skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - obstoj izvenzakonske skupnosti - uveljavljanje nadpolovičnega deleža - poslovni delež v družbi - ugovor
Po drugem odstavku 51. člena ZZZDR je premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske (in zunajzakonske) zveze, njuno skupno premoženje. V konkretnem primeru je bilo posojilo vrnjeno z delom prvega toženca v času trajanja zunajzakonske zveze, torej iz skupnega premoženja. Zato denarni vložek v družbo ni predstavljal posebnega premoženja prvega toženca, temveč skupno premoženje prvega toženca in tožnice.
Za uveljavljanje nadpolovičnega deleža na skupnem premoženju po sodni praksi Vrhovnega sodišča ni treba vložiti nasprotne tožbe, temveč zadostuje že ugovor.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - delitev skupnega premoženja - izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost - delež na skupnem premoženju - denarna sredstva na bančnem računu - premičnina - vlaganja v tujo nepremičnino - povračilo vlaganj - redna vzdrževalna dela - investicijska vlaganja - davek na dodano vrednost (DDV) - etažna lastnina - skupna lastnina - pasivna legitimacija - dokazna ocena - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - ustavna vloga Vrhovnega sodišča - vloge strank v postopku z revizijo - odgovor na odgovor na revizijo - dovoljenost revizije - nedenarni tožbeni zahtevek - drugačna dejanska in pravna podlaga - delni uspeh v pravdi
V premoženjskih sporih z nedenarnim zahtevkom se vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe načeloma presoja po razmerju med tožbenim zahtevkom in tistim njegovim delom, ki je (še) sporen v revizijskem postopku. Kadar pa delnega uspeha stranke v postopku ni mogoče odstotkovno opredeliti, se v tožbi navedena vrednost spornega predmeta šteje za nedeljivo celoto in je zato tudi za presojo dovoljenosti neposredne revizije odločilna vrednost, ki je navedena v tožbi.
Predmet delitve skupnega premoženja je lahko le premoženje, ki obstaja v času prenehanja zveze oziroma zunajzakonske skupnosti, ne pa tudi premoženje, ki je bilo v zakonski zvezi oziroma zunajzakonski skupnosti potrošeno, če sta skupno premoženje (denarna sredstva na računu) partnerja porabila skupaj oziroma eden od njiju s soglasjem drugega.
Pri povračilu investicijskih vlaganj o dodajanju vrednosti blagu ali storitvi ni mogoče govoriti, ker sploh ne gre za potrošnjo. Končni potrošnik je dosežen že z opravljeno investicijo, vrednost investicije pa s potekom časa dejansko izgublja svojo vrednost (amortizacija). Sklepanje o upravičenosti do davka na dodano vrednost (DDV) je zato že po naravi stvari zgrešeno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Okoliščina, da je tožena stranka kot vpisničarka zaposlena na sodišču, pred katerim je v teku konkretna pravdna zadeva, pomeni tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.
kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje oviranja pravosodnih in drugih državnih organov - zakonski znaki kaznivega dejanja - navidezni stek
Pri storitvi kaznivega dejanja po prvem odstavku 286. člena KZ-1 torej ne gre le za vplivanje na uradne osebe (nedovoljeno vplivanje nanje je inkriminirano v drugem odstavku 286. člena KZ-1), temveč v prvi vrsti za nedovoljeno vplivanje na osebe, od katerih se v predkazenskem postopku zbirajo podatki oziroma obvestila.
OZ člen 40, 50. ZZZDR člen 52, 52/1, 52/2. ZN člen 47.
