dohodnina - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - ocena davčne osnove
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da bi moral davčni organ za izdajo izpodbijane odločbe uporabiti posebne določbe o odmeri davka, t.j. določbe od 68. do 69. člen ZDavP-2, in ugotoviti predmet obdavčitve s cenitvijo ter na tej podlagi odmeriti davek. V obravnavnem primeru gre namreč za drugačno procesno situacijo, saj je prvostopenjski organ potem, ko je ugotovil, da so izpolnjeni pogoji po 89. členu ZDavP-2, uporabil izredno pravno sredstvo (obnovo davčnega postopka) kot pravno podlago za izdajo izpodbijane odločbe, t.j. za odmero dohodnine v obnovljenem postopku. Davčni organ se je za odmero davka s cenitvijo lahko odloči le v primeru, če je mogoče na strani zavezanca za davek ugotovitvi kršitve, ki narekujejo ukrep iz 68. člena ZDavP-2. Ne gre torej za prosto izbiro davčnega organa.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - stranka v postopku - pravni interes
Tožnica, ki je bila upravičena do brezplačne pravne pomoči, v tožbi izključno navaja ugovore, ki se nanašajo na navedeni postopek, ki je bil končan s sodno poravnavo. Ti ugovori pa niso relevantni za sam obračun stroškov odvetnici kot izvajalki brezplačne pravne pomoči, kar pa je predmet izpodbijanega sklepa.
davčna izvršba - nepopolna tožbe - poziv k odpravi pomanjkljivosti - zavrženje tožbe
Ker je sodišče ob predhodnem preizkusu tožbe ugotovilo, da je tožba nepopolna in nerazumljiva, je tožnika seznanilo z vsebino relevantnih določb ZUS-1 in ga pozvalo, da odpravi pomanjkljivosti tožbe tako, da jasno in skladno z določbami ZUS-1 navede prvostopenjski upravni akt, ki ga izpodbija s tožbo v tem upravnem sporu in da izpodbijani akt predloži sodišču. Tožnik se je v danem roku na poziv sodišča sicer odzval, vendar pa v vlogi kot izpodbijani (prvostopenjski) akt navaja in (ponovno) predloži odločbo DT 499-31-64/2015-2 z dne 15. 5. 2015, torej odločbo Ministrstva za finance o zavrnitvi pritožbe, ki skladno z določbami ZUS-1 ni predmet presoje v upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - tožnik kot subsidiarni tožilec - očitno nerazumna zadeva
Organ za BPP je v predmetni zadevi odločil na podlagi določbe prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP, ki ju je tudi pravilno uporabil. Pri presoji upravičenosti dodelitve BPP je kot pogoj potrebno upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je potrebno upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oz., da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh (vsebinski pogoj), poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj.
Naloga davčnega organa je presoditi poslovne dogodke po njihovi vsebini in skladno z davčno zakonodajo, pri čemer davčni organ ni vezan na formalno opredelitev poslovnega dogodka. Pri vrednotenju pravno - poslovnih ravnanj davčnih zavezancev je potrebno izhajati iz drugega odstavka 5. člena ZDavP-2, ki določa, da se predmet obdavčitve in okoliščine ter dejstva, ki so bistvena za obdavčenje, vrednotijo po svoji gospodarski (ekonomski) vsebini. Gospodarska (ekonomska) vsebina dogodkov je lahko zakrita bodisi s sklepanjem navideznih poslov (74. člen ZDavP-2), bodisi s sklepanjem pravnih poslov, ki pomenijo izogibanje ali zlorabo drugih predpisov. Takšni posli se pri obdavčitvi ne upoštevajo.
poslovne knjige - vodenje poslovnih knjig - odsvojitev naložb
Razlogi, zaradi katerih tožnik ni izpolnil svoje zakonske obveznosti iz 10. člena ZDavP-2 (da predloži davčnemu organu resnične, pravilne in popolne podatke) in obveznost iz 31. člena ZDavP-2 (da vodi poslovne knjige in evidence), za izpodbijano odločitev pravno niso pomembni.
