odločbi ni označena kot dolžnik), bi lahko predlagatelj dokazal na načine, določene v 24. členu ZIZ. Moral bi torej določno označiti javno ali po zakonu overjeno listino (izpisek iz sodnega registra, sklep o ustanovitvi nasprotne udeleženke, akt o preoblikovanju zavarovalne skupnosti v delniško družbo in podobno), s katero lahko dokaže, da je bila obveznost prevzeta ali je na drug način prešla na nasprotnega udeleženca. Kadar to ni mogoče, se prehod obveznosti dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku.
priznanje tuje sodne odločbe – sodba ukrajinskega sodišča – določitev preživnine v odstotku plače – javni red
Določitev preživnine v odstotkih od plače preživninskega zavezanca in z omejitvijo minimalne preživnine na podlagi tujega predpisa, s katerim je določen znesek zajamčene preživnine za otroka, ni v nasprotju z javnim redom v Republiki Sloveniji v smislu določbe 100. člena ZMZPP.
Ni vsak kogenten predpis del javnega reda, ampak je to le tisti, katerega kršitev bi ogrozila integriteto domače pravne ureditve, mednarodno običajno pravo, temeljna moralna načela ter vitalni gospodarski in politični interes države. Drugačen način določanja preživnine (katere višina se bo v konkretnem postopku ugotavljala v okviru nadaljnjega izvršilnega postopka) v temeljne principe slovenskega pravnega reda, ki obravnava tematiko določanja preživnin za otroke, ne posega. Ravno nasprotno, eno temeljnih pravnih načel v Sloveniji je varstvo otrok, zato vse, kar služi zadovoljitvi tega načela, ne more biti v nasprotju z javnim redom v smislu ZMZPP.
Glede na določbo 21. člena Pogodbe med RS in RH o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah bi bil v zvezi s pristojnostjo upošteven le ugovor, da je podana izključna pristojnost slovenskega sodišča, česar pa nasprotni udeleženki niti ne zatrjujeta.
Revizija se dopusti o vprašanju ali se uporabi določba c) točke prvega odstavka 48. člena Enotnih pravilih za pogodbo o mednarodnem železniškem prevozu blaga (CIM – dodatek B h konvenciji) tudi za obravnavani zahtevek prevoznika zoper pošiljatelja vagonske pošiljke.