skupno premoženje zakoncev - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - sporazum o delitvi skupnega premoženja - ničnost sporazuma - zahtevek za ugotovitev ničnosti pravnega posla - oblika notarskega zapisa - predhodno vprašanje - ničnost - izpodbojnost - nedopusten nagib - nagib - navidezen pravni posel - prikrajšanje dediča
Pravni posel, ki ga sklene eden od zakoncev v nasprotju z določilom 52. člena ZZZDR, torej brez soglasja drugega zakonca, je izpodbojen in ne ničen. Za uporabo sankcije ničnosti po 40. členu OZ se zahteva obstoj posebnih okoliščin, zaradi katerih bi se ohranitev posla v veljavi upirala občutku pravičnosti ter kršila temeljna načela, na katerih temelji pravni red. Gre za primere, pri katerih je bil odločilen nagib (conditio sine qua non) zakonca pri sklenitvi posla zasledovanje nedopustnih, zavržnih ciljev. Posel mora biti tako sklenjen z namenom oškodovati zakonca in ga prikrajšati v njegovem deležu na skupnem premoženju
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - objektivna pogojenost višine odškodnine - višina odškodnine - izsiljevanje prednosti v križišču - vožnja brez vozniškega dovoljenja - ravnanje oškodovanca - prispevek oškodovanca k nastanku škode - vzorčna zveza - načelo zaupanja v cestnem prometu - stroški za tujo pomoč - tuja pomoč v času zdravljenja - tuja pomoč v času bivanja v zdravstveni ustanovi - urna postavka - stroški doplačila za enoposteljno sobo - stroški prevoza - zakonske zamudne obresti
Tako po teži kršitve predpisov o varnosti cestnega prometa kot po odločilnosti zavarovančevega ravnanja za nastanek škode, je tožnikov prispevek, ki je zgolj v tem, da je v trenutku, ko se je moral odločati instinktivno in tako rekoč v delcih sekunde, zavoljo neizkušenosti (ki je imela svoj vzrok tudi v dejstvu, da ni imel vozniškega dovoljenja) v hipu, ko ni bilo nobenega časa za razmislek, izbral neustrezen način reševanja, neprimerljivo manjši od zavarovančevega in zagotovo ne večji od 10%.
Na načelo zaupanja v cestnem prometu se lahko sklicuje tožnik, ki je v križišču vozil naravnost - in ne povzročitelj nesreče, ki je z grobo kršitvijo temeljnega pravila o varnosti prometa z zavijanjem v levo (z izsiljanjem prednosti) tožniku zaprl pot.
Tožnik ni upravičen do povračila premoženjske škode iz naslova tuje pomoči za čas bivanja v bolnišnici in zdravilišču.
Bivanje v enoposteljni sobi v času rehabilitacijskega zdravljenja v zdravilišču v današnjih socialnih razmerah ne pomeni nadstandarda, do katerega oškodovanec ne bi bil upravičen, ampak pričakovan minimalen bivanjski standard. Če bi si moral tožnik hotelsko sobo deliti še z drugimi osebami, bi sodišče to okoliščino moralo upoštevati pri odmeri odškodnine za pretrpljene telesne bolečine, in sicer kot nevšečnost v zvezi z zdravljenjem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00024557
ZPP člen 319, 319/2, 350, 350/2. OZ člen 92. ZZK-1 člen 149, 149/1-2.
posojilna pogodba - ničnost pravnega posla - notarski zapis - ničnost notarskega zapisa - nujno sosporništvo - izbrisna tožba - ne bis in idem - subjektivna in objektivna identiteta tožbenega zahtevka - učinek pravnomočnosti
Pri presoji, ali gre za pravnomočno razsojeno stvar, mora sodišče oceniti, ali obstojita objektivna in subjektivna identiteta tožbenega zahtevka. V konkretnem primeru o objektivni identiteti ni dvoma, saj sta v obeh zadevah enaka tako tožbena predloga kot tudi dejanski podlagi obeh zahtevkov: uveljavlja se ničnost notarskega zapisa o zavarovanju toženki danega posojila zaradi njegove navideznosti, ravnanje tožencev pa je v nasprotju s prisilnimi predpisi in moralnimi načeli; zaradi ničnosti zavezovalnega posla se nadalje uveljavlja izbrisna tožba. Razlika med obema zahtevkoma je v subjektivnem pogledu: v pravnomočno končani zadevi je bilo odločeno po tožbi toženke zoper toženca, torej med pogodbenima strankama, v tej zadevi pa tožnika (kot tretja) tožita obe pogodbeni stranki. Temeljno pravilo v pravdnem postopku sicer je, da sodba učinkuje med strankama tega postopka. Le stranki postopka sta vezani na pravnomočno sodbo in ne moreta začeti nove pravde o isti stvari. Vendar pa je razvoj ureditve sodnega varstva civilnopravnih pravic pokazal, da so nujni primeri, ko pravnomočnost sodbe učinkuje tudi proti tretjim osebam (extra partes ali tudi erga omnes).