ZUOPP člen 23. Pravilnik o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami člen 5, 6, 9, 13, 14, 15, 20, 21.
otrok s posebnimi potrebami - usmeritev v prilagojen izobraževalni program - koristi otroka
Sodišče je zadevo presojalo s stališča „največje koristi za otroka“. Ustava RS v drugem odstavku 52. člena določa, da imajo otroci z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju, pravico do izobraževanja in usposabljanja za dejavno življenje v družbi. Tudi Konvencija OZN o otrokovih pravicah zavezuje RS, da zagotovi učinkovit dostop do izobraževanja in usposabljanja otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Zahtevo po posebnem varstvu otrok pa je potrebno razlagati v povezavi z načelom „največje koristi otroka“, po katerem je temelj varstva otroka njegova korist, ki zahteva, da se pri vseh dejavnostih v zvezi z otroci, ki jih vodi država ali zasebne ustanove za socialno varstvo, sodišče, upravni organi ali zakonodajna telesa, otrokove koristi glavno vodilo. Glede na vsa pridobljena poročila, strokovna mnenja oz. izvide strokovnjakov iz različnih področij, glede na mnenje komisije prve in druge stopnje ter ob upoštevanju vseh objektivnih okoliščin tega primera, je odločitev prvostopenjskega organa o vključitvi A.A. v CJL, pravilna in zakonita. A.A. bo z usmeritvijo v prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom, glede na njene posebne potrebe oz. motnje, v okviru CJL dana možnost, da bolje razvije svoje sposobnosti.
prispevki za zdravstveno zavarovanje - akontacija dohodnine - oprostitev plačila akontacije dohodnine - uslužbenec mednarodne organizacije
Pri odmeri prispevka na podlagi 55.a člena ZZVZZ morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, to je, 1. da se plačilo, prejeto iz zadevnega pravnega razmerja, na podlagi zakona, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek in 2. da zadevni dohodek ni oproščen plačila dohodnine. Pri tem pa prezre oziroma ne upošteva pravilno, da gre pri drugem pogoju za dohodek, ki je oproščen plačila dohodnine na podlagi zakona, ki ureja dohodnino. Gre torej za dohodek, ki je oproščen plačila dohodnine na podlagi določb 1. razdelka II. poglavja ZDoh-2 (od 20. do 34. člena) in ne za oprostitev, ki bi temeljila na drugi pravni podlagi.
Prispevek naj bi zajel vse aktivne dohodke in s tem čim širšo davčno osnovo, iz katere se izvzamejo zgolj tisti dohodki, ki jih ni šteti za aktivne v navedenem pomenu in ki so po določbah ZDoh-2 izrecno oproščeni plačila dohodnine. To pa dohodki iz Konvencije o privilegijih in imunitetah Združenih narodov niso, zato ni podlage za ugoditev tožbi, s katero se predlaga odprava odločitve o odmeri prispevka, in tudi ne za razpravo o ostalih tožbenih ugovorih v tej zvezi, ki z ozirom na povedano izhajajo iz nepravilne oziroma zmotne uporabe materialnega zakona (55.a člena ZZVZZ).
Davčni organ v postopku davčne izvršbe po prejemu pritožbe zoper sklep o izvršbi uradoma presodi, ali bi bilo po njegovi oceni glede na možnost uspeha s pritožbo, smiselno zadržati že začeto davčno izvršbo. Če oceni, da je treba izvršbo zadržati, o tem odloči s sklepom, v nasprotnem primeru pa mu posebnega sklepa o tem, da izvršba ne bo zadržana, ni treba izdati. Navedena zakonska določba torej ne omogoča zadržanja izvršbe na zahtevo oziroma predlog stranke.
ZDDV-1 člen 6, 39, 39/2, 44, 44/1, 44/1-2, 68. OZ člen 3. ZDDPO-2 člen 16. ZDavP-2 člen 5, 74, 74/4.