Nična pogodba je neveljavna že od samega začetka. Ničnost učinkuje sama po sebi, brez kakršnegakoli akta in upoštevati jo je treba po uradni dolžnosti. Na ničnost se lahko sklicuje vsak, ki bo od ugotovitve ničnosti imel kakšno korist. Sklicevanje na ničnost torej ni pridržano samo strankam pogodbe, saj ugotovitev ničnosti učinkuje erga omnes. Zato s procesnega vidika med strankama pogodbe pravnomočna ugotovitev, da je pogodba nična, neposredno učinkuje tudi na položaj tretjih oseb; učinek je podoben kot pri sodbah v statusnih sporih.
Navedeno velja le za del zahtevka, ki se tiče ničnosti med tožencema sklenjenega pravnega posla, ne pa tudi za zahtevek iz izbrisne tožbe. Odločitev o tem zahtevku nima erga omnes učinkov, zato v razmerju do tožnikov o v tej pravdi uveljavljenem zahtevku iz izbrisne tožbe ni pravnomočno odločeno. Šele z ugoditvijo njunemu zahtevku iz izbrisne tožbe bosta tožnika pridobila možnost oziroma pravico, da sama v zemljiškoknjižnem postopku dosežeta izbris hipoteke in neposredne izvršljivosti notarskega zapisa na nepremičninah, katerih (so)lastnika sta.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - odvzem poslovne sposobnosti - bivanje udeleženca v socialno varstvenem zavodu
Zdravstveno stanje nasprotne udeleženke in njeno bivanje v SVZ Hrastovec narekujeta ugoditev predlogu. Očitno je, da se bo postopek pred Okrajnim sodiščem v Lenartu izvedel lažje, hitreje in z manjšimi stroški.
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno presodili, da ima tožnik pravico do odgovora. Tožnik namreč ne zatrjuje prizadetosti lastne pravice ali interesa, pač pa zahteva objavo odgovora v javnem interesu. Javni interes je namreč tisti kriterij, ki posameznika upravičuje do posega v svobodo tiska. Njegovo vsebino ugotavlja in presoja sodišče ob upoštevanju okoliščin vsakokratnega primera in tehtanju obeh konkurenčnih si pravic, na eni strani svobode izražanja po prvem odstavku 39. člena Ustave RS (ki je širši pojem za svobodo govora, tiska in vseh drugih oblik izražanja misli) in na drugi strani pravice odgovora po 40. členu Ustave RS.
Kot javni interes je treba v obravnavanem primeru upoštevati predvsem interes madžarske manjšine, da je informirana o delovanju Zavoda za kulturo madžarske narodnosti kot krovne organizacije na področju kulturnih dejavnosti na narodnostnem območju madžarske manjšine in izpolnjevanju njegovih temeljnih nalog.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča v drugih postopkih
Očitkov na račun dosedanjega ravnanja sodišča v drugih postopkih ni mogoče subsumirati pod pravni standard "drugi tehtni razlogi" iz 67. člena ZPP
ZPP člen 86, 86/3, 367, 367/2, 367a, 367b, 367b/4, 367č.
predlog za dopustitev revizije - zapuščinski postopek - nedovoljen predlog - postulacijska sposobnost - laičen predlog - prepozen predlog - zavrženje predloga
Predlagatelj je predlog vložil sam in ker po zakonu nima te pravice spričo pomanjkanja postulacijske sposobnosti, je njegov predlog nedovoljen.
Dodatna razloga, ki prav tako utemeljujeta zavrženje predlagateljevega predloga pa sta: (1.) da zakon v zapuščinskih postopkih revizije ne določa, zato je tudi ni mogoče dopustiti, ter (2.) da predlog ni bil vložen v tridesetih dneh po vročitvi pravnomočnega sklepa sodišča druge stopnje.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - dohodnina - nagradna igra - drugi dohodek - davek od dohodkov fizičnih oseb
Pridobitev igralnega promocijskega lističa (kot dobitek v nagradni igri) za fizične osebe, ki ga dobijo, pomeni dohodek (čeprav v negotovinski obliki), in sicer v vrednosti, ki je na lističu navedena. Fizični osebi se s tem, ko je ta v nagradni igri dobila promocijski listič (dobitek), omogočila igranje v vrednosti, ki je bila navedena na lističu, pri tem pa ni pomembno, da listič ni bil zamenljiv za denar, da ga ni bilo mogoče uporabiti v drugi igralnici, da z njim ni bilo mogoče igrati na vseh igralnih avtomatih. S tem je bila namreč dana fizični osebi določena ugodnost v vrednosti (znesku) na lističu in čeprav v trenutku prejema lističa od revidentke na fizično osebo ni prišlo do na zunaj zaznavnega prenosa premoženja, je do tega dejansko prišlo, saj se je revidentkino premoženje zmanjšalo za znesek, v katerem je bilo fizični osebi omogočeno igranje in ga fizična oseba ni plačala, je pa za ta znesek igrala na določenih igralnih avtomatih. Prav tako za odločitev ni pravno pomembno ali je fizična oseba pri tej igri (ki ji je bila omogočena zaradi prejema dobitka (promocijskega lističa) zadela (večji) znesek ali "jack pot", saj za obdavčitev ni pomembno, kaj prejemnik dobitka naredi z njim (konkretno ali ga uporabi in kako uspešen je pri tem). Pomembno je, da mu je bil ta dobitek – promocijski listič (v vrednosti, ki je bila na njem navedena), dan na razpolago.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS00020952
ZNP člen 7. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 38, 43, 45, 45/1, 45/1-a, 45/1-b, 51.
razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe - spustitev v postopek - evropski plačilni nalog - ugovor zoper evropski plačilni nalog - vročitev tožbe - vročitev zamudne sodbe - pravilnost vročitve - pravica do obrambe - praksa SEU - pridržek javnega reda - predlog za zavrnitev izvršitve tuje sodne odločbe - pisnost postopka - zahteva za izvedbo naroka
V primeru, ko je bila tožba pravilno vročena, se ne presoja več, ali je bila tožencu pravilno vročena tudi zamudna sodba. Izjema po b) točki se namreč ne more uporabiti, ker je bila tožencu vročena tožba v postopku. Šele če ta predpostavka ne bi bila izpolnjena, bi bila potrebna nadaljnja presoja, ali je bila predlagatelju zamudna sodba (ustrezno) vročena in mu je to omogočalo, da bi že v državi izvora uveljavljal pravna sredstva.
Odločitev o tem, ali bo sodišče v postopku odločanja o ugovoru izvedlo narok, bo odvisna od tega, ali bo odločitev o zavrnitvi priznanja odvisna od spornih dejstev ali izključno od presoje pravnih vprašanj.
ZPP člen 41, 367, 367/2, 367/3, 367/4, 367/5, 377.
predlog za dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega revizijski prag 40.000,00 EUR, je revizija dovoljena že po samem zakonu in je Vrhovno sodišče ne more dopustiti.
V konkretnem primeru gre za subjektivno in objektivno kumulacijo zahtevkov. Tožnica je namreč s tožbo zoper tri tožence (ki niso nujni enotni sosporniki) uveljavljala več nedenarnih zahtevkov - vrnitev v posest, odstranitev objektov in prepoved nadaljnjih posegov v več različnih nepremičnin. V tožbi je navedla eno (nediferencirano) vrednost spornega predmeta. Pri nediferencirano navedeni vrednosti spornega predmeta se ne ve, v katerem delu, na katero nepremičnino in na katerega toženca se navedena vrednost nanaša, tako da je položaj enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ne bi bila navedena.