DDV - presežek DDV - popravek obračunanega DDV - pravica do popravka izstopnega DDV - finančni leasing - povezane osebe - skrbnost dobrega gospodarstvenika
Glede na objektivne okoliščine posla kot celote ter glede na dejanski namen strank, razviden iz dokumenta „leasing application“ z dne 29. 6. 2010, v danem primeru dejansko ni šlo za sklenitev leasing pogodb za nepremičnine, marveč je bil namen strank izogibanje oz. zloraba predpisov. Posle je potrebno presojati po dejanski, ekonomski vsebini in glede na dejanski namen strank, ne pa glede na poimenovanje, ki so ga poslovnemu razmerju dale pogodbene stranke (v konkretnem primeru leasing pogodbe).
Če se ugotovi izogibanje ali zloraba davčnih ali drugih predpisov se šteje, da je nastala davčna obveznost, kakršna bi nastala ob upoštevanju davčnih razmerij, nastalih na podlagi gospodarskih (ekonomskih) dogodkov. Upošteva se dejanska gospodarska (ekonomska) vsebina poslov. Davčni organ naj zato v ponovnem postopku ob upoštevanju predhodno navedenega ponovno ovrednoti in presodi predmetne posle tožnika kot celote.
ZPre-1 člen 4, 4/2, 4/2-1, 4/3, 12, 64, 64/3. ZTFI člen 475, 475/1, 498, 498/1, 499a, 552, 552/3. ZGD-1 člen 623, 630, 633.
prevzem - usklajeno delovanje - doseganje prevzemnega praga - uporaba prevzemne zakonodaje - časovni trenutek za presojo izpolnjevanja meril pri družbi za uporabo ZPre-1 - področje uporabe ZPre-1 - univerzalno pravno nasledstvo - delitev kapitalske družbe - senatno odločanje po ZTFI
Relevantno je stanje na zadnji dan leta pred letom, ko bi oseba ali osebe, ki delujejo usklajeno, morale v skladu z zakonom dati prevzemno ponudbo.
Kolikor je leto 2013 pomembno za presojo uporabe zakona (kot izhaja iz izpodbijane odločbe je do povečanja deležev glasovalnih pravic družb A., B. in C., ki pomeni obveznost dati prevzemno ponudbo glede na tretji odstavek 4. člena ZPre-1, prišlo v letu 2013), je ob upoštevanju določbe 2. alineje drugega odstavka 4. člena ZPre-1 relevanten za presojo števila delničarjev ciljne družbe zadnji dan leta pred letom 2013, torej 31. 12. 2012.
Univerzalnega pravnega nasledstva družb, ustanovljenih v postopku delitve, glede števila delničarjev družbe, niti ZGD-1 niti ZPre-1 ne določata. Značilnost delitve, ki je poudarjena v določbi šestega odstavka 623. člena ZGD-1 je, da pridobijo imetniki deležev prenosne družbe (kot odplačilo za preneseno premoženje prenosne družbe) udeležbo v kapitalskih družbah, prejemnicah tega premoženja. Imetniki deležev prenosne družbe praviloma dobijo še deleže novih oz. prevzemnih družb, vendar ni nujno, da je število delničarjev prenosne družbe enako kot v novi družbi. Delitev lahko ne ohranja kapitalskih razmerij iz prenosne družbe (glej drugi odstavek 630. člena in 633. člena ZGD-1), zato sklepanje o univerzalnem pravnem nasledstvu v zvezi s številom delničarjev v določbah ZGD-1 nima podlage. Toženka zato tudi ni mogla načela univerzalnega pravnega nasledstva uporabiti v zvezi s 1. alinejo drugega odstavka 4. člena ZPre-1, tako da je štela za presojo izpolnjevanja meril za ciljno družbo relevantno število delničarjev prenosne družbe G. na dan 31. 12. 2012.
Tudi v situacijah, ko obstoječa družba že v začetku leta doseže število delničarjev 250, se bo zanjo upošteval kot trenutek izpolnjevanja meril zadnji dan v letu (pa ne gre za novoustanovljeno družbo, ki bi imela že ob nastanku najmanj 250 delničarjev) ter tudi v takem primeru lahko že v istem letu pride do situacije doseganja oziroma preseganja prevzemnega praga – v smislu tretjega odstavka 4. člena Zpre-1.
Ureditev senatnega odločanja po ZTFI je v skladu z ureditvijo po ZUP, ki v tretjem odstavku 207. člena predpisuje, da kadar odloča o zadevi kolegijski organ, sme odločati, če je navzočih več kot polovica njegovih članov, odločbo pa sprejme z večino glasov navzočih članov, če ni z zakonom, podzakonskim predpisom, odlokom samoupravne lokalne skupnosti, splošnim aktom za izvrševanje javnih pooblastil ali na podlagi ustave ali zakona sprejetim poslovnikom določena posebna večina. Ker v obravnavanem primeru z zakonom ni določeno drugače (veljavno odločanje senata ob navzočnosti večine članov – 499a. člen), odločitev pa so sprejeli štirje člani od skupno pet članov sveta (475. člen ZTFI), je bila pri odločanju toženke upoštevana veljavna ureditev.
ZSZ člen 58, 58/2. ZGO-1 člen 218b. ZDavP-2 člen 404.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - nezazidano stavbno zemljišče
Tožnikovi parceli sta po prostorskih aktih OBČINE namenjeni za gradnjo in izpolnjujeta pogoje za nezazidana stavbna zemljišča, predpisane v 218. b. členu ZGO-1, čemur ne oporeka niti tožnik. Prvostopenjski organ je svojo odločitev oprl na določbo 404. člena ZDavP-2 ter na določbo drugega odstavka 58. člena ZSZ. Glede na navedeno pravno podlago, je prvostopenjski organ tožniku pravilno odmeril nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2013.
Dokler so v veljavi predpisi, ki njegova zemljišča uvrščajo med stavbna zemljišča, davčni organ utemeljeno odmerja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, četudi gradnja na spornih parcelah tožnika zaradi grabna, ki ju razpolavlja, dejansko v naravi ni mogoča.
ZBPP člen 20, 20/2, 20/4, 20/5. ZUP člen 9, 146. ZUS-1 člen 20, 20/3.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca - zamolčanje podatkov - posebni varčevalni račun - prepoved vlaganja novih prošenj - tožbena novota
Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnica na račun, odprt pri banki X. namensko varčevala tako, da je mesečno odvajala 20,00 EUR. Ugotovljena nakazila na poseben račun je tožnica v odgovoru potrdila, ni pa izrecno navedla, da s tem premoženjem ne more razpolagati in o tem tudi ni predložila dokazil. Za točnost in resničnost podatkov o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov je v celoti odgovoren prosilec za bpp. Po mnenju sodišča razlog, ki ga je tožnica navedla v odgovoru na poziv toženke, ne predstavlja opravičljivega razloga za to, da je tožnica navedeni račun spregledala. Razlog, ki ga je navedla tožnica, ni razlog, iz katerega bi izhajala upravičena opustitev dolžne skrbnosti pri izpolnjevanju obrazca.
ZKme-1 člen 57, 57/4, 57/5. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 - 2013 člen 89, 89/4. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije v letih 2011- 2013 člen 122, 122/4, 122/7, 127a, 127e/3. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
nepovratna sredstva - vračilo sredstev - kršitev obveznosti poročanja - tožbena novota - višja sila
V zadevi ni sporno, da je tožnica, ki do 31. marca 2015 ni oddala poročila glede doseganja ciljev naložbe za leto 2014, tudi po tem, ko ji je bil 30. 4. 2015 vročen poziv Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, naj poročilo predloži v 8 dneh, z opozorilom na posledico, ki sicer sledi, tega v danem roku (ki se je iztekel 8. 5. 2015) ni storila. Kot sama navaja, je poročilo oddala šele 31. 7. 2015. Zato ji je bilo na podlagi tretjega odstavka 127a. člena Uredbe PRP utemeljeno naloženo, da vrne pet odstotkov prejetih sredstev. Ugovori tožnice, da je kljub zamudi izpolnila svojo obveznost in da z zamudo pri dostavi zahtevanega poročila nikomur ni povzročila nikakršne škode, do drugačne odločitve v zadevi ne morejo pripeljati.