bistvena kršitev določb postopka - kazenska ovadba - privilegij zoper samoobtožbo - zaslišanje osumljenca - pravni pouk - poučitev po 4.odst. 148.čl. zkp - procesnopravno relevantna dejstva - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev - grožnja, sila ali zvijača državnega organa ali predstavnika oblasti
V obravnavani zadevi ni šlo za situacijo, v kateri bi obsojenca ščitil privilegij zoper samoobtožbo, zato ga policisti ob podaji ovadbe niso bili dolžni poučiti v skladu s četrtim odstavkom 148. člena ZKP. Obsojenec je na zapisnik podal ovadbo. Slednja pa že po naravi stvari ni rezultat dela organov odkrivanja kaznivih dejanj, ampak je obvestilo pristojnemu državnemu organu (147. člen ZKP), da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Kot takšna je z vidika povprečno razumnega človeka plod ovaditeljeve svobodne odločitve, da bo državne organe seznanil z določeno informacijo.
Glede očitkov zahtev, da naj bi državni tožilec in policija obsojencu B. K. obljubljala milejšo kazensko sankcijo v zameno za potrditev vsebine (samo)ovadbe, je potrebno pojasniti, da takšne obljube, kolikor bi se izkazalo, da so bile dejansko dane, vsakega obdolženca postavljajo pred določeno izbiro, saj se mora pri tem odločati ne zgolj o tem ali bo molčal, ampak tudi o tem, kakšno prednost mu prinaša morebitno izpovedovanje. S tem se pri obdolžencu zmanjšuje možnost pasivnosti in hkrati subtilno pritiska, da se odloči izpovedovati, ker se mu obeta določena nagrada. Navedeno pa v obravnavani zadevi velja še v bistveno večji meri, saj je bila obsojencu v času trajanja zaslišanja odvzeta prostost.
revizija - razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje - dokazovanje - priznanje dejstev - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do sodelovanja v postopku
Z neupravičeno zavrnitvijo dokaznega predloga sta sodišči nižjih stopenj kršili tožničino pravico do sodelovanja v postopku, kar pomeni absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP
ZPP člen 286B, 286b/1, 298, 298/1, 371, 371/1. ZZZDR člen 51, 51/1.
neupravičeno razpolaganje s skupnim premoženjem - posebno premoženje - revizija - izpodbijanje dokazne ocene v revizijskem postopku - standard obrazloženosti odločbe revizijskega sodišča - konkretizacija revizijskega očitka - procesno vodstvo glavne obravnave - zaslišanje strank - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Kadar so očitki o procesnih kršitvah le skonstruirani, njihov končni cilj pa je zgolj napad na dokazno oceno, in so tudi sicer očitno neutemeljeni ter je stranka nanje že dobila odgovor, se Vrhovno sodišče z njimi (ponovno) ne ukvarja.
Zatrjevanje, da je bila tožnica zaradi bolezni med zaslišanjem postavljena v neenakopraven položaj, ker ob postavljanju vprašanj in skakanju v besedo s strani toženca, ni bila sposobna konsistentnega odgovarjanja, lahko pomeni le relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, ki jo je skladno s prvim odstavkom 286.b člena ZPP treba uveljavljati takoj, ko je to mogoče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča - ponovni predlog - res iudicata - ne bis in idem - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za delegacijo pristojnosti
Tožnica je vložila ponoven predlog za delegacijo pristojnosti iz bistveno enakih razlogov, o katerih je Vrhovno sodišče že odločilo; zato o tem ni bilo mogoče znova odločati in je bilo treba tožničin predlog zavreči
kršitev kazenskega zakona - sostorilstvo - način storitve kaznivega dejanja - hudodelska združba - opis kaznivega dejanja - neupravičen promet s prepovedanimi drogami
Za presojo, ali je obsojenec deloval kot član hudodelske združbe oziroma sostorilec, ni pomembno le njegovo ravnanje v povezavi s soobsojencem, ampak njegovo celotno ravnanje, ki je v izreku sodbe opisano kot promet s prepovedanimi drogami ter hramba mamila z namenom prodaje. Opisana sta objektivni in subjektivni element sostorilstva iz zakonskega besedila.