Tožnica je v pritožbi zoper izpodbijano odločbo navedla zgolj to, da zaradi težav z informacijskim sistemom ni bila v stanju poročati v rokih, navedenih v odločbi, ne da bi za to predložila oziroma sploh sploh ponudila kakršenkoli dokaz, kot to zahteva Uredba PRP. To pa nadalje pomeni, da šele v tožbi podane navedbe, s katerimi tožnica konkretizira ta svoj ugovor, in v zvezi z njimi prav tako šele v tožbi prvič predlagani dokazi, pomenijo nedopustne novote, ki jih sodišče pri odločanju ne more upoštevati, saj tožnica ni obrazložila, zakaj teh dejstev in dokazov ni mogla navesti že v upravnem postopku.
ZUP člen 256, 256/1. ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3, 69, 69/1. ZZZDR člen 120. URS člen 35, 54, 54/1.
odvzem otroka - oddaja otroka v rejništvo - molk organa - začasna odredba - koristi otroka
Čeprav bi drugostopenjski organ o pritožbi moral odločiti v drugi polovici meseca januarja 2016, zamuda traja že več kot mesec. Glede na to, da tožena stranka v odgovoru na tožbo zaradi molka organa pojasnjuje samo to, da pritožbe rešujejo po vrstnem redu glede na datum izdaje odločbe ter da predmetna pritožba še ni rešena, ker so v obravnavi pritožbe zoper odločbe, izdane v mesecu marcu 2015 in da zaradi velikega pripada pritožbenih zadev prihaja pri reševanju pritožb do prekoračitve zakonsko določenih rokov za izdajo odločbe, je očitno, da bi brez vložitve tožbe zaradi molka organa tožena stranka še več mesecev reševala pritožbo tožnice glede na to, da je na primer zamuda pri odločanju o pritožbi zoper začasno odločbo o odvzemu otroka že presegla 7 mesecev. To je očitno preveč pavšalna utemeljitev več kot enomesečnega časovnega zaostanka v tako pomembni vrsti zadeve, da bi jo sodišče lahko štelo za opravičeno zamudo, saj tožena stranka niti ne navaja, ali zadevo obravnava prednostno, tako kot to zahteva ZZZDR, ali se omenjeni povečani pripad nanaša na odločite o odvzemih otrok, ali tudi na druge vrste zadev, ki morebiti zaradi narave stvari niso tako nujne.
Z vidika načela varovanja otrokovih koristi in pravice otroka do polnejšega družinskega življenja z materjo (35. člen Ustave) ter tožničine pravice iz 1. odstavka 54. člena in 35. člena Ustave je izkazana težko popravljiva škoda, če bi deklica tudi v času do izdaje odločbe o pritožbi zoper prvostopenjski akt bila v rejniški družini oziroma da ni nujno z vidika varovanja otrokovih koristi, da deklica ostane v rejništvu do dokončnosti izpodbijane odločbe. Ker pristojni organ v upravnem sporu sodišču ni sporočil nobenih nihanj v stabilnosti tožnice glede njene odgovornosti za vzgojo in skrb otroka ter ranljivosti glede uživanja alkohola od 18. 5. 2015 naprej, razvojne značilnosti deklice pa so s strani vseh strokovnjakov, ki so podali svoja mnenja v postopku, opisane kot zgolj pozitivne, sodišče ni imelo zadržkov, da bi izdaja začasne odredbe po nepotrebnem in prehitro spreminjala okolje, v katerem deklica živi in da ta sprememba, ki velja do odločitve drugostopenjskega organa o pritožbi, ne bi bila v največjo otrokovo korist.
ZUS-1 člen 3, 4, 4/1. URS člen 33. Protokol št. 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 1.
varstvo ustavnih pravic - vpis v zemljiško knjigo - informacijski sistem e-ZK - pravica do zasebne listine
Sodišče lahko sledi tožniku, ki utemeljeno uveljavlja, da je tožena stranka s tem, ko dne 12. 12. 2014 na podlagi odločbe GURS ni izvedla vknjižbe poočitve združitve posameznih delov št. X. v stavbi št. Y., k.o. A. v zemljiški knjigi v nov posamezni del št. Z., ravnala nezakonito in je s tem posegla v pravico tožeče stranke do zasebne lastnine in do mirnega uživanja njenega premoženja iz 33. člena Ustave v povezavi s 1. členom Protokola št. 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Dejstvo, da država s prisilnim sredstvom predpiše zasebno-pravnemu društvu, da je na njegovem naslovu prijavljeno tudi stalno prebivališče tretje osebe, četudi ta oseba tam ne prebiva, ampak prejema materialno humanitarno pomoč v skladu z avtonomnimi načeli podeljevanja pomoči tega društva, brez dvoma pomeni poseg v pravici iz 33. in 35. člena Ustave. Poseg pa je ustavno dopusten samo, če je v skladu z načelom sorazmernosti.
URS člen 35, 54, 54/1. ZUP člen 221, 221/2. ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3. ZZZDR člen 119, 120.
odvzem otroka - oddaja otroka v rejništvo - začasna odločba - molk organa - začasna odredba - koristi otroka
Četudi je pripad zadev v zvezi z odvzemi otrok, čeprav sodišče za ta pomislek nima nobene podlage v podatkih v spisu, resnično povečan, to ne opravičuje tako velikega časovnega zaostanka pri odločanju o pritožbi, ampak si mora pristojno ministrstvo delo organizirati tako, da bodo tovrstne odločitve rešene v zakonskih rokih, kar pa je v veliki meri odvisno tudi od kakovosti in zakonitosti dela centrov za socialno delo. Poleg tega je izpodbijani akt le začasna odločba, ki se po 1. odstavku 221. člena ZUP lahko izda samo takrat, ko je neogibno potrebno, da se pred koncem postopka izda odločba, s katero se zgolj začasno uredijo „posamezna vprašanja ali razmerja“. Zato tudi začasna narava te odločbe, ki pa je v konkretnem primeru vseeno uredila zelo pomembna razmerja med otrokom in materjo za obdobje 6 mesecev, govori za to, da bi morala tožena stranka odločiti o pritožbi v zakonskem roku. Na tej podlagi sodišče ocenjuje, da molk organa v konkretnem primeru očitno ni upravičen.
Z vidika načela varovanja otrokovih koristi in pravice otroka do polnejšega družinskega življenja z materjo (35. člen Ustave) ter tožničine pravice iz 1. odstavka 54. člena in 35. člena Ustave je izkazana težko popravljiva škoda, če bi deklica tudi v času do izdaje odločbe o pritožbi zoper prvostopenjski akt bila v rejniški družini oziroma da ni nujno z vidika varovanja otrokovih koristi, da deklica ostane v rejništvu do dokončnosti izpodbijane odločbe.
Ker pristojni organ v upravnem sporu sodišču ni sporočil nobenih nihanj v stabilnosti tožnice glede njene odgovornosti za vzgojo in skrb otroka ter ranljivosti glede uživanja alkohola od 18. 5. 2015 naprej, razvojne značilnosti deklice pa so s strani vseh strokovnjakov, ki so podali svoja mnenja v postopku, opisane kot zgolj pozitivne, sodišče ni imelo zadržkov, da bi izdaja začasne odredbe po nepotrebnem in prehitro spreminjala okolje, v katerem deklica živi in da ta sprememba, ki velja do odločitve drugostopenjskega organa o pritožbi, ne bi bila v največjo otrokovo korist.
ZUP izrek denarni kazni, ki je bila zagrožena s sklepom o dovolitvi izvršbe, veže na eno samo okoliščino: da je tudi naknadni, v sklepu o dovolitvi izvršbe postavljeni rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti iz izvršilnega naslova, pretekel brez uspeha. Izvršba odločbe, izdane v upravnem postopku, se namreč opravi zato, da se izterja denarna terjatev ali izpolni nedenarna obveznost. Predmet izvršilnega postopka je torej izključno izvršitev obveznosti, ki izhaja iz upravne odločbe kot izvršilnega naslova, ne pa ponovna vsebinska presoja te odločbe oziroma obveznosti, ki iz nje izvirajo.